Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman vel j i: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto ¡3 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ',',6. uri popoludne.
7 Ljubljani, v petek 4. septembra 1885.	Letnilt IXLIÏI.
Štev. Î201.
Nemška človekoljubnost.
Žalostne novice nam prihajajo že nekaj časa iz vshodne Nemčije. Kteri čuteč jih ne bere z nekako žalostjo, da celô s srdom in gnjevom? „Humanni" Bismark je skoval postavo in je jel poditi avstrijske in ruske podanike iz svoje države. Večina pregnancev je poljske narodnosti. Ti ljudje niso bili tako „srečni", da bi bili rojeni v Nemčiji, zarad tega so zaslužili prognanstvo. To je menda edin njih greh. In sedaj morajo od doma, zapustiti domačo hišo in posestvo svoje. Prodati mora prognani Poljak svoje imetje za mal denar in si iskati druge domačije v daljnem svetu. Obupnost bereš na obrazu ubozih prognancev, ki si iščejo z ženo in otroci druzega domu. Pa kaj, ne pomaga nič, na tuje morajo, tako veli železna postava; ona ne pozna usmiljenja, kakor Bismark ne. Ako je resnica, bode zadela ta nesreča več tisoč prebivalcev. In „National-Ztg." sama pravi, da bodo nekdaj te izgone obsodili kot neodpustljivo grozo-vitost. Pa ni treba nam še le čakati. Že sedaj obsoja tako početje vsakdo, kdor ima še kaj čuta do pravice in človekoljubnosti. Sočutno sprejemajo nesrečneže v krajih, kamor pribeže, ter jim pomagajo z denarji in drugim potrebnim. Krakovski škof je duhovščini naročil, naj ona priporoča ljudstvu pro-gnance in jih podpira z milimi darovi. Sicer se v novejših telegramih govori, da je vse to izmišljeno, ali vendar: stvar, ki je provzročila toliko bolestnega klica po časnikih, ta stvar ne more biti izmišljena. Ako bi bilo tudi le deseti del resničnega, žalostno zadosti. Ali mi verjamemo poročilom, dokler vladni listi ne dokažejo nasprotnega.
Vprašamo pa sedaj: Kje se godé take stvari? Godé se v oni deželi, kjer je „kultura" doma, godé se pri Nemcih, ki hočejo v „kulturi" nadkrilovati vsa druga nenemška ljudstva. Koliko se piše ondi o omiki in humannosti. Ako se zgodi grozovitost ali nečloveško dejanje kje zunaj Nemčije, če tudi kje na drugi poluti svetne ôble, gorjé potem, koliko se
LISTEK.
Nikolaj Šubič knez Srinjski, vitez Sigetski.
Spisal I. Stekl asa.
(Dalje.)
Zrinjski je dobro vedel, kaj ima pričakovati od sultana in njegove ogromne vojske ter se je odločil boriti za življenje in smrt proti svojemu in vsega krščanstva neprijatelju. In Zrinjski je dobro sodil, sultan se je zares podal iz Pečulia proti Sigetu, da njega kazni.
Ravno se je razgovarjal s svojo soprogo in hčerjo o veliki nevarnosti, ki jim je zdaj zapretila in o težkem svojem položaju kot zapovedniku trdnjave ter o vernosti svojih podložnih, ki so sklenili ž njim živeti ali pa umreti. V tem trenutku prijezdi stotnik Paprutovič v dvorišče grada. Zrinjski skoči k oknu, da vidi kdo je, kajti slutil je, da jo nekdo prišel javit o kaki važni zadevi. Ko spazi pa Paprutoviča, reče svojim: „Zdaj bodemo pa nekaj važnega slišali! Paprutoviču se mudi! In komaj jo to besedo izgovoril, je že Paprutovič v izbo stopil
piše potem in gevori o tuji sili in neomikanosti, divjosti itd. Ako se pa zgodi kaj tacega slučajno v slovanski deželi, potem pa udrihajmo po teh barbarskih Slovanih ! Kaj pa sedaj, ko sami Nemci, v lastni hiši tako nečloveško ravnajo? Kje se sedaj povdarja kultifrnost? Nemški listi trdovratno molče.
Nehote se spomnim izreka, ki ga je izgovoril Voltaire; besed ne vem več, pa misel je ta: Sedanji človekoljubi govore, pišejo in se potegujejo za svoje protinožce in jim tako „ljubezen" skazujejo, (ki je meraogrede rečeno, kaj dober kup), za ljubezen doma jim pa ni mari.
Skoro največ trpe pred nasilstvom nemškim Poljaki. Brezsrčna Pruska hoče na vsak način preleviti Poljake v Nemce. Bismark hoče imeti same Nemce v državi, iu sicer protestantovske. Zato zatira 011 s silovito roko narodni poljski živelj v šoli, uradu in cerkvi. Narod pa obupajoč trpi; ne ve si pomagati iz trdih železnih okov. Kako žalostno se godi Poljakom v Bismarkiji, je „Slovenec" že. večkrat poročal.
Kaj ni krasna ta nemška človekoljubnost? Uudna li se nam bi zdela, pa vajeni smo jo že. V kulturnem boji smo imeli večkrat priložnost jo opazovati. Znani Virchovv je dejal o priliki cerkvene borbe: „Boj se mora bojevati s kakoršnim koli orožjem, tudi zaporom . . . Bojevalo se je na ta način zoper cerkev in papeža. Sedaj pa se je ta brezobzirni boj obrnil proti nedolžnim avstrijskim in ruskim državljanom."
S takim počenjanjem si Nemci ne delajo prijateljev. Njih veljava gine in mora giniti. Ko bi se to godilo v pol-divji deželi, dalo bi se opravičevati, vsaj nekoliko znabiti. Goditi bi se pa ne smelo v prestavljeni Nemčiji, sicer zgube Nemci še one simpatije, ki jih imajo.
Stvar pa nam kaže tudi, kako žalostne so razmere v državi, ako izgine iz nje krščanski duh in krščanska ljubezen. Piše se veliko o ljubezni, pa ta nima tal razun v krščanstvu. Kaj pripravne za naš čas so besede Champfortove: „O srečen čas, v kterem
živimo, ko govori človek človeku. Objemi me ali te pa požrem." Kaj ne čudna ta ljubezen?! F. R.
O «Ime v i.
VII.
Mali otroci imajo majhne igrače, veliki otroci imajo velike igrače. Mali otroci imajo prepire zaradi svojih imen, priimkov, zaradi obleke; veliki otroci pa imajo prepire zarad imen svojega rodu, zaradi jezika, zaradi narodnosti. Kaj da so prepiri zaradi narodnosti, to le predobro vemo in čutimo dandanes. In to je gotovo napotilo avstrijske škofe, da so spregovorili, in sicer zelo obširno ter odločno, o narodnosti — ne, ni res, marveč o narodnostnem hujskanji. O to so različne stvari, kterih pa dandanes nečejo ločiti. Narodnost je sveta stvar, narodnost je Bog sam vredil, ko je vstvaril različne jezike in različne rodove. Narodnost pomeni ono sveto zvezo, naravno zvezo z vsemi onimi, ki so se, kakor mi narodili iz enega rodu, in en rod pomeni potomce ene rodbine ali familije. Tedaj je narod nekaka razširjena, narasla rodbina ali fami-lija. S tem naznanjamo, da smo vsi ljudje enega rodu, od enega očeta in ene matere, in da je eu narod skupen del, ki je nastal tudi iz enega očeta in ene matere. Vsi udje ene družine so nekaj skupnega, vsi spoznavajo to zvezo in imenujejo se med seboj bratje in sestre in pokorni so očetu in materi. Tedaj je popolnoma naravno, da so tudi udje enega naroda med seboj tesno zvezani in to vez imenujemo narodnost. To vse, kar sem rekel je očividno. Toda, ako se moramo vsi udje enega naroda ljubiti med seboj, ni pa, da bi morali druge narode sovražiti, preganjati, zaničevati. Ali naj se otroci dveh sosedov kavsajo zato, ker niso vsi enega očeta in matere? In dve vasi naj se pobijate med seboj, ker niste obe vasi samo ena vas? Ah ni po naravi tako vravnano, da je več narodov in več jezikov in več narodnosti? Dalje: ali nismo poprej ljudje
ter pozdravivši prisotne, javil, da se je Soliman vzdignil iz Pečulia proti Sigetu.
