OTROŠKO VARSTVO V ŠIŠKI je pereče vprašanje, ki ga moramo čimprej rešiti Največji dogodek v vsaki družini je prav gotovo rojstvo novega člana. Hiša je polna sreče in zadovoljstva, vendar se kmalu pojavi kočljivo vprašanje, kam z otrokom, ko bo mamica spet v službi. Možnosti je več, od stare mame pa vse do vzgojno var-stvene ustanove. Odločitev običajno ni lahka. Vsi mali na-debudneži nimajo starih mam ali tetk, ki bi hotele nekaj ur na dan bedeti nad njimi. Kaj pa otroški vrtec, ali kot se lepše sliši, vzgojno varstvene ustanove? Ali bo na voljo še kakšno prosto mesto? 2al so vrtci največkrat polni do zad-njega kotička. KAJ POVEDO ŠTEVILKE Naša občina ima 54.500 prebivalcev. Od tega je 6.540 otrok v starosti do 6 iet, 7.655 otrok od 7-14 let in 3.150 otrok od 15-18 let. V sedmih vzgojno varstvenih ustanovah je 1.270 otrok. Samo tri vzgojno varstvene ustanove imajo v varstvu otroke od 1. leta starosti dalje. Večina ustanov je prezasedena in to kar za 43,5 %. Največja je prezasedenost z otroki od 1. do 3. leta starosti (50 %), sledijo otroci od 4. do 7. leta (40 %) in šolski otroci (20 %). Število otrok v vzgojno varstvenih ustanovah se je fetos v primerjavi z letom 1966 povečalo za 28%, vendar so kapacitete še vedno občutno premajhne, tako da so morali zavrniti precej prošenj. Razumljivo je, da prezasedenost kljub strokovnosti kadra močno ogroža kvaliteto dela in zdravstveno stanje osebja, od katerega taki pogoji zahtevajo maksimalne napore pri vzgoji in negi otrok. Najslabši je položaj v varstvu šolskih otrok. Na štirih osnovnih šolah je 10 varstvenih oddelkov, v katerih je 223 otrok. Če vemo, da se na naših osnovnih šolah šola približ-no 6.500 otrok, je vsak komentar odveč. V normalnih pogo-jih bi morale vzgojno varstvene ustanove zajeti 40 % šolo-obveznih otrok. Kapacitete vzgojno varstvenih ustanov so torej že sedaj mnogo preskromne. Stanje pa bo iz dneva v dan slabše. V naši občini namreč zelo intenzivno gradimo nova stano-vanja. Predvideno je, da bodo do leta 1968 dograjena sta-novanja za novih 9.300 stanovalcev, do leta 1972 pa še za nadaljnjih 21.000. Pri tem niso upoštevane individualne grad-nje. Tako lahko v prihodnjih letih pričakujemo še večji naval na vzgojno varstene ustanove in nujno bo treba ure-diti nekaj novih. V zadnjih petih letih so investicije za povečanje kapa-citete vzgojno varstvenih ustanov znašale 138,596.000 S din. Investicije iz leta v leto naraščajo. Tako je bilo v ietu 1966 v otroško varstvo vloženih za 60 % več sredstev kot v prejš-njih treh letih skupaj. Investicije za osnovno dejavnost vzgoj-no varstvenih ustanov so v zadnjih petih letih znašale 400,865.000 S din. S povečanjem kapacitete ustanov so se — razumljivo — večala tudi namenska sredstva za osnovno dejavnost ustanov. Pri tem moramo omeniti, da zgoraj omenjeni znesek, ki ga prispeva občinski proračun, pred-stavlja le 40% vseh stroškov, 60% pa prispevajo starši sami. Nadaljevanje na 8. strani Nadaljevanje s 1. strani IN KJE JE REŠITEV Iz vsega tega lahko izlušči-mo, da je stanje v varstvu otrok kritično in da izgledi za naslednja leta tudi niso rož-nati. Sredstva, ki jih je občin-ska skupščina namenila za in-vesticije, so do sedaj zado-ščala komaj za kritje najnuj-nejših potreb na posameznih področjih. Če bi hoteli doha-jati sedanji tempo naraščanja potreb, bi morali že v nasled-njem letu vložiti v realizacijo srednjeročnega programa oko-li 300 milijonov S din, do leta 1972 pa nadaljnjih 600 milijo-nov S din. To so ogromna sredstva, ki jih občina sama ne bo mogla zbrati. Zato bo nujno poiskati vire sredstev še v gospodarskih organizacijah, temeljni izobraževalni skupno-sti in samoprispevku občanov. Nedvomno so to ogromna sredstva, ki jih je ob sedanji tehniki delitve proračunskih dohodkov ni mogoče zbrati dovolj, da bi z njimi krili v ce-loti povečane potrebe otroške-ga varstva. KJE DOBITI SREDSTVA? To vprašanje je bilo jedro razprav odbornikov skupščine občine na zadnji seji, na ka- teri so obravnavali tudi načrt bodoče izgradnje objektov za otroško varstvo. Možnosti je več: - nova zakonodaja, ki bi dovolila razporeditev narodne-ga dohodka v tem smislu, da bi bila določena višina pri-spevka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, občin-ska skupščina pa bi imela možnost razpisati dodatne stopnje in si s tem zagotoviti stalen vir dotoka namenskih sredstev; - obremenitev vseh investi-torjev, ki gradijo na območju naše občine, s prispevkom za izgradnjo otroških varstvenih ustanov. V pretežni večini in-vestitorji stanovanj še ne sta-nujejo na območju naše obči-ne. Po sedanjem delitvenem mehanizmu se njihov prora-čunski prispevek iz osebnega dohodka steka v občino, kjer stanujejo. Ko pa se bodo pre-selili v našo občino, bodo ta-koj občutili potrebo po varst-venih ustanovah. Če bi torej uvedli postopek za vse investi-torje, bi ti že pred vselitvijo sodelovali pri izgradnji varst-venih ustanov. V Šiški je v gradnji 76 % vseh blokov in individualnih hiš na območju vseh Ijubljanskih občin. - referendum o samopri-spevku občanov in delovnih organizacij za namensko iz-gradnjo varstvenih ustanov. - poleg navedenih bi se našle še druge možnosti za zbiranje sredstev za otroško varstvo. Zakon o novi politiki sistema sredstev za otroški dodatek in formiranju sklada za otroško varstvo pa bi mo-ral točno dodati način zbira-nja in delitve teh sredstev. Plan izgradnje varstvenih ustanov in povečanja kapaci-tet do leta 1970 so odborniki skupščine občine že sprejeli, način finaciranja tega plana pa žal še ni znan. Če bo prva možnost odpadla, bosta ostala le še prispevek investitorjev in samoprispevek občanov. V tem primeru bi bilo najbolj pravič-no, da bi uvedli obe vrsti zbi-ranja sredstev: investitorji bi plačevali za svoje bodoče po-trebe občani pa ,,zamudimo" za že zgrajene objekte otro-škega varstva. Na ta način bi rešili trenuten slab položaj in si zagotovili urejeno otroško varstvo do leta 1970, tako da je to pravzaprav le začasna rešitev. Nujno je, da otroško varstvo postavimo na trdnejše temelje, kajti le tako bomo lahko našli rešitve za daljše obdobje. Bruno LAGLER