¦>.. . ^ :.¦ . ' :• . ¦;. »KŽAV Znatno zbližanje Male zveze z Madžarsko. Od zadnje konference Male zveze v Sinaji pri Bukarešti se veliko piše o znatnem zbližanju med Madžarsko in državami Male zveze. Madžarska bi rada izvedla oborožitev, dasi ji je ta prepovedana po mirovni pogodbi. Madžari nočejo pod orožje brez tozadevnega vprašanja sosednih držav, kakor je to napravila Nemčija. Madžarska hoče, da pristane na njeno oborožitev Mala zveza in da bi dobila madžarska manjšina v državah Male zveze zaščito. Madžari izjavljajo že v naprej, da njihova oborožitev nikakor ne bo naperjena proti varnosti malozveznih držav. Za slučaj, da pride do zgoraj omenjenega sporazuma in pristanka Male zveze na madžarski dve zahtevi, bi se Madžarska odpovedala njeni dosedanji težnji po spremembi mirovne pogodbe in njenih raej. Veliko upanje je, da bodo že začeta pogajanja med Malo zvezo in Madžarsko ugodno zaključena pri tokratnem zasedanju Društva narodov, ki je pričelo 13. septembra v Ženevi. Vatikan in Čehoslovašika sta se spora-iunela. Pogajanja med Sv. stolico in čehoslovaško republiko so se vlekla že par let in so bila sedaj zaključena s sporazumom. Pogodba je bila podpisana 2. septembra in objavljena 6. septembra v vatikanskem uradnem listu. Sporazum se nanaša na prikrojitev čehoslovaških škofij državnim mejam. Slovaška in Podkarpatska Rusija bosta tvorili samostojnl škofiji. Skofje teh škofij, in sicer rimskoin grško-katoliški, ne spadajo več pod madžarsko nadškofijo, ampak bodo do končne ureditve mej novih skofij podrejeni ne- posredno papežu. Čehoslovaška republika Be je z novo pogodbo zavezala, da bo vrnila cerkveno premoženje, katerega se je evoječasno polastila na Slovaškem. Obe novi slovaški škofiji bosta združeni v eno nadškofijo, koje sedež bo najbrž v Bratislavi. Deveti kongres Hitlerjeve stranke v Niirenbergu. V Niirenbergu se je vršil zadnje dni vsakoletni in tokrat deveti kongres narodnosocialistične stranke, katerega so krstili Nemci za »državni kongres dela«. Ob tej priliki je bil glavni govornik Hitler, ki je dal v svojem govoru smernice za nemški notranji razvoj in glede zunanje politike. Hitler je podčrtal izjavo, da je Nemčija že zlomila gospodarsko krizo in si bo za bodoče lahko pomagala z nadomestili za sirovine in z lastnimi domačimi izdelki. V zunanji politiki se je Nemčija tesno združila z Japonsko in Ttalijo, kar se tiče pobijanja komunizma. V omenjeni protiboliševiški fronti je Nemcem dobrodošla vsaka druga država. Po ronenju kaneleria Hitlerja je nemško-italijanska zveza tako pomembna sila, da ne more ukreniti Evropa brez nje prav ničesar. V občem je Hitlerjev govor razočaral ves svet, ker je bilo v njem devetič ponovljeno, kar je g. kancler in firer ob isti pri.iki že osemkrat povedal. Niirenberškega kongresa se je letos udeležilo krog tričetrt milijona pripadnikov narodnosocialistiene stranke. Ncsr-člfo fco ofaiskal Mussoiloi 25. ssptembra, V Monakovo se bo pripeljal Mussolini 25. septembra in bo ostal tamkaj en dan. Si.upt_o s Hitlerjern se bo udeležil manevrcv nemšk-h čet, ki bodo v Meklenburgu in na Pomeranskem. Po vrnitvi z vojaških vaj poseti Mussolini Beriin, kjer bo slov.sno spreiet in bo irnel z ncmškimi dršavzuki politične razgovore. Mussolini se bo vrnil v Italijo 29. septembra. Zvesa Italija-iapGnska. Med Rimom in Tokijem se vršijo že dalje časa pogajanja za sklcnitev pogodbe, ki bo povsem sliena oni Nemčije z Japonsko. Po tej pogodbi se bo Italija skupno z Japonsko borila proti komunizmu. Obe državi bostp. sodelovali glede zunanje politike in moreb, ;ne vojne. Skupš-šna DruSiva narodov. Skupščina Društva narcdov se je sestala v ženevi 13. septembra. Pri tokratnem zasedanju je na dnevnem redu 20 vprašanj in rned temi vprašanje sirovin, vprašanje izseljencev in razna druga manjša vprašanja. Letošnja skupščina bo volila zastopnike držav za tri nestalna mesta v svetu Društva _arodov, ki se je sestal k redni seji že v petek 10. septembra dopoldne in mu predseduje španski delegat, ker