„Dobro tedaj! Zadnja ura se približuje! Mi hočemo Turka svečano sprejeti, kakor se takemu gospodu spodobi! Take časti, moji otroci, ne doživi vsakdo, take časti namreč, da pride sam sultan Cari-gradski obiskat siromašnega grofa s 100.000 spremljevalci. Ali na to obiskovanje ne sme niti on niti vsi njegovi, ki so prišli k meni v trdnjavo, vse svoje življenje pozabiti. Jaz jim hočem podeliti spominke, da jih bodo imeli dovoljno za vse njihovo življenje, če no bodo raji moje nasipe s svojimi telesi učvrstili ter tako ležeči mi podložnost skazovali!" Dobro, zapovednik, nadaljuje Paprutovič, ki je razumel zasmehovanje iz besed Zrinjskovih. „Da! Mi hočemo nametati cele nasipe palih Turkov pred našim Sigetoin ter v sredini postaviti turne, namreč stebre s turškimi glavami, ki bodo na tak način dokazovali ostalim njihovim bratom hrabrost obleganih !" Zrinjski pritrdi Paprutoviču, in obe ženi, ki ste poslušali preplašeno te razgovore, se konečno ohrabriti, ko ste slišali, kako prezirno govorita oba junaka o sovražniku in smrti. Eva, preblaga soproga Zrinjeva in njena hči ste bili dve plemeniti žeui. „Tudi me ho-čeve", reče Zrinjeva soproga, „storiti vse, kar bode mogoče za obrambo Sigeta, ter vas povsodi pod-
pirati ! Žrtvovati liočeve vse, kar imave, samo, da rešimo svojo čast. Tudi žena ima svojo častno nalogo, če tudi je večkrat najžalostneja, namreč umirajoče negovati in ranjenim pomagati. S teboj, moj Zrinjski, in z vami, vsi hrabri boritelji, hočeve vzdržati v najhujem boju, z vami boriti se za našo domovino, za našega kralja in za našo vero!" „Da, za našo domovino, za našega kralja in za našo vero!" zakličejo oduševljeno vsi skupaj.
Zdajci prihiti spet drugi glasnik v grad, ter javlja, da se sovražnik približuje. Zrinjski se poda s Paprutovičem v orožarno, kjer je bilo spravljeno različno orožje za obrambo trdnjave. Precej so se začeli voziti od tukaj topovi na različna mesta po nasipih, a drugo orožje deliti med branitelje. Zdaj je bilo vse živo v malem Sigetu! Vsak je bil na svojem mestu poslen ter se trudil, da bode trdnjava čim bolje vtrjena. Bila je pa tudi že skrajna potreba. Največi top, imenovan „biser", je bil postavljen na zapadni strani, kjer je bil edini pristop do mestnih vrat mogoč. Dva druga topa pa sta bila odpravljena v trdnjavico sred mesta, kjer se jo mogla posadka do zadnjega braniti, ko bi bilo že ostalo mesto po sovražnikih osvojeno. Potem se je razdelil še smodnik iu ostalo streljivo, da je bilo za sprejem sovražnika vse pripravljeno. Na mestih, kjer so bili
predno smo Nemci, Fancozi, Slovenci? Ali nismo poprej otroci Adamovi, predno smo otroci velikega očeta Slovana ali pa krutega strica Germana? Dolžnost naravna nas toraj sili, da ljubimo vse ljudi brez razločka kot svoje brate; srce naše pa nas nagiba, da ljubimo še tesneje tiste, ki so nam najbližji po krvi in jeziku. Grešili bi pa zoper naravo, ako bi vse druge, ki ne govore tako kakor mi, sovražili. Dragi moj: ali bi ne bil ti ravno tako lahko tudi Nemec, kakor si Slovenec? Je li tvoja zasluga ali krivda, da si eno iu ne drugo? Zakaj da bi tedaj ponosen bil na svojo narodnost in zakaj bi zaradi nje zaničeval druge? Zoper plemstvo se bojuje moderni demokratski duh, češ, kaj je sin boljši zato, da je bil njegov oče izvrsten človek? Bojuje se po krivici, kajti prav je, da se tudi v potomcih spoštujejo zasluge očetov. Ali pri narodnosti še tega ni. Naj bi prišel k najvnetejšemu slovenskemu narodnjaku berač ter dobil od njega miloščino; potem pa naj bi berač še pomolil svojo umazano roko, rekoč: Cujte, gospod narodnjak, jaz sem doma iz Vrbe na Gorenjskem, ravno tam, kjer je doma naš Preširen; dajte mi nekaj desetič zaradi te moje imenitne rodovine. Narodnjak ga bode lepo pogledal, še celo, ako bi bil ta berač kdaj v Preširnovini samo preširnost jedel.
Akoravno pa pamet še tako glasno kliče: Narodi, ljubite se med seboj in ne sovražite se zaradi svojega jezika: vendar vre dandanes narodna zavest, narodni ponos, narodna vzajemnost iu narodna narodnost tako silno, da bruha to vrenje na vse strani. Vse je postalo dandanes le narodno in kar ni narodno, ne velja nič. Kaj pa pomenijo ti pojavi, od kod so in kaj bodo včinili? Nič druzega niso, kakor deloma nepremišljnost in nespamet deloma človeška slabost in grešnost, deloma pa — morebiti največ — nakane in spletke malovrednih mož, ki imajo sebične namene, ko tirajo ljudstvo v narodne boje. A dobro pomnite vi, ki nad vsakim dvomljivcem v narodnih zadevah in nad vsakim nepristašem vašim, ki nad vsakim, ako ne trobi v vaš veliki narodnostni rog, zavpijete: proklet bodi! dobro pomnite, da je lahko kdo najboljši narodnjak, in vendar trdi lahko, da se ne sme z narodnostjo hujskati. Pač velik razloček je, ali kdo pobiva nespametna načela kake stranke, ali pa dela zoper božjo in naravno postavo. V tem smislu bom o današnjih narodnostnih bojih še nektere povedal.
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. septembra.
Notranje dežele.
