države v roke tisti, ki bodo besedo ustave uresničili s pravim razum evanjem svojih dolžnosti nasproti narodu in državi ter z resnično zavestjo odgovor­ nosti za to, da je temelj države pravica, 'ki jo mora dobiti vsakdo brez razlike. Poiskati pravilno rešitev je bila naloga vseh onih, ki so doslej državo upravljali. Kljub temu, da se ni 'nobena politična stranka posvetila tej nalogi z vso vnemo in samozatajevanjem , 'kljub temu, da so politični viharji zastirali poglede v široka narodna obzorja, je nu ja življenja vendar preorala tla tako, da se danes krepkeje nego kdaj prej razrašča volja po krepki, vsem svojim delom enako prilagojeni državi. Čim bolj kažejo trenotni znaki, da se razvoj obrača od sinteze k prejšnjim oblikam, tem močneje se dviga odpor proti vrnitvi v preteklost. Poti nazaj ni. LAVO ČERMEU: JULIJSKA KRAJINA II. Goriška pokrajina Goriška pokrajina je razmeroma zelo mlada, kajti nastala je šele meseca februarja leta 1927. P rvi dve leti po aneksiji je prejšnja Goriško-gradiščan- ska dežela ohranila svojo avtonomijo in svoj obseg, da, bila je celo povečana za Kanalsko dolino in za ves del Kranjske, ki je bil priključen Italiji. Tik pred nastopom fašističnega režima pa so se vse tri prejšnje dežele: Trst z okolico, povečana Goriška-Gradiščanska in Istra, združile v eno samo politično enoto: pokrajino Julijska K rajina. K er so imeli v tej (pokrajini Slovenci in H rvatje absolutno večino in bi utegnili imeti vodilno besedo v pokrajinskem zastopstvu, je fašistična vlada že v januarju 1923. razdelila Julijsko K rajino n a tri dele. Tako sta nastali Tržaška pokrajina, o kateri smo razpravljali v prvem delu tega spisa, in Puljska pokrajina, o kateri bomo še govorili. Ostali tretji del so priključili že prej obstoječi Videmski pokrajini v stari Italiji, tako da ne bi imeli Slovenci in H rvatje nikjer večine. Ko so pozneje z novimi fašističnimi zakoni izključili Slovence in H rvate od zastopstva v pokrajinski upravi, so leta 1927. zopet odtrgali večji del tega ozemlja od Videmske pokrajine lin ustvarili novo Goriško pokrajino, ki obsega ves nekdanji goriški okraj, gradiščanski okraj brez občin sodnega okraja Červinjan in brez občine Chiopris-Viscone, skoro ves stari idrijski sodni okraj ter nekatere občine sežanskega in tržiškega okraja. K analska dolina in gori omenjene občine gradiškega okraja so ostale dalje v Videmski pokrajini. Goriška pokrajina ima po podatkih iz leta 1936. površino 2.724,72 km2, po prejšnjih navedbah nekoliko manj, nam reč 2.706,62 km2. 