je po abecedoem redu sedaj Španija na vrsti. Za predBednika skupščine Društva narodov je bil letos izvoljen zastopnik Indije Aga Kan. Cslo Angleži siiijo v ospredje s splošno vojaško dolžnostjo. Kakor znano, doslej Anglija ni poznala splošne vojaške dolžaosti, ampak je bil vojak taisti, ki se je _a to službo prostovoljno javil. Vojska prostovoljcev je Angležem pri občem oboroževanju po vsem svetu premalo. Angleška namerava uvesti splošno vojaško dolžnost in zaenkrat samo milico, kakor jo poseda Švica. Vsak osemnajstletni in za orožje sposobni Anglež naj bi bil vpoklican za nekaj mesecev na vojaško vežbaaje in bi se naj udeleževal vsakoletnih maaevrov. Sredozemska konferenca v Nyonu. V Sredozemskem morju je bilo v zadnjem času torpediranih od neznanih podmornic več angleških in sovjetskih ladij, ki so tihotapile razno blago in vojne potrebščine za rdeče v Španiji. Torpediranje ladij je hudo razburilo Angleže, Francoze in Rusija je naravnost obdolžila, da so na delu italijanske podmornice. Radi varnosti v Sredozemskem morju ali »proti morskim razbojnikom« je bila v Nyonu pri Ženevi sklicana za 10. september konferenca dvanajstih držav, ki imajo interes na tem, da bi bila za bodcče plovba po Sredozemskem morju povsem varna. Od dvanajstih povabljenih držav se jih je odzvalo samo devet in med izostalimi sta Italija in Nemčija, ki napovedujeta, da se ne bosta zmenili za sklepe teh posvetovanj. Konferenco v Nyonu je otvoril angleški zunanji minister Eden, ki je raziožil, zakaj je prišlo do sestanka in da naj ta konferenca izdela predloge, ki bodo za bodoče onemogočili žalostne dogodke, ki so bili v zadnjem času tako rekoč na cLnevnem redu v Sredozemskem rnorju. Za Edenom je govcril franccski zunanji rainister in za tem sovjetski, ki je obsodil Nemčijo in Italijo, da se nista udeležili te konlerence ter je obžaloval, ker ni bila povabljena rdeča Španija. Dne 11. septembra zvečer so bili z nyonske konference objavljeni sledsči sklepi: 1. Vsaka izmed sodelujočih sil bo odgovoma za nadzorstvo v svojih vodah. 2. Države, ki so sodelovale na konferenci, se fcodo za bodoče lahko pogovoriie o o_jem scdelovanju pomorskih in letalskih sil. 3. Po najbolj običajnih morskih potih, o katerih bo sestavljen še seznam, bo.ta vraili strcgo iiadzorstvo z brodovji Anglija in Francija. Ta sporazum bo veliaven, ko ga bodo podpisale vse prizadete države. Sklepi konference v Nyonu so bili sporočeni Italiji in Nemčiji, ki bosta nanje odgovorili. Kaj se je zgodiso poseisnega na Špan- sksm? Na španskih bojiščih ni bilo zadnje dni nič kaj pomenljivega ter večjega. Pri Santandru odločilno zmagovite naeionalistične čete čistijo severne kraje od preost.ankov rdečih, ki bi se radi še borili krog obmorskega mesta Gijon, katerega pa zapira ali blokira z morske strani mornarica generala Franca in ne pusti nobene tuje ladje v pristanišče niti s prehrano kaj šele z vojnimi potrebščinami. Po poročilih iz Londona je sklenil general Franco, da bo vrnil angleškim družbam vse ladje, katere so v zadnjem času zaplenili nacionalisti. Izpuščeni bi naj bili tudi vsi ujeti angleški mornarji. Franco namerava podariti svobodo vsem onim Angležem, ki so se borili proti njegovim četam v mednarodni brigadi. — UgotovIjeno je, da se mudi v od nacionalistov zasedeni Španiji 12 italijanskih generalov. Med temi sta general Basticco, član italijanskega glavnega generalnega štaba, in general Peruzzi, ki je poveljeval v abesinski vojni libijski diviziji. — Rdeča vlada v Valenciji hoče onemogočiti beg zlata iz rdeče Španije z odredbo, po kateri morajo vsi prebivalci oddati vse svoje zlato, nakit, dragulje in dragocenosti v varstvo državni banki. Ta odredba je naletela na splošen odpor, ker ne predstavlja drugega, kakor posredno zaplembo zasebnega zlata. Dalje je vlada odredila državno zaplembo vseh poslopij in imetja, ki so ga zaplenili nasprotnikom rdeče vlade razni delavski odbori. Finančno ministrstvo je objavilo ukaz o posebnem davku na previsoke dobičke v času vojne. Davek