MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Talelon uredništva 2440, uprava 2465 Izhaja razen nedelja In praznikov vsak dan ob 10, uri / Velja maseEno prejeman v upravi ali po pošti 10 Oin, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / Poštni Sekovnl račun št. 11.400
..JUTRA”
Posledice Herriotovega govora v Toulousu
PRAVO OZADJE AKCIJE ZA ZBLIŽANJE Z ITALIJO.
Med vsemi političnimi izjavami zad-,ieSa časa je zainteresirala nas Slovenil Mi vse Jugoslovane pač najbolj ona, ‘ io je podal predsednik francoske vla-e Eduard Herriot na kongresu radikal-]te,.s*ranke v Toulousu glede zbližanjaz tak • Njegove besede so bile take in , ko iz-rečene, da bi-mogle, če bi se nji-T)v\ nameni dobesedno realizirali, spre-enitj ves politični ustroj sedanjega . Epskega stanja meddržavnih odnoša-,v* Znano je pač, da je bila dosedanja iaV teta med obema latinskima velesi-. n,a najbolj konstantna linija mednarodna stanja v Evropi in da sta ustvarili svoj blok, ki gleda docela diver-ntno na aktualna vprašanja. Kdo je vzročil, odnosno zakrivil to stanje, bo ,°ga ugotoviti šele docela neprizadeta objektivna zgodovina, gotovo je pa že *e *Jr'V£*a na it^lHanskl strani večja kakor na francoski.
Mi smo že takoj po Herriotovem%go j ^ Poudarili, da ga je rodil strah pred °lacijo Francije in pred italijansko-Hško zvezo. Tako so, kakor smo u-^‘Ovili, sodili tudi drugi ne le pri nas, ./več prav enako v širokem svetu. ,ed tem so se, pa dogodile razne stva-■ ki dokazujejo, da je imel Herrioto\ jj?V0r še drug, širši namen. Voditelj rafalne stranke in sedanji premier nigo-^fil toliko Italiji kolikor ostalemu sve-"• zlasti pa severni sosedi Angliji ter rekrnorskim Združenim državam. Zna-s?. ie> da se je prav v Londonu in Wa-n 'nKtonu dosti zamerilo Franciji, da se sPorazume z Italijo. Obema anglosa-Ma velesilama gre pretežno za do-T^no ureditev pomorskega sporazu-
i.a> ki je brez dogovora med Francijo in , Mijo nepopoln. Herriot ie pač čutil, da napočil skrajni čas, ko je treba izbrisi s Francije očitek, da je ona kriva-e8a tega stanja. Ker se potom diplo-ac>je to ni moglo zgoditi, se je moralo jpotn javnosti in Herriot je izbral pač [Mboljši način, ko je naslovil apel na ,‘Mijo naravnost s kongresa svoje stran-e >n potom mednarodnega tiska. Nje-L?jVe besede so dosegle tam. kamor so j‘‘e namenjene, popoln uspeh. V Angliji ? Ameriki so jih pozdravili z neprikri-■ M veseljem in pričakovali, da se jih bo d Mija, ki je toliko slepomišila s svojo °bro voljo, radostno oklenila, h ^Sodilo se je narobe:	tisto kar je
erriot sam pričakoval, ko jih je izrekel
in kar srnio pričakovali tudi mi. Italija ni odgovorila, ampak je v molku -nadaljevala svojo protifrancosko politiko in jo še nadaljuje. Francija zaradi tega ni presenečena, še manj pa razočarana, pač pa so — Angleži in Američani. Londonski listi govore odkrito, da je sedaj čisto jasno, da ni Francija tista, ki je kriva nesporazuma, temveč Italija. Francija je očiščena; Herriot je dosegel svoj namen. On je pač predobro vedel, da Francija ne zahteva od Italije ničesar, temveč Italija od Francije in da so njene zahteve take, da jim ne bi mogel ustreči noben francoski državnik, pa če bi bil tudi še bolj popustljiv kakor je Iierriot. Te. zahteve namreč niso samo politične in gospodarske, ampak tudi teritorialne. Na spremembe posestnega stanja pa pač ni mogoče pristati, ker bi se s tem porušilo vse ostalo, na čemer sloni suverenost in nedotakljivost sedanjih svobodnih in enakopravnih držav Evrope in sveta.