272 Goriška pokrajina je po znatni večini slovenska dežela. Po podatkih italijanskega uradnega štetja iz leta 1921. je živelo na tem ozemlju 71°/» Slovencev, 17°/o Furlanov in le 11% Italijanov. VIIJ. PREBIVALSTVO V OBČINAH GORIŠKE POKRAJINE PO OBČINSKEM OBSEGU 21. APRILA 1936. V LETIH 1869 — 1936. š t e vilo p r is o t n ih p r e b i v a 1cev 3 1 . XII. 31. XII. 31. XII. 31. XII. 31. XII, 1. XII. 21. IV. 21. IV š t o b č i n a 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1936 1. Ajdovščina 5.112 5.074 5.333 5.676 6.134 6.203 6.542 6.878 2. Anhovo (Salona) 2.449 2.508 2.630 2.690 2.810 2.471 2.881 2.878 3. Bovec 5.004 4.492 4.655 4.495 4.592 4.111 4.731 4.538 4. Breginj 2.058 1.880 2.049 2.088 2.368 2.297 1.987 1.891 5. Cerkno 6.661 6.461 6.798 6.795 7.100 7.560 7.624 8.249 6 . Col 1.716 1.727 1.729 1.811 1.942 1.987 2.010 2.083 7. Cepovan 3.212 3.191 3.302 3.369 3.438 3.097 3.010 2.850 8. Črniče 3.159 3.009 3.044 3.311 3.385 3.312 2.842 2.823 9. Crni vrh 2.914 2.996 3.109 3.137 3.236 3.241 3.068 3.554 10. Dobrovo 2.065 2.066 2.184 2.260 2.283 2.278 2.099 2.067 11. Dolenje 2.710 2.581 2.698 2.715 2.798 2.691 2.403 2.356 12. Dornberg 2.951 2.982 3.151 3.678 4.207 4.382 4.213 4.082 13. F ara 1.694 1.773 1.920 1.895 1.905 1.766 2.091 1.827 14. Gorica 26.679 32.161 34.457 39.867 47.990 42.260 49.239 51.475 15. G radiška 3.073 3.201 3.352 3.881 4.420 4.717 5.209 5.226 16. Grahovo 4.046 3.814 3.792 3.741 4.149 4.097 3.722 4.032 17. G rgar 3.162 3.112 3.166 3.420 3.480 3.179 2.979 2.938 18. Idrija 8.538 9.147 9.970 10.667 11.103 10.440 10.629 10.586 19. K al 2.446 2.574 2.554 2.510 2.707 2.387 2.177 2.003 20. K anal 4.632 4.471 4.649 4.671 5.108 4.217 4.117 4.178 21. K obarid 7.026 6.511 6.585 6.657 6.752 6.330 7.160 6.015 22. Kojsko 6.449 6.350 6.557 6.746 6.971 6.258 5.693 5.565 23. Komen 5.623 5.473 5.575 5.748 5.843 5.575 4.819 4.566 24. K opriva 2.942 3.473 3.952 4.410 4.741 4.571 4.359 4.322 25. K rm in 7.990 7.136 7.444 8.214 8.952 8.583 8.227 9.145 26. M arijan 1.740 1.418 1.584 1.665 1.945 1.917 1.740 1.618 27. M iren 3.470 2.652 2.839 3.003 3.155 2.736 2.831 2.959 28. O patje selo 2.560 2.549 2.709 2.898 2.876 2.124 2.329 2.330 29. Renče 3.076 3.102 3.332 3.592 3.921 3.698 3.243 3.331 30. Rihem berk 3.474 3.551 3.569 3.745 3.950 3.754 3.488 3.260 31. Rom ans 3.344 3.339 3.472 3.580 4.051 4.145 4.213 4.284 32. Soča 1.197 1.156 1.161 1.073 1.029 1.076 1.012 1.061 33. Sv. Križ 3.190 3.044 3.072 3.207 3.201 3.121 2.851 2.812 34. Sv Lucija 5.934 6.011 5.874 5.537 5.843 5.642 5.385 5.346 35. Šempas 2.517 2.512 2.739 2.974 3.187 3.054 2.797 2.754 36. Štanjel 2.934 2.308 2.273 2.243 2.221 2.136 1.995 1.891 37. St. Vid 3.282 3.005 2.989 2.916 2.832 2.706 2.548 2.545 38. Tem enica 1.752 1.751 1.833 1.804 1.911 1.603 1.420 1.422 39. Tolmin 5.665 6.134 6.089 5.969 6.406 6.584 6.884 6.493 40. Trnovo 1.540 1.547 1.479 1.428 1.503 1.446 1.385 1.373 41. Vipava 5.177 4.971 4.859 4.936 5.111 4.962 5.737 5.695 42. Zagraj 1.030 1.307 1.550 1.735 2.044 1.993 2.131 2.449 Vsa pokrajina 176.193 178.521 186.087 196.757 213.600 200.707 205.823 207.750 273 Goriška pokrajina im a po sedanji