Novi državni zbor sešel se bo že na 22. t. m. in je dotično cesarsko pismo spisano v Kromeriži, ravno tam, kjer je divja sila pred 36 leti prvi državni zbor z orožjem v roki razgnala. Kakošen bo novi državni zbor? Kakoršen je bil njegov poslednji prednik. Posebnega razločka ne bo med njima, če tudi tudi je opozicija za nekoliko mož oslabljena, to nič ne de, da se bo pa s tem večjo strastjo vrgla na desnico. Vsaj vse njihove priprave že sedaj na to kažejo. Knotzov glas sprejel se bo za „bon ton" skupne levice in kaj hočete več? Dolgočasen pri takih napadih in očitanjih bodoči državni zbor
nasipi prenizki, dal jih je Zrinjski povišati, a prebivalcem novega mesta je zapovedal, da morajo svoj imetek spraviti v grad, ker bi jim drugače vse propalo , ko bi sovražnik njihove lesene hiše zapalil. Tako je skrbel zapovednik za vse v mestu, a prebivalci so spolnovali točno vse, kar jim je zapovedoval. S hrano in streljivom je bila trdnjava dovoljno preskrbljena, ali nasipi niso bili dosta jaki, a za njimi je bila vtaborjena mala posadka od 3000 mož, ki so bili pa vsled složnosti in odvažnosti dosta strašna moč.
Bilo je 5. avgusta 1. 1566, ko se Solimán vtaboril pred Sigetom. Zrinjski je pozdravil sultana s strelom iz „bisera" ter dal vse nasipe z rudečim suknom pregrniti, kar je sovražnika posebno razsrdilo. Sultan se je zaklel, da mora svojega protiv-nika, siromašnega grofa, za to njegovo predrznost strašno kazniti.
Ko jo Zrinjski zvedel, da misli Solimán na Siget vdariti, poslal je jadrnike na Dunaj, da izprosijo tamkej pomoči, kajti sam jo uvidel, da se ne bode mogel dolgo proti ogromni vojski boriti. Ali zastonj! Dolgo je čakal Zrinjski na odgovor, že je zdvajal. kar zasliši necega dne glas trombe
res ne bo tako, kakor bi brez Knotza in tovarišev njegovih biti vtegnil, če bo pa tudi tako koristen davkoplačevalcem, kolikor bo krika, je pa drugo vprašanje, ki se bo še le čez šest let rešilo. Pač bi ne dvomili o tem prav nič, če bi imel naš državni zbor tak hišni red, kakoršnega imajo na francoskem ali angleškem, kjer preveč rogovilastega in surovega poslanca lahko zaprö. Knotz in Pickert dobro vesta, da se pri nas v državnem zboru vse sme, ne da bi se človeku za to las skrivel. Najhujše, kar našega poslanca zadeti more je, da mu predsednik besedo odtegne. Toda kaj se briga kak Knotz za to, kaj kaK Pickert? Če se bo govor prepovedal enemu, zabavljal bo drugi in zbijal ob mizo, ne misle, da je v državnem zboru in ne v domačiji v kaki pivarni. Da pa desničarji tem razgrajačem ne bodo stali nasproti, kakor otrok pri zibeli, sklical je grof Hohenwart vse vodje desničarske na 15. t. m. na Dunaj na posvetovanje, kako se bo desnica letos nasproti levičarjem vedla. Velikega pomena za desnico je tudi to, da grof Hohenwart, ki je sedaj naš državni poslanec za mesto Ljubljano, i na dalje ostane v državnem zboru in voditelj svojega kluba. Liberalci bi se ga silno radi znebili, ker ga poznajo, kako da jim je kos in kako vpliven na cesarskem dvoru.
Graški zidarji s svojo prošnjo za povišanje plače in znižanje delavnih ur niso nič opravili. Da bi pa vsaj nekaj imeli od vsega, sklenili so od slej nadalje le po 10 ur na dan delati, če bi jim pa podjetniki zarad tega kaj vtrgati mislili, bodo pa kar od kraja delo popustili in naj mojstri sami zidajo. Ta ukrep zdel se je ondašnjim - tesarjem tako moder, da so ga zidarjem popolnoma odobrili z ukrepom, da bodo tudi tesarji tako napravili. Nečemo biti črnogledi preroki hudega, ali kolikor bi človek iz dosedanjih razmer sklepati smel, rekli bi, da ne bodo nič opravili. Podjetniki, oziroma mojstri so jim prošnjo že v drugič odbili, če bodo sedaj na njeno mesto postavili kujanje, pomagali si bodo gospodarji v tretjič s tem, da si bodo od drugod naročili delavnih moči. Saj veste, koliko da je ravno v našem cesarstvu tujih zidarjev iz „rešene" Italije. Teh se bo pripodilo toliko, da se bo kar tema delala in facit vsega bo, da se bodo z našim denarjem tujci debelili, ki bodo za plačilo potem še prav pridno zabavljali čez nas in naše državne naprave. Zidarjev se dandanes nikjer ne manjka, posebno pa že v Avstriji ne, kamor Lahi kar tru-moma tišče. Gračani bi veliko bolje storili, če bi se na kakošen koli način sporazumeli. S silo bodo le sebi škodovali.
Do krvi, do češke prelite krvi moralo je priti v Liberci na Severočeskem in ne bo še mirti. Telegram od ondot došel, naznanja, da so v ponedeljek ob 3. uri nemški ponočnjaki napadli češke branjevce na cesti, ko so poslednji v Liberec zelenjavo na prodaj peljali. Branjevci, nič hudega sluteči, kretili so mirno svojo pot. Pridevšim do Langen-bruck a, preprečili so jim nemški ponočjaki hipoma pot in so jih do krvi pretepati jeli. Tukaj se nam že mora dovoliti vprašanje, ktero zlodejstvo je večje, ono v Kralje v emdvoru, kjer so češke pesti nekoliko po izzivajočih nemških glavah poplesale, ali Langenbruško, kjer je nemška ošabnost mirne ljudi napadla, kterim se niti za las krivice ne dii očitati? Langenbruški napad je za las podoben napadom amenkanskih rudečekožarjev, ki naseljene Evropejce po noči zalezujejo, da bi jih vničili, ker jim po dnevi do živega ne moreje. Nemcev na severnih čehah se je v najnovejšem času polastila neka divja obupuost. O državljanskih medsobojnih pravicah in medsobojnem spoštovanji so tisti ljudje menda že ves pojem zgubili, vsaj njih najnovejši ponočnjaški napad to popolnoma dokazuje. Da bodo zastopniki češkega naroda, kteremu se po nemških okrajih vnebovpijoča krivica godi, take izgrede po zasluženji na pravem mestu potipati znali, o tem
in četa konjikov pridirja proti trdnjavi. To sta bila Alapič in .Juranič, ki sta se vrnila nazaj v Siget, ko sta Mehmed bega premagala in njegovo vojsko razbila. Kako se je razveselil Zrinjski, ki je videl zopet svoja dva druga vrniti se v trdnjavo z bogatim plenom in mnogimi vjetniki. Pa to veselje je bilo kratkotrajno, kajti skrb za obrambo trdnjave ga je vedno trla, čeravno je pričakoval pomoči od cesarja. Zdajci javi stražar, da se neki jezdec približuje trdnjavi. Bil je to cesarjev poslanec, ki je prinesel od samega cesarja Maksimilijana pismo. „Dobro došel Peter Vilaki, dobro došel kot cesarjev poslanec in kot moj prijatelj! Gotovo si mi prinesel vesel glas od mojega premilostljivega gospoda, čegavor zastavo moram hrabro braniti proti Tur-činu, pa jo tudi bodem, tako mi Bog pomozi! Ali tudi cesarjeve pomoči potrebujem in pričakujem, kajti brez nje moram postati žrtva sovražnika krščanstva poprej ali kasneje. Povej mi, je-li pride nam kaka četa v pomoč? Na Dunaju mora biti dosta vojakov? Slišal sem, da se jo tamkaj zbralo mnogo junakov za križarsko vojsko proti Turkom. Kaj je na tej stvari ?" Vilaki poseže po pismo ter ga preda Zrinjskemu rekoč: „Berite! Iz tega boste
smo preverjeni in jim tudi najboljšega vspeha vo-šimo. Vsekako pa so razmere na češkem slabo spričevalo in še slabše plačilo Taaffeju za potuho, ki jo on povsod po slovanskih deželah Nemcem daje.