Docela jasno je tedaj, da Herriotove besede v Toulousu ne bodo spremčnile odnošajev uied Francijo in Italijo in med obema političnima grupama, ki sta se v štirinajstih povojnih letih izkristalizirali okoli njiju na skupnih interesnih bazah, in kaj je morda še važnejše, Herriot in Francija sta to že vnaprej vedela — kljub potovanju predsednika francoskega zunanjepolitičnega parlamentarnega odbora Berangerja v Italijo. Da je ta dedukcija pravilna, dokazuje tudi neki drug dogodek, ki je ostal širši svetovni javnosti skoraj docela neopažen. Iz njega razbiramo, da ima francoska diplomacija slej ko prej nalogo graditi dalje sistem francoske evropske grupacije. Prav v času, ko je HeTriot v Toulousu snubil-Italijo, je njegova diplomacija osvojila važno postojanko in s tem razbila italijanski obroč na vzhodu. Gre za Turčijo, na katero je Rim dosti gradil. Bila je skoraj glavni steber bloka okoli Črnega in Egejskega morja. Francozi so dali Turčiji velike gospodarske in finančne koncesije in -jo tako pridobili zase, da se v zadnjem času že-močno čuti sprememba razpoloženja Turčije napram Italiji in njenim zaveznikom, zlasti Bolgariji.
Vsa ta dejstva so pomirjevalna za zaveznike Francije, ki bi bili v primeri francosko-italijanskega prijateljstva brez istočasnega sporazuma z vsemi, najbolj prizadeti.
Važna seja tarifne komisije
NOVE TAKSE IN PRISTOJBINE SPREMENJENE TARIFE. POVIŠANJE NI V SORAZMERJU Z NAŠIM G OSPODARSKIM POLOŽAJEM.
v BEOGRAD, 21. novembra. Na zahte-0 uinogih članov se je sestala danes v v[°storih Zbornice za Industrijo in trgo-mo tarifna komisija ter razpravljala o .rvem delu nove tarife, ki vsebuje takse n Pristojbine. Ta del nove tarife je že ^Javljen. Nova tarifa vsebuje zviša. Je taks in uvaja nove dajatve. Ta zvl-Mia in nove dajatve znašajo 35 do 1400 r?stotkov. Taksa za nakladanje In raz-0 t<?anie železniških voz se je zvišala od in 0.20 Din na 2 in 1 Din, taksa za 'Nadanje od 25 na 150%, pristojbina naložene vagone od 7.50 na 30 Din, d »m za 300%. Ležarina se je zvišala od
na 1 Din. Nekatere takse so se znat-znižale. Zvišale pa so se nasprotno y Kse za izvoz, uvoz in tranzit, In sicer
Mo
•ak
t smislu bernske konvencije. Eksnortna se je zvišala od 0.10 na 0 50 Din, - *na od 2.50 na 8 Din in tranzitna od
10 na 25 Din. Naloga tarifnega odbora je sedaj proučiti efekt nove tarife v zvezi s splošnim gospodarskim položajem in padcem cen agrarnih produktov ter primerjati jih z rezultati inozemskih konferenc. Pri tej priliki se je ugotovilo, da je zvišanje doseglo približno Isto višino, kakor je uvedena v tujih državah. Tarifni odbor meni, da so tarifne postavke previsoke, ker niso v nikakem sorazmerju z našimi gospodarskimi razmerami.
VOJNA V GRAN CHACU.
NEWYORK. 22. novembra. Po vesteh iz bolivijskega glavnega mesta La Paza, je vlada poklicala pod orožje vse rezerviste od 23. do 29. leta starosti in se zaradi tega pričakuje, da sc bo v kratkem vnela v ozemlju Gran Chaca vejika..odločilna bitka.
Hitlerjeva akcija ni brez uspeha
DANES BO HITLER ODGOVORIL HINDENBURGU. ZA HITLERJEVO VLADO SE TRUDIJO UGLEDNE OSEBNOSTI, FRANCOSKI KONZER-VATIVCI IN FAŠISTIČNA ITALIJA.