politično-upravni razdelitvi 42 občini. Sama Gorica je pogoltnila pet sosednih občin: Ločnik, Podgoro, Solkan, Štandrež in Št. Peter. V tej veliki Gorici je bilo po štetju iz leta 1921. PREBIVALSTVO GORIŠKE POKRAJINE LETA 1986. PO STAROSTI, SPOLU IN CIVILNEM STALEŽU. MOSK! SAMSKI POROČEN/ VDOVCI (VDOVE) T o S o 6o! 0 »oJo 4o S > 3 0 0 0 1.70 . I ŽENSKE 1000 3 . ____ 2300 iOOO vio 274 17.388 Slovencev proti 14.798 Italijanom in 9.474 Furlanom . Resnično raz­ m erje je bilo še bolj Slovencem v prid. Izmed občin Goriške pokrajine (Prim erjaj razvidnico VIII!) ni imela nobena pod 1000 prebivalcev, 7 od 1000 do 2000, 24 od 2000 do 5000, 9 od 5000 do 10.000 (Ajdovščina, Cerkno, Gradiška, Kobarid, Kojsko, Krmin, Sv. Lucija, Tolmin in Vipava) ter samo dve občini preko 10.000 prebivalcev, nam reč Idrija 10.586 in Gorica 51.475. Gostota prebivalstva je splošno manjša kakor v Tržaški pokrajini. Povprečna gostota vse pokrajine je bila leta 1936. 76 oseb na km2 , in sicer 504 za samo Gorico in 60 za ostale občine skupaj. Najbolj obljudeni so kraji v nižavi (226 oseb na km2 ), v hribovitem delu je prišlo 136 in v gorskem predelu le 39 oseb na km 2 . Diagram ponazoruje specifikacijo prebivalstva Goriške pokrajine po sta­ rosti, spolu in civilnem staležu. Glede sestave diagrama, ki upošteva v aprilu 1936. prisotno prebivalstvo, veljajo analogno vse pripom be iz prvega dela tega spisa. Diagram za Goriško pokrajino se bistveno ne razlikuje od diagram a za Tržaško pokrajino. K ar smo tam omenili, bi morali tu še en­ k rat ponoviti. Ker nam prostor tega ne dopušča, naj si čitatelj sam pomaga z razlago iz prvega dela. Mi se hočemo om ejiti samo n a posebnosti ali večje razlike. Predvsem bi radi opozorili na izrastek na moški strani, ki je še bolj izrazit kakor pri prejšnjem diagramu. V Goriški pokrajini so bili leta 1936. (ob času abesinske vojne) 13.394 vojaki, za 1439 več kakor pet let prej. V istem času so bili od domačih fantov 2503 v vojni službi v Afriki. Povprečno je leta 1936. v Goriški pokrajini vsaka 15. oseba ali vsak 8. moški bil vojak. Le prisotnosti tolikih vojakov moramo pripisati dejstvo, da je število moških večje od števila žensk. Od prisotnega prebivalstva je prišlo namreč 1086 moških na 1000 žensk. Po uradnem štetju, ki upošteva tudi domače fante na bojišču v Afriki, je bilo razm erje 1109 proti 1000. Leta 1931. je bilo razm erje 1074 proti 1000. Posebno velika je seveda razlika med obema spoloma v letnikih 20, 21 in 22. Od prisotnega prebivalstva v tej starosti prevladujejo moški nad žen­ skami k ar za 9819 ali za 232%. Razlika med legalnim številom prebivalstva moškega in ženskega spola v tej starosti pa je samo 796 v korist moških. Po obliki spodnjega dela diagram a sklepamo, da tudi v Goriški pokrajini rojstva v zadnjih letih stalno padajo. V desetletju 1927—1936 se je