Poslednjega avgusta sošli so se v Zagrebu hrvaški člani regnikolarne deputaeije, da se posvetujejo o pritožbi, ktero misli Hrvaško-Slavonska kraljevina napraviti nasproti madjarski vladiv zarad žaljenih točk medsobojne državne pogodbe, če je to pravi čas za tako zborovanje, bo treba nekoliko počakati; kajti, če je resnično, da se na političnem polji v državnih vprašanjih več doseže z mirno krvjo, kakor pa s furijo, potem moramo vsak vspeh Hrvatom že naprej zanikati. Kri na Hrvaškem že dolgo, dolgo ni bila tako razburjena, kakor ravno sedaj. Razburila jo je pa madjarska stranka z neopravičeno odstranitvijo 18.000 kameralnih aktov in je s tem samovoljnim činom zopet jedno žaljeno točko v na-godbi splošni pritožbi pridejala. Da je ta krivica na banovi, toraj na madjarski strani, sprevideli in priznali so tudi že v Budapeštu in prav nič se ne bodo čudili ne to stran in ne na ono stran Drave, če bode nekega dné sedanji ban odšel na odpust, da se nič več ne povrne. Naj le gré; mož čegar vsak korak je le na to obrnjen, kako bi se hrvaški narod popolnoma Madjarom v žrelo potisnil, ni za banski prestol v Zagrebu. On naj gré zopet kam med Madjare županovat. Sam vtelesnjen Madjar, jim ne bo mogel krivice delati in doživel bode to veselje, da bodo ljudje ž njim zadovoljni, s čemur se pa na Hrvaškem ne more pohvaliti, še manj pa pobahati. Da bode imela regnikolarna deputacija zarad tega silno težavno stališče, kdo bi tega ne verjel. Spoznala je to tudi deloma že sama, kajti predsednik njen, poslanec Ivrestic se je pred nekaj tedni dotičnemu svojemu mandatu odpovedal, ker je mož prej ko ne à priori prepričan, da bodete regnikolarni deputaciji prazno slamo mlatili. Dva načrta imeli bodo pred sabo, pa bodo menda na podlagi Zivkovičevega ravno toliko dosegli, kakor na oni Miškatovičevega. Konec vsega bo, da bo na Hrvaškem tudi še dalje ostalo, kakor je, namreč: da bo moral Hrvat plačevati, Madjar bo pa denar pobiral; Hrvat bode hlapec tudi še nadalje, Madjar pa njegov gospod. To se bo godilo tako dolgo, dokler bodo ljudje à la sedanji ban v Zagrebu na prestolu sedeli.
Vnanje države.
Angleži so zvedeli, vsaj „Times" pišejo, da sta avstrijski in ruski cesar v Kromeriži afgansko prašanje soglasno zbrisala iz vrste tistih prašanj, ki Evropo vznemirujejo. To je toraj z drugimi besedami toliko, kakor da se je Rusiji na tihem priznala pravica v osrednji Aziji postopati, kakor se ji prav in potrebno zdi; v Evropi se za to ne bo živa duša pečala. Na Angleško sta pa pošto poslala, da če morda v Egiptu mislijo zopet kaj začeti, naj se le kar nič ne pomišljujejo. Niti Avstrija, niti Rusija jim ne boste polen pod noge metali. To naj bi bila toraj nekaka odškodnina za Afganistan, kteri bo danes ali jutri sam od sebe svoje soteske ali prelaze ruskim Kozakom odprl, ne da bi poprej v Simlo angleškega namestnega kralja prašat poslal, ali bi, ali ne. Kako bodo Angleži s to zameno, ktera se jim je tako rekoč brez lastne svoje volje vsilila, zadovoljni, zvedeli bodemo še le tedaj, ako se Drummondu Wolfu posreči Turčijo za Egipt in Sudan pridobiti, za kteri slučaj je Angleška obljubila svoje vojake iz Egipta spraviti. Kam se bo le obrnila z njimi drugam kakor v Indijo, kjer jih bo proti Rusom postavila; vsaj druzega namena bi ne vedeli za nje, kajti v Evropi ne bodo imeli posla, če je resnična vest, da se je afgansko vprašanje zbrisalo iz vrste tistih, pred kterimi se Evropa trese. Dobra in trdna zveza Avstrije, Rusije in Nemčije je prej ko ne Angležem razumeti dala, da če bi morda danes ali jutri kaj zarad Afganistana ali
videli, kaj imate od Dunaja pričakovati. Jaz mislim, da malo! Sicer pa se nahaja na Dunaju čet iz vseh krajev sveta. Tukaj so Nemci, Francozi, Angleži, Španjolci, Talijani in drugi zbrani pod svojimi zapovedniki. Pa tudi denarja prihaja na Dunaj od vseh strani za te čete, papež sam so poslali petdeset tisoč cekinov za to križarsko vojsko." „Pa vendar" pravi Zrinjski, „cesar še zdaj odlaša vdariti ua Turka, da mu pokaže, kaj premore gospodar krščanstva proti sultanu turškemu?" „Istina je", odgovori Vilaki, „kaj pa je osemdeset tisoč mož iz vseli strani sveta proti turški vojski, ki se broji na sto tisoče? On misli, da se mora vojska še zbirati, ko bi hotel z vspehom na sultana vdariti. Pa kaj bi na moje besede pazil? Cesarjevo pismo ti bode najbolje razjasnilo, je-li moreš pričakovati od njega pomoči ali ne. Tedaj beri!"
Zrinjski odpre cesarsko pismo ter hlastno bere, samo da čim preje pride do zaželjene besede: „pomoč pride" ali tega ne najde v listu. Žalost se polasti junaškega srca, kajti zdaj ve dobro, kaj se mora zgoditi.
„Vilaki, hvala ti za tvojo ljubav, da si mi prinesel cesarsko pismo in da nisi gledal na nevarnosti,
sploh srednjeazijaške politike zrojiti mislili, naj se le v Aziji znosijo. V Evropi bi jih vsi trije skupno po prstih okresali. Le na ta način bi Afganistan Evropi ne bil nevaren.
Po Albaniji je že spet kri tekla. Minditom jela je kipeti kri nad samopašnostjo in neznostnostjo turškega gospodarstva. Združili so se z rodovoma M a tj as in D ib ras ter so v njuni zvezi napadli turško četo ne daleč od Allessio pri rudečem gojzdu. Do čistega so jo zbili. Orožje, strelivo in živež so ji pobrali, dva turška častnika so pa naga k drevesu privezali, ker sta svoje ljudi z golo sabljo nad upornike navduševala. Ko se je v Skadar o tem klanji zvedelo, poslal je guverner As i m paša takoj dva batalijona Nizamov na kraj morije, ki pa menda tudi ne bodeta čudežev delala, kajti vsi gorjanski rodovi do Prizrenda so kvišku planili in po orožji segli. Tako je na tej strani. Nič boljše se ne godi kristjanom prebivajočim okoli Gusinja. Ondi so se dvignili fanatični Turki, vdarili so preko meje na Črnogorsko stran, od koder so se s 24 odrezanimi človeškimi glavami vrnili. Gurverner Ali-paša, ki v Gusinji gospodari, je v očigled vsega tega, le strogo prepovedal, da nobeden več ne sme na Črnogorsko zemljo in je za stražo 4 batalijone Nizama (pešcev! v Berano postavil. Kaj pa Črnogorci? Ti bodo iz-vestno zahtevali krvno osveto in klanje se bo iz novega pričelo.