BERLIN, 22. novembra. Nemška vladna kriza še ni rešena, odvisno pa je vse od uspeha Hitlerjeve misije in uspeha njegovih pogajanj s centru-mom in ostalimi strankami, ki pridejo v poštev pri sestavljanju za delo sposobne parlamentarne večine. Pričakuje se, da bo Hitler danes definitivno sporočil predsedniku Hindenburgu odgovor na njegove zahteve glede sestave in delovnega programa eventuelne vlade, ki bi jo on sestavil. O pogajanjih, ki se vodijo v hotelu »Kaiserhof«, niso znane nikakršne podrobnosti, zdi pa se vendar, da Hitlerjeva akcija ni brez izgledov, zlasti še, ker jo podpi-
rajo nekatere ugledne izvenparlamen-tarne osebnosti. Zanimivo ie, da se tru dijo za uspeh Hitlerjeve akcije tudi vojni minister general Schleicher, prejšnji predsednik Državne banke dr. Schacht in nekateri člani »Herren-kluba«. ki so. kakor znano, spravili prej na krmilo Papenov režim. Mimo tega se je pojavil v Berlinu tudi zaupnik francoskih katoličanov in konzervativnih veleindustrijcev, grof D Or-messon, ki se trudi, da bi se vzpostavila francosko-nemška fronta prot! boljševizmu. Za Hitlerja pa dela tudi fašistična Italija.
Hoover proti odgoditvi plačil
NOTA ČEŠKOSLOVAŠKE. DANES SE SESTANETA HOOVER VELT. HOOVERJEVI PREDLOGI.
IN ROOSE-
\VASHINGTON, 22. novembra. Češkoslovaški poslanik je izročil državnemu tajniku Stimsonu noto praške vlade, s katero se priključuje francoskemu in angleškemu koraku v zadevi vojnih dolgov in zahteva odgoditev dne 15. decembra zapadajočih anuitet. V ameriških političnih krogih pričakujejo, da bodo koraku Češkoslovaške sledile sedaj tudi ostale male države dolžnice ter zahtevale odgoditev, odnosno pozneje črtanje ali vsaj znižanje svojih dolgov.
Danes popoldne se bosta sestala Hoover in Roosevelt ter razpravljala izključno le o vojnih dolgovih. Kakor se doznava, bo Hoover priporočal svojemu nasledniku glede vojnih dolgov naslednjo rešitev:	1*	Prošnja	evropskih	dol-
žnic glede odgoditve 15. decembra zapadajočih anuitet in obresti naj se odkloni. 2. Posebni komisiji, ki se bo v kratkem sestala, da razpravlja o vprašanju dolgov, naj se dajo smernice, po katerih se mora Evropa prisiliti k plačilu dolgov, vendar pa z olajšavami, ki jih zahteva sedanji težavni gospodarski položaj. 3. Angliji se prizna delni moratorij, in sicer v tem smislu, da se ji od-godi 16,000.000 funtov, ki zapadejo 15. decembra, plačati pa mora 13,000.000 funtov obresti, ki so se doslej nabrale.
V ameriških političnih krogih pa so slej ko prej prepričani, da bodo vse evropske zahteve po odgoditvi in črtanju odklonjene.
Katalonske volitve
BARCELONA, 22. novembra. Volitve v katalonski državni zbor, ki so bile v nedeljo po vsej Kataloniji, so potekle v najlepšem redu in brez vsakih incidentov. Večino mandatov je dobila republikanska levica, kateri stoji na čelu sedanji predsednik avtonomne katalonske vlade, polkovnik Macia. Macia sam je bi! izvoljen v Barceloni.
Pobijanje prostitucije v Beogradu
BEOGRAD, 22. novembra. Mestna beograjska uprava ie izvršila po svojih organih natančen pregled kavaren in gostilen. zlasti na periferiji mesta in je ugotovila, da se v večini njih vodi nemoralno življenje in da se ženski personal, ki ie nameščen kot strežno osobie. bavi s tajno prostitucijo. To se je predvsem uogtovilo v kavarnah »Kod sedam kuča«, »Kod sedmog kilometra«. »Suhi Gjeram", »Zora« itd. Aretiranih ie bilo nad 50 oseb. Ob tej priliki je mestna uprava izdala odredbo, da smeio biti v kavarnah in gostilnah zaposlene ženske samo z njenim izrecnim dovoljenjem. Proti lastnikom lokalov ie bila vložena kazenska ovadba.
NOV POLET JOHNSONOVE.
CAPETOWN. 22. novembra. An-’ gleška letalka Amy Johnson namerava leteti iz Capctowna nazaj v London F potolči svoi ,Q.stik rekord. 1
Trije zakramenti v treh urah
VARAŽDIN, 22. novembra. Predvčerajšnjim se .ie dogodil v Varaždinu nenavaden primer. Varaždinski krojaški mojster llija Pajič je ležal že več časa nevarno bolan. Ko je čutil, da se mu bliža zadnja ura, je sklenil preskrbeti svoji dosedanji priležnici zasi-gurano življenje. Poklical je župnika, prestopil v katoliško vero, se nato s priležnico poročil in prejel še zadnja tolažila za umirajoče. Tako je dobil Pajič v treh urah tri zakramente in je nato umrl.