število rojstev znižalo od 5400 n a 3700. (Prim erjaj razvidnico IX.!) Plodovitost, ki je bila v prvih letih enaka ali celo višja od povprečne plodovitosti vse Italije, je danes znatno pod to povprečno vrednostjo. Um rljivost pa se je istočasno le neznatno zmanjšala. Zaradi tega je prirodni prirastek čim dalje manjši, je sicer večji kakor v Tržaški pokrajini, toda daleč pod povprečnim prirast­ kom vse države. Padel je v zadnjem desetletju od ll,5%o na 4,5 odstisočka. Posledica tega pojava je, da se prebivalstvo Goriške pokrajine čim dalje bolj stara. V tem pogledu je Goriška pokrajina celo že na slabšem kakor *75 Tržaška. Dočim sta nam reč v Tržaški pokrajini 2 /3 vsega prebivalstva v starosti nad 21 leto, so v Goriški pokrajini v tej starosti že 3 /s. IX. PRIRODNI PRIRASTEK PRISOTNEGA PREBIVALSTVA GORIŠKE POKRAJINE V DESETLETJU 1927/1936. leto število živorojenih število umrlih prirastek absolutno v odtisočkih absolutno v odtisočkih absolutno v odtisočkih 1927 5400* 26,5 3057 15,0 2570 11,5 1928 5890* 28,9 2983 14,6 2028 14,3 1929 4362 21,3 3254 15,9 1108 5,4 1930 4629 22,6 2586 12,6 2043 10,0 1931 4063 19,7 2720 13,2 1343 6,5 1932 4091 19,9 2962 14,4 1129 5,5 1933 3899 18,9 2670 13,0 1229 5,9 1934 3961 19,2 2502 12,1 1459 7,1 1935 3818 18,4 2638 12,8 1180 5,6 1936 3717 18,0 2804 13,5 913 4,5 * Število živorojenih v letih 1927 in 1928 je za Goriško kakor tudi za Tržaško pokrajino v razvidnici II. sam o približno izračunjeno, k er n av aja razpoložljiva statistik a sam o skupno število živo- in m rtvorojenih. Za podrobnejšo prim erjavo naj služi razvidnica X., ki podaja pregled prebivalstva obeh pokrajin po starosti v letih 1931 in 1936. X. PREBIVALSTVO PO STAROSTI Goriška pokrajina Tržaška pokrajina Starost 1931 1936 1931 1936 % % % % 0—14 28,7 28,8 22,2 22,1 15—39 42,6 41,5 46,5 45,1 40—59 18,1 18,8 20,9 22,5 60—90 10,6 10,9 9,5 10,3 Za goriško pokrajino pa je značilno, da niti ta razmeroma skromni pri- rodni prirastek prebivalstva ne ostane v sami pokrajini. Tako je znašal v zadnjih petih letih (1931 — 1936) prirodni prirastek prisotnega prebivalstva 6049, dejanski prirastek pa, kakor izhaja iz razvidnice VIII, samo 1927. Očitno se je v tem razdobju več ljudi izselilo kakor priselilo. Po statistiki znaša ta razlika 4.122 ali 2,0°/o prebivalstva iz leta 1931. Ta pojav je še bolj eklatanten, ako jemljemo za podlago legalno število prebivalstva, to je prebivalstva, ki im a svoje stalno bivališče v pokrajini, a je le prehodno odsotno. Razlika med izseljenci in priseljenci znaša v 276 tem prim eru kar 16.719 ali 7,9°/o vsega prebivalstva, tako da izkazuje legalno število prebivalstva v petletju 1931—1936 padec za 10.289 duš. V predidočem desetletju (1921 — 1931) ni bil ta pojav še tako akuten, saj je tedaj število prisotnega prebivalstva narastlo za 5.116, legalno število