Bivša francoska cesarica Evfjenija pripeljala se je na 1. septembra po noči v Prago, kamor iz začetka ni bila namenjena. Bila je na poti v Pariz; kar jo dohiti med potom telegram iz Londona s takimi novicami, da je cesarica takoj smer svojemu potovanju spremenila in se je mesto v Pariz odpeljala v Prago, kjer jo je pričakovala jako odlična in vplivna osoba na razgovor. Kdo da bi bila tista imenitna osoba in kam da se popelje cesarica potem, telegram nič ne pové.
Da se vsaj deloma popolnijo vrzeli, ki jih je bolezen in smrt napravila med laško posadko ob rudečem, morji, v nabirajo se na Laškem prostovoljci za Masano. Če tudi je znano, da ime novana posadka nikakor po rožicah ne hodi, pač pa se ji je boriti z raznimi nevgodnostiini, kakor so huda vročina, pomanjkanje zdrave pitne vode, mrzlica, vročinska bolezen in pogosta nagla smrt zarad solnčnega pika in zavnetje možgan, se vendar mladi ljudje, vojaki in častniki kar tolpoma tjekaj oglašajo. 1200 mož potrebujejo, oglasilo se jih je pa že veliko več, da jih mnogo niti sprejeli niso. Kaj je temu vzrok? Nada na bodoče lavorike, kterih bi si mlada kri morda rada priborila izvestno ne, kajti na Laškem ravno tako dobro vedó, da ondi tako dolgo ne bo nič, dokler se ne bodo mogli v Sudanu ob John Bullov hrbet nasloniti. Da bi se Lahi sami proti Sudanu spustili, na to še misliti ni! Druge nepriličnosti in težave tega življenja jih izvestno tudi ne vlečejo tjekaj, toraj mora tisti magnet edino želja biti, revno življenje kolikor toliko po možnosti zboljšati. Vojaki ob rudečem morju imajo namreč zdatne priklade, doma pa denarja manjka. Med civilisti je pa že tako Bog pomagaj! Piska jim po črevih po rešeni Italiji od kar so kraljevi postali, kakor nikdar poprej, dokler so bili papeževi in cesarski, in pomagali bi si radi, kakorkoli že.
Poluotok Korea na severju Kitajskega ima sicer svojo vlado, a vendar je pod pokroviteljstvom Kitaja. Pripoveduje se, da hočejo Rusi ta otok posesti, se vé, Rusi to zanikajo, že vedó zakaj. „Šin-Pao", indiško-kitajski list o tem tako-le govori : Znano je, da imajo Rusi dvoje potov, po enem hočejo priti do indiškega, po drugem do kitajskega oceana. Sicer imajo že Rusi obširno ozemlje ob velikem oceanu. A tam ni kupčijskega, niti vojaškega pristanišča, ker celó Vladivostok zarad ledú večkrat ni pristopen morskim ladijam. Rusija bi silo rada videla, ko bi imela Koreo, kjer je mnogo
dobrih pristanišč. A če Kitaj zgubi Koreo, zgubi potem Mandšurijo in Mongolsko in Rusi bi prišli do velikega zidu, ki je le 18 milj proč od Pekinga. Korea ima isti pomen za Kitaj, kakor Afganistan za Indijo. — V tem velikem prepiru med Angleži in Rusi se bode tudi Kitaj mogel vstopiti na kako stran. Morda je Kitaj tako brez odlašanja sklenil tako brzo mir s Francozi, ker misli, da bode drugi Dolj potrebno postaviti se po robu, Rus pa je odjenjal, ker sedaj še ni pripravljen zgrabiti Angleže, eterim bi morda Kitajci drugej odduška napravili.
Izvirni dopisi.
Iz Primskovega, 2. septembra. Kak vihar je bil 29. avgusta, to ve kranjska dežela na dolgo in široko, na Primskovem je bilo pa še to, da je vihar streho raz cerkve vrgel do pred velikega altarja. Polovico strehe je vrgel na južno, polovico pa na severno stran preko Žalj pod zid po bregu. — Skoda je velika. Radi bi vzeli kako pomoč, pa prositi se vendar ne upamo, ker so ljudje na dolgo in široko močno poškodovani. Naša cerkev je posvečena na ime Dev. Marije rojstvo in romarski shod je na Mali šmaren. Če je kdo iz kakegakoli dobrega namena kaki cerkvi Marije Device, ki je sicer precej dobro založena (in ne tako revna kakor naša), da ji nič potebnega ne manjka, kaj darovati namenil, bo tudi prav in še boljše storil, če to naši cerkvi daruje, ki je tudi na obleki in v marsičem uboga, zdaj pa še strehe nima. (Iz darov revežev se cerkve zidajo, naj bi tudi darovi pripomogli, da se cerkev kmalo popravi!)
Iz spodnjega Štajarja, B. sept. Savinjska dolina se zelo zanima za koncert, kterega namerava prirediti spodnještajarsko slovensko pevsko društvo 20. septembra v Celji, in četudi so Celjski Slovenci že več let posebno glede petja preveč mirni in pasivni, se vendar nadejamo, da se vsaj v tem važnem slučaju zdramijo, in to za občni narodni razvoj jako važno podvzetje vrlih in požrtovalnih ptujskih Slovencev z vsemi močmi podpirajo, ter tako vsaj nekaj tega popravijo, kar so v zadnjih letih zamudili.
Ptujskim Slovencem pa bo narod vedel vedno zahvalo, za tako odločno postopanje, neumorno delovanje in gojitev slovenskega petja; kajti, resnično so dandanes oni glede občnega narodnega gibanja in napredka prvi na Štajarskem.
Kakor pa smo se razveselili naznanila, da bo letos veliki zbor v Celji, nas je vendar program tega koncerta, kterega smo že pred meseci v časnikih čitali, prav neprijetno iznenadil. V mestih, kjer prebiva muzikalno izobraženo občinstvo in druga odlična gospoda, bi se v program za javni veliki koncert morale vzeti tudi pesmi, ktere imajo dosti mu zikalne vrednosti, so po značaju in vsebini za tak koncert prikladne, in sploh koncertne pesmi. Takih imamo lepo število, n. pr. „Popotnik" od Nedveda, „Samo" od Fors terja, „Kdo je mar" od dr. B Ipavica, ali njegovo večno lepo „Domovino", „Jadransko Morje" od Hajdrihu, „Cigani" od Vogla, „Oblaček" od Kocjančiča; potem najnovejša skladba „Mrak" od dr. G. Ipavica, ali njegovo „Savsko"
Kaj posebnega pa bi bilo, če bi se pela nova in prekrasna skladba „Naša zvezda" od Hudovernika ;
ta pesem, če bi se precizno pela, bi gotovo vsa iznenadila.