obremenjuje tako domačine kakor tudi tujce, ki preveč zaslužijo na ozernlju rdeče Španije. Udušena revolucija v Paragvaju. V južni ameriški republiki Paragvaj so doživeli zadnje dni zopet enkrat vojaški prevrat, kakršnih so tamkaj vajeni. Upor, ki se je prvotno posrečil, je vodil major Jara. Jari se je pridružil bivši predsednik vlade polkovnik Franco ter polkovnika Juan Ajala in Smith. Omenjena vojaška trojica je žer bila osnovala začasno vlado. Pomorski strelci so ostali zvesti stari vladi, razorožili so upornike in vzpostavili red ter mir. Predsednik republike Paiva je zopet prevzel vladne posle. JAPONSKO-KITAJSKA VOJNA KrSiko Japoncev napada sedaj Kitajsko? Japonsko vojno ministrstvo izjavlja, da ima Japonska zbranih na kitajskem ozemlju 200.000 vojakov. Za vsak slučaj računa japonsko vojno vodstvo, da lahko pokliče na pomoč več tisoč mož iz Mandžuriie in Koreje. Koliko se pa zamorejo Japonci zanesti na mandžurske čete, razvidirao iz tega, da sta dosedaj prestopili na kitajsko stran že dve mandžurski brigadi, kateri sta pobili japonske častnike, ki so jima poveljevali. Japonski generalni štab je mnenja, da bodo rabili Japonci za zmago nad Kitajci pol milijona mož. Kitajska obala zaprta Zadnjič smo poročali o številčni in tehnični moči japonske vojne mornarice. Japonske ladje že nekaj časa zapirajo ali blokirajo kitaisko obalo in ne pustijo, da bi dobivala Kitajska po morju vojne potrebščine. Anglija in Združene ameriške države sta izjavili, da te blokade ne priznata in so Japonci v nevarnosti, da se zapletejo v sovražnosti še s teraa velesilama. Borba za šangaj Pri trdnjavi Vusung, ki je že nekaj časa v japonskih rokah, je uspelo Japoncem, da so izkrcali v zadnjem času 50.000 mož in so spravili na kopno večje količine vojnih potrebščin. Japonci so prodrli iz Vusunga in še drugih dveh krajev v okolici Šangaja 5km proti velemestu, vendar pa jim doslej ni uspelo, da bi bili sklenili prekinjene zveze med posameznimi oddelki. Kitajci so prešli na vmesnih točkah v protinapade in so sovražniku onemogočili strnjenost fronte. Ves svet občuduje kitajsko hrabrost, s katero so doslej vztrajno kljubovali vsej japonski tehnični premoči, kar se tiče zračnih napadov in težkega ladijskega topništva, ki izdatno podpira neprestano napadajoče japonske čete. Japonski uspehi pri Šangaju so v primeri z zgubami prav neznatni, ker počasi umikajoči se Kitajci epretno izrabljajo teren ali krajevne razmere in jim številna japonska letala ne morejo prav do živega. Znatna denania podpora Kitajski Pisali smo že parkrat o tsm, da 68 je mudil kitajski finančni minister dr. Kung dalje časa v Evropi, kjer je obiskal razne kapitalistične kroge. Uspelo mu je, da je osigural Kitajski posojilo 40 milijard dinarjev. To veliko vsoto bo vporabila Kitajska za nabavo raznega vojnega materijala. Ruska sibirska armada na pohoda proti Mongoliji Sovjetska Rusija je proglasila delno mobilizacijo in je pozvala pod orožje letnike do vkijučno leto 1914. Osemnajsta in devetnajsta sovjetska armada sta nastopili pod poveljstvom maršala Bliicherja pohod proti mongolski meji. Moč omenjenih armad, ki bi se naj prej ali slej spopriieli z Japonci, cenijo na 25 pehotnih polkov ter 14 polkov konjenice. Obema arraadama je dodeljenih 30.000 pešcev in konjenikov iz Mongolije. K vsemu temu pa še pridejo pijonirji ter saperji, ki bodo gradili mostove in kopali strelske jarke. Maršal Blucher razpolaga z 2000 letali, katera so najmoderneje oborožena ter opremljena in so povrh Rusi mnogo boljši letalci nego Japonci. Kitajske priprave za leialski napad na Tokio Prinesli smo že poročilo, kako so Kitajci presenetili Japonce z zračnim napadora na njihovo ozemlje. Sedaj pripravlja kitajski generalni štab letalski napad na industrijska področja japonske prestolice Tokio. Znano je, da delujejo ruska letala in letalci zelo uspešno na strani Kitajcev. Kitajska ima pod ruskim vodstvom pripravljenih 400 letalcev za napad na Tokio, ki bo za Japonsko zelo občuten moralniudarec.