pa za 749. Legalno število upošteva domače avtohtono prebivalstvo. To pa je v Goriški pokrajini, kakor smo že omenili, po veliki večini slovensko. Za zgornjim pojavom se tedaj skriva izredno močno izseljevanje Slovencev, ki ga pa pritok tujega elementa, očitno zaradi gospodarske stru k tu re dežele, nikakor ne krije. XI. LETA 1931. PRISOTNO PREBIVALSTVO GORIŠKE POKRAJINE PO ROJSTNEM KRAJU IN SPOLU. rojstni kraj i Goric a Id r i j a o s t ale o b či n e m. in ž. m . ž. m. in ž. m. 2. m. in ž. m. ž. k raj bivališča 24.119 11.571 12.548 8.359 4.017 4.342 114.666 58.285 56.381 G oriška pokra j. 7.028 2.755 4.273 922 434 488 12.664 4.983 7.681 O stala Jul. K raj. 2.871 1.297 1.574 68 38 30 2.690 1.176 1.514 O stala Italija 13.174 9.211 3.963 898 768 130 13.603 9.967 3.636 Ital. kolonije 14 7 7 — — — 8 6 2 Inozemstvo 2.031 880 1.151 382 131 251 2.315 1.037 1.278 neznano 2 1 1 — — — 9 6 3 skupno 49.239 25.722 23.517 10.629 5.388 5.241 145.955 75.460 70.495 Kako se izraža ta pojav v sestavi prebivalstva, prikazuje razvidnica XI. Še bolj poučna bi bila podobna razvidnica za leto 1936., toda potrebni po­ datki nam žal niso bili na razpolago. V Gorici je živelo leta 1931. 13.174 ali 27°/o prebivalcev z rojstnim krajem v starih pokrajinah Italije. Še večji odstotek izkazuje Gradiška, nam reč kar 37°/o. V obeh prim erih pa gre v prvi vrsti za vojaštvo, ki je bilo tam nastanjeno, v Gorici 4.798 in v Gradiški 1.071 mož. Tudi v Idriji se je že opažala izprememba v stru k tu ri prebivalstva, dasi ne tako hudo kakor v Postojni. Od 10.629 prebivalcev leta 1931. jih je bilo 79% rojenih v domači občini, 9,4°/o v ostali Julijski K rajini in 8,4°/o v stari Italiji. Od zadnjih pa je bila več kakor polovica (593) vojakov. Za ostale občine nam žal m anjkajo podrobnejši podatki. Pogrešamo jih zlasti za k raje z večjimi posadkami, kakor Vipava in Tolmin. K ajti leta 1931. je bilo izven Gorice, Gradiške in Idrije še 5423 vojakov v Goriški pokrajini. Leta 1936. pa je bilo celotno število vojaštva še za 1500 večje. Upoštevajoč rojstni kraj prebivalcev obenem z njihovo starostjo dobimo za leto 1931. to-le sliko. Za prebivalce v starosti do 14. leta (59.170 oseb) je bilo razm erje m ed osebami, rojenim i v domačem kraju, v ostali Julijski K rajini in v stari Italiji 85 : 7 : 5,5, za prebivalce v starosti od 15. do 64. leta 65 :15 :17,8, za prebivalce v višji starosti 73 :19,7 : 5,2. 277 Od prebivalcev, ki so bili ob štetju leta 1931. v Goriški pokrajini prisotni, jih je bilo 27.675 rojenih v stari Italiji. Od teh je bilo 19.946 moških in le 7.720 žensk. Glede rojstnega k ra ja je podobna slika kakor v Tržaški po­ krajini. Največ jih je bilo iz Benečije (14.906). Po velikem presledku ji sledijo Em ilija (1.638), Sicilija (1.261), Lom bardija (1.186), K am panja (1.172), P ulje (1.079), Abruci in Molise (1.055), K alabrije (1.015), Toskana (877), Piem ont (746) in Južni Tirol (502). Ostale dežele so dale manj kakor 500 prebivalcev. Razlika med prirodnim prebivalstvom glavnega mesta in deželo je v Goriški pokrajini m anjše kakor v Tržaški, saj ni Gorica posebno veliko mesto in ima sama skoro četrtino aktivnih prebivalcev zaposlenih v poljedelstvu. XII. PRIRODNI PRIRASTEK PRISOTNEGA PREBIVALSTVA V POSAMEZNIH OBČINAH GORIŠKE POKRAJINE LETA 1936. občina živorojenih um rlih prirastek občina živorojenih um rlih prirastek % o % o %o % 0 %o % 0 Ajdovščina 21,2 13,0 8,2 Kojsko 17,8 13,5 4,3 Anhovo 24,0 12,5 11,5 Komen 17,5 14,0 3,5 Bovec 15,9 14,5 1,4 Kopriva 16,4 11,6 4,8 Breginj 18,6 14,8 3,8 K rm in 14,6 14,0 0,6 Cerkno 22,9 11,0 11,9 M arijan 18,6 13,6 5,0 Col 28,3 17,8 10,5 M iren 21,3 15,2 6,1 Čepovan 17,2 14,7 2,5 Opatje selo 24,5 12,6 11,9 Črniče 16,0 17,4 - 1 , 4 Renče 16,8 12,9 3,9 Črni vrh 24,2 10,7 13,5 Rihemberk 23,0 17,8 5,2 Dobrovo 18,9 12,6 6,3 Romans 16,8 8,7 8,1 Dolenje 24,6 11,9 12,7 Soča 20,8 12,2 8,6 Dornberg 17,6 14,7 2,9 Sv. Križ 24,6 13,5 11,1 Fara 12,0 10,4 1,7 Sv. Lucija 15,2 12,9 2,3 Gorica 16,3 15,1 1,2 Šempas 20,3 14,2 6,1 Gradiška 13,4 8,6 4,8 Štanjel 20,7 17,5 3,2 Grahovo 11,7 7,7 4,0 Št. Vid 20,8 16,1 4,7 Grgar 23,1 14,0 9,1 Temenica 12,7 18,3 — 5,6 Idrija 14,4 13,0 1,4 Tolmin 14,3 U ,7 2,6 Kal 19,0 13,0 6,0 Trnovo 22,5 11,8 10,7 Kanal 23,2 17,0 6,2 Vipava 21,3 10,9 10,4 Kobarid 20,0 13,3 6,7 Zagraj 14,7 9,8 4,9 Za prim erjavo prirastka v posameznih občinah imamo na razpolago podatke samo za leto 1936. (Glej razvidnico XII.!) Le v desetih občinah je bil p ri­ rastek večji kakor povprečni državni prirastek. Zato je bil tudi relativni prirastek Goriške pokrajine (4,5%o) daleč pod relativnim prirastkom celotne 2 /8 države (8,7%o). M anjši odtisoček prirastka nego povprečni pokrajinski izka­ zuje poleg glavnega mesta Gorica in večjih središč, kakor Idrija in Krmin, tudi večje število km etskih občin, in sicer z izjemo m ale furlanske občine F ara izključno slovenskih občin: Bovec, Breginj, Cepovan, Črniče, Dornberg, Grahovo, Kojsko, Komen, Renče, Sv. Lucija, Štanjel, Temenica in Tolmin. Manjši relativni prirastek kakor sama Gorica so imele občine Črniče, K rm in in Temenica. V Črničah in Temenici je bil zaradi izredno velikega števila sm rtnih slučajev (17,4, odnosno 18,3%o) nam esto prirastka celo zmanjšek, in sicer v Črničah 1 ,4 % < J in v Temenici k ar 5,6 odtisočni. Prim erjava med glav­ nim mestom in deželo bi bila še manj ugodna za deželo, ako ne bi Gorica izkazala veliko um rljivost 15,l°/oo, katera pa gre delno na račun podeželskega prebivalstva, ki je umrlo v goriških bolnicah. Gotovo ne moremo iz podatkov za eno samo leto že sklepati n a potek razvoja v številu prebivalstva. Vendar lahko povzamemo iz podatkov za celotno pokrajino v predidočih letih, da ni bil ta pojav 1 . 