NEURATHOVA ČESTITKA HERRIOTU.
PARIZ, 22. novembra. Iz Ženeve poročajo, da je prispel tja nemški zunanji minister Neurath. ki se je takoj živo zanimal za ponesrečeni atentat na predsednika Herriota. V ta namen je obiskal tudi francoskega generalnega konzula v Ženevi ter ga zaprosil, naj sporoči premierju čestitko nemške vlade k srečni rešitvi.
INDIJSKI MUSLIMANI PROTI SPORAZUMU.
BOMBAY, 22. novembra. Muslimanski odbor vseindijskega kongresa, ki zaseda te dni v Delhih, je soglasno odklonil sporazum, ki je bil pred nekaj tedni zaključen v Alahabadu med muslimani in hindi Prav tako je zavrnil tudi Sporazum, ki regulira položaj posameznih ver v novem volilnem zakonu.
Dnevne vesti
K štirinajsti oSalettiiei osvobo-jenja Maribora
Predvečer 23. novembra 1918.
Po ulicah korakajo straže .vojske generala Maistra, tu pa tam opaziš tudi straže in vojake z belo-zelenimi kokardami, ki so jih plačevali in vzdrževali Nemci za; svoje skrite namene. Obstoj in sožitje dveh oboroženih sil, dveh davnih neprijateljev, je postal nemogoč. Dogajali so se že medsebojni spopadi. Stanje je postajalo iz dneva v dan neznos-r.ejše in kritičnejše. Vojska generala Maistra je bila v neprestani pripravljenosti. A kaj, ko je bil dotok slovenskih vojakov tako majhen, potreba in klici po rednih četah pa na vseh koncih in krajih. Položaj v Mariboru je postal tako resen, da general Maister ni mogel več odlašati z odločilnim udarcem proti be-lo-zelenim. Vojaki in častniki so komaj čakali trenutka, da dobijo povelje za napad in očistijo Maribor nemških ob-orožencev.
Kakor vsak večer, tako smo bili tudi 22. novembra zvečer zbrani vsi častniki v meljski vojašnici in čakali... Niakrat se odpro vrata in med nas vstopi resnega obraza general Maister. Hrupno ga ■pozdravimo, on odzdravi in mahne z roko. Tišina...
»Tovariši, prišel je trenutek, da udarimo!« En sam krik veselja, oči zažarijo vročično, navdušenje se stopnjuje do orkana. Bili smo to »fantje generala Maistra, — ki na vojsko pojdemo«, kakor se je takrat povsod prepevalo.
Spet se zresni generalov obraz, ko nam razloži načrt nocojšnje akcije. Nato pa se dvignejo roke k prisegi molka in brezpogojne pokorščine.
Bila je temna, mrzla jesenska noč, a :V naših srcih je bila topla pomlad, saj je prišel trenutek, ko bo postal Mariboi res jugoslovanski, ko se je imel izpolniti naš davni sen. Bili smo pripravljeni na vse, kajti nihče ni mogel predvidevati dogodkov noči in drugega dneva.
čez čas so pričele odhajati v popolni tišini čete na svoje položaje. O.
MARIBORČANI! Okrasite jutri v spomin obletnice, ko }e bila usoda Maribora stvarno odločena v našo korist, svoja poslopja z narodnimi zastavami.
»Udruženje rezervnih oficira i ratni-
ka«, pododbor v Mariboru vabi svoje člane, da se udeleže slave 45. peh. polka jutri 23. t. m. ob 10.30.
