Anton Grad
Ljubljana
K ETIMOLOGIJI SLOVENSKEGA TOPONIMA VRHNIKA
Slovensko krajevno ime VRHNIKA srečamo: j
a) na jugozahodnem robu Ljubljanske kotline, na mestu nekdanjega važnega rimskega : rečnega pristanišča in pomembne trgovske ter vojaške postojanke NAUPORTUS; kraj ; leži v neposredni bližini močnega kraškega izvira oz. izvirov reke Ljubljanice (rimski Na- j uportus fluvius);
b) v Loški dolini blizu kraja Loži tudi ta Vrhnika leži v neposredni bližini močnejšega j kraškega izvira. ,
Lega v bližini (kraških) izvirov je po našem domnevanju - kot bomo skušali prikazati v < naslednjih vrsticah - igrala pomembno vlogo pri nastanku imena VRHNIKA.
Najstarejši, latinski zapis za prvo Vrhniko beleži M. Kos (1) za leto 1300: de superiori Lay- , baco (= Gornja Ljubljana), a nemški za 1308: Oberlaybach (= Gornja Ljubljana), za leto j 1318; Ober Laibach , za leto 1402: im dem Prunn bei Obernlaybach (pri izviru pri Gornji ! Ljubljani) itd., a kot najstarejši, malo prikriti slovenski zapis lahko domnevamo v zabe- ; leženi obliki VERNICH iz leta 1481. Za VRHNIKO pri Ložu beleži M. Kos, ibid., zapis j Werchiniz (leta 1275), Wurchnik (1425), (ki že precej ustreza slovenski obliki Vrhnika), j Werchnigk, Werchnikch (1444), Werchonick (1444), Wrchnikch (1447).
Žal pa nastanka toponima Vrhnika ne omenja ne Ramovš v svoji HGr (2) ne Bezlaj v svo- j jih Esejih (3), pač pa le bežno omenja Skok (4), da prihaja tudi slovenski toponim Vrhnika j iz Vrh + reka, kot je on to misUl - po našem mnenju bolj upravičeno in bolj sprejemljivo j - za hrvatski toponim VRLIKA VRH RIJEKA (z disimilacijo r - r > r -1); po Skoku bi to- ; rej šlo za sestavljenko predloga vrh + samostalnik reka, kot slične sestavljenke dejansko j srečamo tudi v slovenskih toponimih, npr. VRHKRKA (5), Vrhopolje, Vrhpeč, Vrhtreb- j nje, a v srbohrvaščini Vrhpolje < Vrh polja, Vrhbosna, Vrhbreznica i
Če bi zgoraj omenjena Skokova domnevana sestavljenka VRHREKA, z malo težje spre- j jemljivo spremembo e > i, torej Vrhreka > Vrhnika, še bila sprejemljiva za našo prvo | Vrhniko, kjer dejansko vro na dan močni vodni izviri in zato lahko sklepamo o nastaU ' reki, pa bi to težko sprejeli tudi za drugo Vrhniko (pri Ložu), kjer je kraški vir le pre- ; šibak, da bi mogh govoriti o nekakšni reki. i
Tako bi na tem mestu predložili novo, malo drugačno hipotezo (oziroma celo dve hipotezi) o nastanku toponima VRHNIKA.
I. Tudi v naši prvi domnevani osnovi - prav tako sestavljenki - bi začetni del predstavljal; predlog vrh, medtem ko bi za drugi sestavni del predlagali samostalnik nikva, le-ta pa se- i veda potrebuje nekaj razlage in utemeljitve: i
Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, Lj., 1894,1 712, navaja glagol n/Ani^j z dvojnim po- \ menom: j
1. entspriessen (=prikliti, vzkliti, pognati, izvirati),- hervorkommen (pokazati se, priti na' dan), hervordringen (pridreti, privre ti): vlaga nikne (= vznika) iz drevesa Pleteršnik, II 812 j ima tudi glagol vznikniti aufgehen, aufkeimen (v. Samen), vzkliti (o semenu) i
127'
ter - zanimivo in važno za nas - samostalnik vznikva (das Wiederhervorkonunen eines Baches = ponovno pojavljanje - privretje na dan - potoka).
2. verschwinden (= izginiti).
K temu glagolu spadajoči samostalnik navaja zopet Pleteršnik II146: ponikva, tudi ponik-va (zloženka potnikva) »eine Versenkung, ein Erdloch, wo sich ein fliessendes Wasser im Erdboden verliert« (ugrez, udor, usad).
Prav tako Slovenski pravopis (1962) str. 622, poleg glagola ponikniti, ponikdvati navaja le besedo ponikva »kraj, kjer voda ponikuje«, kot tudi krajevno ime Ponikva, Ponikva (SP 1962, str. 623).
Tudi Skok, o. c, II 571, našteva za srbohrvaščino glagole niknuti, pomknuli, znik, nikniti (izčezniti, »izginiti«) ter samostalnik ponikva: 1. mesto gdje voda ponire (također slov.).
2. toponim (zopet pa žal ni imena za mesto, kjer voda privre na dan!)
Ponikva torej pomeni kraj, kjer voda ponikne, izgine v zemljo; pri tem pa se nam vsiljuje misel, da se je morda za kraj, kjer voda privre na dan, na vrh, začela rabiti sestavljenka VRHNIKVA, oblika, ki bi torej predstavljala Ponikvi pomensko nasprotno besedo (anto-nim).
In kakor je Skok domneval za nastanek toponima VRLIKA disimilacijo r-r > r-1 iz VRH RIJEKA, bi malo podobno za VRHNIKVO domnevali zelo možen disimilacijski izpad soglasnika v v zadnjem zlogu: V- (v) -. Vrhnikva > Vrhnik(v)a > Vrhnika.
11. Malo drugačna, a zdi se nam, da tudi možna razlaga našega imena bi bila iz Vrh + (domnevan) samostalnik nyrka (= »kraj, kjer voda na dan privre, izvira«, o čemer piše Ramovš, HGr 98; tu namreč avtor za krajevno ime MIRKE pri Vrhniki (seveda le) domneva izhodiščno obliko nyrbka Če je ta beseda res obstajala, mislimo, da ne tvegamo preveč z domnevo, ki je Ramovš ni izrazil, da bi v zvezi s predlogom vrh tudi lahko vodila - zopet po disimilacijski poti - (r - r > r - 0) do Vrhnike: vrh + nyrbka > VRHNIKA.
Po rokopisu prepisala Avrelija Grad-Goriup, hči
Lileralura:
(1) Milko Kos, Gradivo za /i/storično topografijo Slovenije, II. str. 752, Ljubljana /975
(2) F. Ramovš, Hist. gram. slov. jezika II, Lj. 1924
(3) F. Bezlaj, Eseji o slovenskem jeziku, Lj. 1967
(41 P. Skok, Etimologijski rječnik tiivatskoga iti srpskoga jezika III 624, s. v. vrh {5| Milko Kos, o. c. II 732: Vrhkrka, nekdaj grad ob izviru dolenjske Krke
128