1936. nekaj izrednega ali prehodnega, temveč da se v njim zrcali smer, v kateri gre razvoj prebivalstva. To je razvidno tudi iz tabele VIII. Z edino izjemo Gorice ne izkazuje nobena občina v povojnih letih znatnega napredovanja. Pač pa opažamo p ri velikem številu občin v povojnih letih stalno nazadovanje. Tudi večina občin, v katerih je prebivalstvo v prvem času naraščalo, ima očitno višek že za seboj, k ajti zadnje štetje iz leta 1936. podaja tudi zanje nižja števila. Ako ne bi sama Gorica imela prirastka, v glavnem seveda po priselje­ vanju, bi celotna pokrajina izkazala v povojni dobi stalen padec prebivalstva. Tako je v desetletju 1921/1931 prebivalstvo vse pokrajine narastlo za 5100 prebivalcev, Gorica sama je v istem času pridobila skoro 7000 prebivalcev, tako da je ostali del pokrajine v tej dobi dejansko izgubil skoro 2000 pre­ bivalcev. Tudi v zadnjem petletju (1931/36) je imela pokrajina le 1900 oseb prirastka, Gorica sam a pa preko 2200. Celotni prirastek prebivalstva (1900) je le neznatno večji od prirastka nastanjenega vojaštva (1500). Razen Gorice ni pač nobenega središča, ki bi lahko vezalo nase ves domači prirodni p ri­ rastek ali celo pritegnil večje število prebivalcev od drugod. Goriška pokra­ jina je specifično poljedelska dežela, kakor je to razvidno iz tabele XIII. V 31 občini (od vseh 42 občin) se je več kot polovica in v 8 občinah več kot tretjin a aktivnih prebivalcev bavilo s poljedelstvom. Le v treh občinah so prevladovali drugi poklici, nam reč v Gorici, v znanem slovenskem industrij­ skem središču Miren in vsaj po statistiki tudi v Trnovem. Ta občina izkazuje sploh največji odstotek v industriji zaposlenih oseb. Dejansko pa gre za oglarje in druge gozdne delavce, tako da im a tudi ta občina resnično poljedelski značaj. O težkem delu, ki ga opravljajo prebivalci te občine, priča tudi izredno nizek odstotek oseb, ki so sploh aktivne. V industriji je zaposlenih več kot polovica aktivnih prebivalcev samo v treh občinah: 279 v M arijanu, M irnu in v Trnovem, več kot tretjin a pa v 10 občinah. Visoki odstotek (13.1°/o) v trgovini zaposlenih oseb v občini Opatjeselo izvira brž­ kone iz napačnega zapisovanja, podobno kakor pri dveh občinah Tržaške pokrajini, om enjenih v prvem delu tega spisa. XIII. PREBIVALSTVO GORIŠKE POKRAJINE PO POKLICU LETA 1936. občina v poljcd. zaposlenih v Ind. in prometu v trgov. od. cel. preb. zaposlenih % % % % Ajdovščina 48,0 35,6 6,2 43,5 Anhovo 50,4 42,4 3,4 43,4 Bovec 54,7 31,0 5,1 47,2 Breginj 84,2 10,7 2,1 46,0 Cerkno 71,3 14,9 3,6 50,4 Col 59,9 27,9 2,9 41,6 Čepovan 78,9 12,9 3,0 46,1 Črniče 76,1 13,7 3,0 43,3 Črni vrh 63,4 16,0 4,0 50,5 Dobrovo 89,0 4,5 1,2 43,3 Dolenje 88,1 5,5 2,5 42,7 Dornberg 87,0 6,2 2,9 46,9 Fara 54,4 33,3 4,9 52,8 Gorica 23,8 40,5 12,5 49,4 Gradiška 35,3 42,2 