Umestno bi tudi bilo, da se prednaša ena hrvatska in ena češka pesem, hrvatska morda „So-vračanje" od Klaiča ali na „Moru" od Jenko-ta in morda „Staročeška". Te pesmi se jako razlikujejo po značaju in bi napravile prav lepo spremembo v programu.
Zdaj v program postavljene pesmi so pa čisto kratke navadue in priproste, ki nimajo prave muzi-kalne vrednosti izvzemši morda „Sokolsko" in mešani zbor z spremljevanjem godbe. Med vsemi pa vendar nej nahajamo niti ene impozantne koncertne skladbe z večjo muzikalno vrednostjo, iu iz oficijelnega dela programa bi se čisto lahko izpustile pesmi: „Mi vstajamo", „Slovenec sem", „Slava Slovencem" in „Zvezna"; „Naprej" in „Hej Slovani" bi se pa lahko kot nameček med olicijelnimi točkami dodale.
Upamo tedaj, da se bodo merodajni faktorji in odlični krogi na to ozirali in pomislili, kako redko se sliši pri nas v javnih koncertih slovensko petje, in da bodo poslušale tudi kritične neslovenske ušesa, ki znajo petje in skladbe po muzikalni vrednosti dobro in ojstro ocenjevati.
Slovenci v južnih okrajih slovenskega Štajerja še nisno imeli prilike tacega koncerta poslušati, naj se tedaj za ta konkretni slučaj zbere dobro in najboljši, ne slabo in srednje narodno blago, kajti tu bo najlepša prilika, da se prebivalcem druge narodnosti pokaže, kaj Slovenci zamoremo, znamo in imamo v naši pevski in muzikalni literaturi. Boljši je tedaj da se koncert zarad spremembe boljšega programa za en teden preloži, kakor pa, da bi se z navadnimi, vsakdanjimi rečmi nastopilo.
ki so ti na potu grozile! Kakor je iz tega pisma jasno razvideti, ne moremo se nadjati od te strani pomoči. Cesar piše, da naj se s svojimi vojniki hrabro držim; na pomoč se naj ne zanašam, ker cesarska vojska je preslaba, da bi se mogla s turško boriti, kajti v enem dnevu se mora nesrečna sudbina odločiti za celo krščanstvo. Pri Rabi se je vtaboril nadvojvoda Ferdinand, ki je zapovednik križarski vojski. Tam hoče pričakati Turka. Jaz te poznam, moj hrabri Zrinjski, jaz poznam tudi tvoj verni narod; zdaj je potrebno za domovino umreti!" „Da, ■da umreti!" zavpije on, „jaz se ne obotavljam, kader me cesar na boj kliče; jaz se pred smrtjo nisem nobenkrat bal, kar sem pokazal v mnogih bitkah; tudi brazgotine na mojem telu to pokazujejo. Vendar pa mi zdaj srce trepeče, ko pomislim na mojo ženo in na mojo hčer, ki bi morali z menoj umreti. Da jih odstranim iz trdnjave, zamerili bi mi moji ljudje, a morda celo omahovati začeli in vendar jih je treba zdaj najbolj navduševati. Je-li jih bodem mogel v zadnjem trenutku rešiti, ko bo že vse zgubljeno razun smodnišnice? In to me žalosti, dragi Vilaki. A kaj je za mene? Iz moje krvi bo narasel nov zarod, ki se bo osvetil našim sovražnikom za pokončevanje in postušenje.
Ali zakaj bi morala tukaj zgubiti svoje življenje moja soproga in hči ali pa še morda pasti v roke divjim Turkom kot robkinji! Zares, ko pomislim, Vilaki, da bi jih Turki žive ulovili, utriplje mi srce in jaz bi pohitel ven v tabor turški ter sultana v njegovem šotoru prebodel." — „Prenehaj zapovednik Sigetski", pravi na to Vilaki, „ne predstavljaj si tvoje osode še huje, nego je. Jaz hočem paziti na tvoje drage v najhujem boju in ko se boš morda že s smrtjo boril, gledal bodem, da jih rešim in oslobodim. Je-li ti je prav?" Zrinjski mu mesto odgovora poda roko ter ga objame. „Vilaki, plemeniti mož, jaz te postavljam za zapovednika četi konjiški na mesto bolnega stotnika Lascya ter se ti zahvaljujem, da hočeš pomoči mojim dragim. Tvoja beseda mi je porok tvoje vernosti! Ti sultan pa moraš zdaj izkusiti, da vernost ni prazna domišljija, da nas ljubezen do domovine navdaja ter smo pripravljeni za-njo in za našega vladarja našo blago kri vsaki čas darovati!" Po teh besedah se podasta oba junaka iz grada, Zrinjski na nasipe iu trdnjave, Vilaki pa k svoji četi, da so pripravi vse za boj, ki se jo imel zdaj začeti.
(Dalje prih.)
Domače novice.
(Umrl je) č. gosp. J. Klofut ar, župnik na Doleh, včeraj ob 1/23. uri popoludne. Pogreb bo soboto zjutraj.
(Nedeljsko praznovanje,) oziroma posvečevanje, razteza se tudi na pricerkvene kramarje in druge take obrtnike, ki gredo v nedeljo po somnjeh za zaslužkom. Vsi ti imajo pravico le do 12 ure svoje blago prodajati, potem pa spraviti.
(Zlat križec za zasluge) dobil je komisar e. k. finančne straže Konstantin vit. Fodransberg prinanje, ker je rešil človeka iz smrtne nevarnosti.
(Šolsko leto) na Kranjski gimnaziji prične se 16. t. m. Novinci sprejemajo se 14. in 15. septembra in imajo po 2 gld. 10 kr. sprejemnine in po 1 gold. učilnine plačati. Poslednji donesek plačati morajo tudi učenci gimnaziji že pripadajoči.
(Daritev sprave na Golgati) predstavljala se je sinoči v deželnem gledališči jako spretno in vzvišenim dogodkom tako umestno, kolikor to človeška slabost v zvezi z umetnostjo doseči zamore. Predstava je v najtesneji zvezi z božičnimi oratoriji in bi bilo jako želeti, ko bi se taisti za pasijonske predstave razširili; izvrševanje njeno tako, da je vzvišene tvarine vredno in sv. dejanju spodobno, je pa vsekako težje, nego so oratoriji. Sinočinja predstava, z dobro vestjo lahko priznamo, se je v tem oziru mojstersko vršila; kajti navdihnjena je bila vsa z veliko resnobnostjo. Grozna ta resnoba združena s sveto tihoto očarala je celo vedno žgolečo galerijo, da je bila tiho, kakor v grobu. Celo ploskati je pozabila pri prizorih, ki so človeku v dnu srca segali. Prekrasni so prizori izpeljani z dovršeno umetnostjo iu spretnostjo „zadnja večerja" po Leonardu da Vinci predstavljajoč tisti trenutek, ko Jezusa vsi poprašujejo, kdo bi ga izdal; „Kristus na Oljski gori", „Kristus pred Kajfežem", „Kristus pred Pilatom". Srce se krči opazovalcem pri prizoru „križevega pota", ko Izveličar omaga pod težo težkega križa iu pade, njegova žalostna mati in druge žene najdejo ga pa na tleh ležečega in mu Veronika potni prt poda. „Kristus na Križi" med nebom in zemljo viseč, umirajoč je pa vrhunec cele predstave. Pri dveh prizorih zapeljal j'e lesk rimskih vojščakov galerijo do živahnega ploskanja; pri pogledu umirajočega Sinu Božjega se pa živa duša ni ganila. Grozen, strašilu in vendar tako neskončno lep iu veličasten je ta pogled na Odrešenika sveta, ki med gromom, bliskom od celega sveta zapuščen svojo dušo izroča nebeškemu Očetu; pod križem kleči Marija Magdalena, ob straneh sta pa sv. Ja-
nez in žalostna mati Božja, kakor jo vidite slikano po najslavnejših te vrste podobah.
