Kako je s petletninami »a Goriškem. Komen, 20. avgusta. Na poziv tovariša y v 33. štev. teg* cenjenega lista, ki se bavi z zakononi l dne 14. januarja 1906. dež. zak. štev. 10., za pokn. grofijo Goriško-Gradiščansko, ČutiD* dolžnost odgovoriti, ker sem prevzel nalogo od učiteljskega društva za sežanski okraj to zadevo tirati, če treba, do upravnega sodišča in — tam sem s svojo vlogo danes! Med drugimi navaja tovariš y tudi mene, ki rau je c kr. okr. šol. svet sežanski zavrnil prošnjo za priznanje 4. petletnine po dovršenem neetrganem dvajsetletnem službovanju, ki nii pritiče po dež. zakonu z dne 6. oktobra j900 odnosno z dne 21. decembra 1901, jjer člen V. zakona z dne 14. januarja 1906. iasno to govori. Obrnil sem se poprej tojadevno do raznih juristov, ki so potrdili, opravičenost naših zahtev. Zato sem se prOti odloku okr. šol. sveta sežanskega, ki :e zavrnil mojo prošnjo, pritožil na deželni golski svet in potem na naučno ministrstvo jn ker ni tudi to ugodilo moji pritožbi, seffl izročil celo zadevo odvetniku dr. Kovagiču v Trstu, da naredi pritožbo na upravno sodišče. Upati je, da okolo novega leta dobimo rešitev. O tem postopanju sem obveščal tovariše privatno, oziroma v učit. društvu; vZel sem za nepotrebno razglašati razsodbe višjih instanc v časopisih, posebno ker so bili prepričani, da razsodbe dež. šol. sveta in ministrstva bodo enake razsodbi okrajnega šolskega sveta, ter da je bilo le iz formalnih ozirov potrebno hoditi to pot. Istina je, da se v okrajnih šol. svetih opirajo le na § 9 dež. zakona z dne 14. januarja 1906., kakor piše tovariš yt na apostroiiranje delovanja učiteljskih zastopnikov pa v tej zadevi ne morem odgovoriti. Josip Štrekelj.