10,3 54,7 Grahovo 66,7 18,1 3,0 57,3 G rgar 82,1 10,3 3,1 45,0 Idrija 40,2 41,0 6,8 43,7 Kal 90.8 3,4 1,8 46,0 Kanal 71,7 15,8 4,9 44,0 Kobarid 78,2 11,7 5,1 43,8 Kojsko 87,2 5,4 3,1 54,7 Komen 75,0 15,8 3,6 43,5 Kopriva 42,2 45,2 6,4 46,4 Korm in 38,4 39,1 8,1 49,7 M arijan 38,2 •53,9 3,6 48,5 M iren 28,3 52,4 9,2 40,2 Opatjeselo 53,2 28,3 13,1 36,6 Renče 41,5 47,8 5,9 38,7 Rihem berk 86,2 6,7 2,2 42,8 Romans 56,2 32,0 7,0 47,2 Soča 59,3 18,8 3,2 58,2 Sv. Križ 70,6 18,0 5,2 41,7 280 Sv. Lucija 77,5 12,9 4,5 49,4 Šempaš 81,9 10,8 3,8 41,9 Štanjel 83,4 7,6 3,9 43,2 Št. Vid 82,3 11,3 1,7 43,5 Temenica 72,9 17,0 5,5 41,0 Tolmin 62,2 19,4 6,2 49,8 Trnovo 16,6 70,3 3,7 33,9 Vipava 62,4 23,8 5,5 51,5 Zagraj 34,2 49,5 8,1 48,2 Za Goriško pokrajino bi čitatelj pričakoval največji padec števila pre­ bivalcev v posameznih občinah posebno med letom 1910 in 1921, saj je divjala v tem času svetovna vojna in je bil večji del Goriške skozi dolga leta krvavo vojno polje. Toda z edino izjemo Gorice ni opaziti v nobeni od vojne popolnoma uničenih ali hudo prizadetih občin posebno znatnega na­ zadovanja v tej dobi. Edino Gorica je v letih, za katera imamo točnejše podatke, nam reč od leta 1869. dalje, rastla, tako da im a danes skoro dvakrat toliko prebivalcev kakor pred 70 leti. Vse ostale občine niso bistveno izpremenile števila prebivalcev. Veliko jih je v tem času celo nazadovalo, saj jih im a danes več 'kot polovica manj prebivalcev kakor leta 1869; nam reč: Bovec, Breginj, Čepovan, Črniče, Dolenje, Grahovo, Grgar, Kal, Kanal, Kobarid, Kojsko, Komen, M arijan, Miren, Opatjeselo, Rihemberk, Soča, Sv. Križ, Sv. Lucija, Šempas, Štanjel, Št. Vid, Temenica in Trnovo. V 28 občinah (od 42) pa je danes število prebivalcev m anjše kakor ob zadnjem ljudskem štetju pred vojno leta 1910. (Bovec, Čepovan, Črniče, Dobrovo, Dolenje, Dornberg, Fara, Grahovo, Grgar, Idrija, Kal, Kanal, Kobarid, Kojsko, Komen, Kopriva, M arijan, Miren, Opatjeselo, Renče, Rihemberk, Sv. Križ, Sv. Lucija, Šempas, Štanjel, Št. Vid, Temenica in Trnovo). Dežela ne m ore pač prehranjevati vseh prebivalcev. Zaradi tega, pa tudi iz političnih razlogov zapušča naš človek domači kraj. K er se izseljuje predvsem mladina, gre vzporedno z izseljevanjem tudi padec rojstev in s tem pojem anje prirodnega naraščaja. Tako nastale vrzeli v številu pre­ bivalcev ne more zamašiti ne izredno visoko število vojaštva ne masa tujih priseljencev. Goriška pokrajina je obsojena na stagnacijo prebivalstva in je izpostavljena počasnemu, toda sistematičnemu preobraževanju njegove strukture v narodnem pogledu. Popravek: V I. delu, ki govori o Tržaški pokrajSni, naj čitatelj popravi v razvidnici I. na str. 230 prebivalstvo T rsta v letu 1910. pravilno v 229.510 mesto 269.510. V isti tabeli je pravilni datum štetja leta 1880. 31. X II. (ne 21. XII.). 281