Ravno tako nepopisljivo umetna in krasna je živa podoba „snetje s križa" in „Kristus v naročji svoje matere", veličastna pa poslednja podoba sredi skalovja „Kristusovo veličastno vstajenje". — Berilo pred posamičnimi podobami vrši se v obeh jezikih. Naj toraj nikdo ne zamudi priložnosti, ki je pri nas tako redka, pogledati pasijonsko predstavo, ki je vzvišenemu dejanju spodobna.	—k.
(Obesil seje) postopač Franc Breskvar v zaporu na magistratu, kamor so ga zarad tatvine prignali. Jeden paznikov ga je še ob pravem času zapazil in odrezal.
(Brata Zupan), izdelovalca cerkvenih orgelj, ne stanujeta in ne delata v Kropi, kakor je bilo pred-včeranjem napačno sporočano v našem listu, temveč že več nego celo leto v Kamnigorici na Gorenjskem. kamor naj se vsak naročnik obrniti izvoli.
(Premogove jame) in steklišče (glažuto) bratov Ronzinger v Kočevji kupila je Liinderbanka za 400.000 goldinarjev. Prej ko ne prevzela bo ravno ta banka zgradbo Dolenjske železnice.
(Vabilo na narodno svečanost) v oslavo tisoč-letnice Metodove, ki jo prirediti „narodno braluo" ter „prostovoljno gasilno društvo" v Borovnici ob preprijaznem sodelovanji slavnega pevskega zbora Čitalnice Ljubjanske s svojim vodjo g. V. Valento in p. n. gospodov diletantov Čitalnice Vrhniške v nedeljo 6. septembra 1885. 1. na planem pri gosp. Lov. Verbiču v Borovnici. Program: 1. Pozdrav predsednika „narodnega bralnega društva", g. Fr. Papler-ja. — 2. Nastop slavnega pevskega zbora Čitalnice Ljubljanske. — 3. Slavnostni govor; go-gori gosp. drd. Danilo Majaron. — 4. Nastop slavnega pevskega zbora Čitalnice Ljubljanske. — 5. Tombola. — 6. Nastop slavnega pevskega zbora Čitalnice Ljubljanske. — 7. „Zamujeni vlak." Burka v jednem dejanji. Igrajo p. n. gosp. diletantje Čitalnice Vrhniške. Umetaljni ogenj. Prosta zabava, Med posameznimi točkami igra godba. — Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina za osobo •30 kr., za rodbino SO kr. Svečanost zvrši se tudi v slabem vremenu. — Na to svečanost navljudniše vabita	odbora.
(Vabilo k veselici), ktero priredi narodna čitalnica v Vipavi na 8. septembra t. 1., na dan malega Šmarna, v društvenih prostorih. Spored: 1. „Po-bratimija", Vilhar, poje zbor. — 2. „Domovina", deklamuje gspdč. Gašperinova. — 3. „Slabo sveča je brlela", Hajdrih, poje zbor. — 4. „Mihova ženitev", poje zbor. — 5. „Ravni pot najboljši pot", igra. — Med posameznimi točkami svira godba „Bianchi" iz Trsta. — Začetek točno ob 7. uri. Vstopnina k veselici 30 kr., sedež 20 kr.
Odbor.
(Duliovske spremembe v Lavantinski škofiji). Prestavljeni so č. g. kaplani: Anton Drozg k sv. Marku blizo Ptuja, Franc Geč k sv. Rupertu v Slov. gor., Vinko Bauman k sv. Antonu v Slov. gor., Franc Črnenšek k sv. Križu pri Ljutomeru, Juri Čurin v Središče, Gregor Hrastelj v Hoče. Gregor Presečnik v Poličane, Anton Vamber-ger na Bizeljsko, Jernej Štabuc k sv. Martinu pri Šaleku, Adam Grušovnik v Stari trg v Stari trg., Matija Kelemina v Slivnico pri Mariboru; na novo vmeščeni so čč. gg: Franc Korošec k sv. Ruprtu blizo Laškega Trga, Jernej P e r n a t v Ribnico, Anton Ranči ga j v Rajhenburg, Štefan Turkuš v Luče.
(Odbor katoliškega tiskovnega društva) se je tako-le sestavil: Vič. g. kanonik dr. J. Križanič, predsednik, odvetnik g. dr. J. Glančnik, podpredsednik, prof g. J. Skuhala, tajnik in prof. dr. J. Mlakar, blagajnik.
(„Slovensko društvo") skliče za 6. septembra popoludne ob 3. uri v Mariboru v gostilni „zur Stadt Wien„ občni zbor; pri tem se bode izvolilo nekaj novih odbornikov in prenaredila se pravila. K zboru pride tudi gospod Božidar Raič, vrli naš deželni in državni poslanec, ter bo govoril, kako naj postopajo v novem državnem zboru naši poslanci, da bodo kaj dosegli za nas. Tudi pride na razgovor južna železnica, ki noče slovenskemu jeiku.priznati nobenih pravic. Želeti je, da bo zborovanje jako obilo obiskovano. Pri diti toraj vsi, ki imate priložnost.
(Iz Reke) napravila se bode pomorska zveza s severno Ameriko. Izvršiti jo hoče neka amerikanska
parobrodna družba, ktere parniki že adrijanske luke obiskujejo.
Razne reči.
— Nekaj besedi o urah in posebno o žepnih. Moj rajnki oče so večkrat rekli: „Nobena (žepna) ura ni za nič. Ko bi žepne ure za kaj bile, bi jih ne bilo zmiraj pri vsakem popravljalen toliko, da tako šipe na oknih zakrivajo, da skoraj ni moč šip videti." Veliko je resnice v teh besedah. Da pa žepna ura vsaj gré, toliko bo že vsak zapazil, koliko da prehiteva, ali pa zaostaja. Še le ene same ure sem bil gospodar in ta je dobro šla tako dolgo, da je popravljavec ni v roke dobil. In to je bilo o priložnosti, da je kazalec na uro dejati imel, pa nič druzega, potem pa je bila za vselej za nič. Mislim, da jo je nalašč pokazil. Kdor ima uro, ima davka več, tudi jaz sem ga imel, dokler mi ni bila vkra-dena. Ne kaže pa že tako nobena prav. Koliko je ur v popravku in dve enako ne kažete, dasiravno vse gredo, tako tedaj nobena ni prav, ali pa le ena sama. Neki popravljalec je rekel: Eno ped sem ali tje (to je vse eno). Ko sem uro ime} in na popotovanji bil in ko je bilo na moji uri Vsl^ je poldan zvonilo, ko je bila moja ura 12, je tudi poldan zvonilo, in ko je moja ura kazala 3/a 1, je tudi še tù in tam poldan zvonilo. Ktera ura je tedaj prav kazala? čemu tedaj ura za pot, človek se tako lahko moti z uro ali brez nje. Ta-le ura kaže najbolj prav, ktero bom zdaj pokazal, samo to pomanjkljivost ima, da le takrat kaže, ako solnce |veti. Ta je taka, da je tvoja roka kazalec te ure: Stegni svojo roko proti solncu, kar moreš in raztegni vsaksebi kazalec roke in palec in naredi malo pèd ; zdaj pa štej male pèdi od solnca po taistem potu, po kterem se je solnce po nebu pomikalo nazaj, do tistega mesta, kjer bi se solnce moralo pokazati ko izide, ko bi gore ne bilo; in kolikor malih pèdi do tega mesta našteješ, toliko zamoreš tudi malih pèdi naprej šteti do zahoda, po taisti poti po kteri bo solnce šlo in toliko ur je že solnce nad morsko ravnino na nebu. Zdaj si pa lahko uro preračuniš ; če si večji, imaš večjo malo pèd, če si manjši, pa manjšo, toraj nič ne dé, ako imaš primerno toliko daljšo, ali pa krajšo roko, čeravno taisto mér poševno dalje šteješ, po kteri je solnce šlo, bodeš naštel število ur solnca nad in pod zemljo; vsega pota nad in pod zemljo ima pa solnce 24 ur. Ta ura je za rabo, če solnce sije, ako pa solnca ni, v tem primerljeji pa svojo vest vprašaj in ta ti bo rekla: vem, da je ura več ko toliko in toliko; to pa tudi vem, da ura toliko in toliko še ni; tedaj tisti negotovi čas v dve polovici razdeli, polovico k preteklemu gotovemu času prištej in ne boš se za veliko motil, posebno, ako si v tem že nekoliko vajen.
Telegrami.
Carigrad, 4. septembra. Prve seje vde-ležili so se D r u m m o n d Wolf f, Asim paša in Kiamil paša. Trajala je 20 minut in je imela bolj pripravljevalen značaj. Sklenili so vsak torek zvečer sejo napraviti.
Marseille, 3. septembra. Včeraj je bilo 20 mrličev za kolero.
Pariz, 3. septembra. V Toulonu pomrlo je včeraj 19, na Spanjskem pa 1000 osob za kolero.
London, 4. septembra. „Times" pravi:, Nemčija namerava Karolinško vprašanje kaki prijazni državi v presojo izročiti.
Novi Jork, 4. septembra. Belci po pre-mogovih jamah so se skujali in delo vstavili. Lastniki jam vzeli so mesto njih Kitajce v
službo, kar je dalo krvavim rabukam povod. Belci oboroženi s puškami napadli so Kitajce, kterih so 15 pobili in 80 hiš požgali. 500 Kitajcev zapodili so pa v goro, kjer jih sedaj silna revščina stiska. Lastniki jam pošiljajo jim živež.
Umrli so:
V bolnišnici:
31. avvgusta. Jakob Vagaja, gostač, 56 let, Marasmus.
1. septembra. Jernej Kavšek, rudokop, 35 let, vsled prizadetih telesnih poškodeb.
Tujci.
2. septembra.
Pri Maliču: Albin Puntigam, uradnik; Kischke, trgovec, z Dunaja. — K. Anton, tajnik Aziende,"tiz Gradca. — Eme-rik vitez Loitgeb, častnik e. k. mornarice; Lina Scaglia, soproga postajnega načelnika, iz Pulja. — Anton Čuvaj, ravnatelj mešč. šole, s soprogo, iz Siska.
Pri Slonu: Emerik Piller, zasebnik, z Dunaja. — Emanuel Pippieh, c. k. profesor, iz Kraljevega gradu. — Frane Troll, zasebnik, iz Karlovca. — Z. Waschitza, inženirjeva soproga, s hčerjo; Janez Ruinpreth, usnjar, s soprogo, iz Krškega.
Pri Bavarskem dvoru: Jakob Fabijan, zasebnik, iz Maribora. — Frančiška Slabič, zasebnica, iz Trsta. — Martin Slabič, zasebnik, iz Ljubljane.
Pri Južnem kolodvoru: J. C. Breiseh, trgovce, z družino, iz Jaffe. — Robert Rosmann, sodnijski sovetnik, iz Braunsehweiga. — Julij Pressburger, trg. pot., z Dunaja. — BI. Ferjan, c. k. vojni kaplan, iz Maribora. — Maurer in Butner, zasebnici, iz Kočevja.
Pri Avstrijskem čaru: Hermann Wekerling, knjigovodji: Rudolf Wolf, črkostavec, z Dunaja. — Josip Jauschneg, trg. pot.; Milonig, zasebnik, iz Beljaka. — Marija Pobaschnig, hišna pos., s hčerjo, iz Št. Vida. — Jakob Rzihanzek. zasebnik, s soprogo, iz Pulja. — V. Klobus, duhovnik, iz Godoviča.
Duuajxkn borza.
(Telegrafično poročilo.)
4. septembra
Papirna renta. 5% po 100 gl. (s 16% davka) S3 gl. — kr. Sreberna „ 5% ., 100 „ (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije ......
London	.....
Srebro	......
Francoski napoleond......
Ces. cekini.......
Nemške marke.....
Službo dobi
organist in cerkovnik.
Kdor jo želi, naj se oglasi pri cerkvenem predstoj-ništvu v Sodražici.	(2)
1
m mm
IV. knjiga:
¡ „RAZLIČNO BLAGO",
M ravnokar izdana, dobiva se pri izdajatelju čast. gosp. Mih. Lendovšeku v Makolah (Maxau bei Piil-tschach) po 1 gld. s poštnino vred. Tržna cena po knjigarnah ji je 1 gl. 40 kr. za trdovezan, 1 gl. 30 kr. za broširan iztis. — Obsega tri oddelke: I. „Šola in odgoja", str. 180; II. Narodna politika in narodo gospodarstvo, str. 183—354; III. Razna 'Jj (11)	t v ar i na, str. 357—428.	f
83 gl.	—
83 „	40
109 .	45
100 „	10
868 „	—
287 „	56
124 „	50
à .,	89:
0 „	87
61 „	10

I

V deželnem gledališči v Ljubljani.
v četrtek 3. (nepar), v petek 4. (par) in v nedeljo 6. septembra 1885 (nepar).
Velika
daritev sprave na Cjolgati,
povest trpljenja in smrti Jezusove,
izvršuje 30 oseb družbe starobavarske pasijonske igre pod vodstvom Ed. A lic seli-a.
„„notn^nm- Loža v '-■ nadstropji 3 gld. 50 kr. - Fauteuil SO kr. - Sedež v parterji bena prostorom, «o kr. - Sedež i!a galeriji 40 kr. - \ stop v parter 50 kr. - Galerija 20 kr. - VojaSkl in dijaški blljet 30 kr.
To dnevi sc dobivajo vstopnice v glediičini pisarni a zvečer pri kasi.
Kasa ne odprft ob 7. uri. — Začetek ol> polu H. »ri._
1MT* V dobrohotno pozorno*«!! Kakor sem tii zvedel, aranžiral je nek gosp. Jakob Deutsch, glurnač, pred nekoliko leti v Ljubljani pasijonske predstave z nedostatniini sredstvi in pred vsem nesposobnim osebjem, vsled česar vsa predstava „i ugajala religijoznemu zmislu. Cestito občinstvo torej
(2)
nesposobnim osebjem, vsled česar vsa predst prosim, predstav naših ne staviti s prej omenjenimi v jedno vrsto.
Ed. Allesch, vodja.