Proslava desetletnice Društva za podporo revnih učencev v Mariboru. V nedeljo ob 16. uri je bila v unionski dvorani-lepa proslava lOletnice delovanja Društva za. podporo revnih učencev v Mariboru. Velika dvorana je bila skoraj polna in program je bil zelo pester. Mladinski pevski zbor učitelja g. Ramšaka, ki je zapel Premrlovo »Dvignimo skupni krog« in Adamičevo »Mladini«, je pokazal mnogo talenta in 'volje, dasi je še zelo mlad. Nagovor predsednice, upokojene ravnateljice ge. Antonije Stupce, je pa seznanil navzoče z delom društva. V 10 letih je zbralo veliko vsoto 710.000 Din in obdarovalo preko 5000 potrebnih šolarjev. Sledila je deklamacija, produkcija zbora III. deške o. š., ki je imela na pevskem sporedu Dobroničev »Grad se bijeli«. Sončeve »Cigane« in narodno »Saj ni čudt« in rajalna igra II. dekliške
o.	š. Druga dekliška o. š. je nastopila pod vodstvom gdč. Rebolove s spevoigro »Sirota«, pod vodstvom gdč. Stu-panove pa z Adamičevimi: »Tri pure, tri race«, »Pod zelenim oknom« in »Izpra-ševalnico«. Potem je prišla na vrsto deklamacija Mohorjeve »Zime«, deška meščanska šola je priredila lep telovadni nastop, druga dekliška meščanska pa Adamičev pevski prizor »Mačka, miš in miška«. Med zbori je nastopil zadnji zbor deške m. š. s koroško narodno »Vse luštne ljete moje« in Šušteršičev© »Pi-kapolonco«, ki jo je moral ponoviti. Sledil« je še deklamacija, prireditev, ki je tako vsestransko uspela, je pa dramat-ski nastop II. in IV. deške o. š. z igro »Palčki zidajo hišo«.
I* poštne službe. Iz Središča je premeščena v Mursko Soboto poštna uradnica Frančiška- Vesenjakova.
Dva koncerta trla Brandlove. V nedeljo je priredil že mednarodno znani in priznani trio ge. Fani Brandlove v Narodnem gledališču dopoldne matinejo za dijaštvo, ki je bila dobro obiskana, zvečer pa istotam koncert s slabšim pose-tom. Nastopile so ga. Fani Brandlova (gosli), gdč. Vally Gara (čelo) in gdč. Herta Reiss (giasovir). Na sporedu so bili Mendelsson, Handel - Halvorsen in Arensky. Vse tri umetnice so pokazale s tema nastopoma velik napredek, ki je posledica resnih umetniških stremljenj in zaslužijo vse priznanje in uvaževanje. Navdušenega ploskanja je bilo veliko, in tudi cvetja. Škoda samo, da je bil večerni obisk tako pičel.
Tretji večer zgodovinarjev v četrtek 24. tm. ob 20. uri v Studijski knjižnici bo posvečen programatičnim vprašanjem mariborskega znanstvenega dela. Na dnevnem redu je razpravljanje o dosedanjem zgodovinskem in anthropo-geografskem delu v Mariboru ter o nalogah mariborske zgodovine in anthropo-geografije v bodočnosti. ZDM vabi vse svoje članstvo, da izreče na večeru svoje misli in tako pripomore do kar najbolj smotrenega dela v Mariboru v bodočnosti.
Povratek ministra dr. Kramerja. Minister dr. Albert Kramer se je včeraj zjutraj vrnil iz inozemstva v Beograd, kjer je takoj sprejel deputacijo občinskih u-službencev, ki ga je najprej posetila. Kakor je znano, se minister dr. Kramar zlasti zanima za zahteve občinskih uslužbencev v do'očilih novega občinskega zakona, ki je sedaj pred narodno skupščino.
Kongres narodnega delavstva. Preteklo nedeljo se je začel v Beogradu kongres jugoslovanskih narodnih delavskih sindikatov, ki bo trajal tri dni. Kongresa so se udeležili delegati iz vse države. Na dnevnem redu so bila poročila zvezne uprave, obširne razprave o raznih delavskih ustanovah, vprašanje socialne zaščite de'avstva, posebna pozornost pa je bila posvečena vprašanju brezposelnosti in organizaciji pomoči za brezposelno delavstvo v zimskem času.
Opozorilo davčne uprave. Skrajni rok za plačilo II. polletnega obroka zemlja-rine je potekel 1. novembra, IV. četrtletnega obroka zgradarine, pridobnine, davka na poslovni promet, rentmne in družabnega davka pa 15. novembra. V smislu uredbe o zavarovanju, prisilnem izterjanju in neizterljivosti davkov, opozarja mariborska davčna uprava ”se davčne zavezance, ki so zaostali s plačilom teh, kakor tudi vseh že poprej v plačilo zapadlih davkov, da jih plačajo v osmih dneh, sicer bo uvedena prisilna izterjava.
ELIZABETA BERGKER
ZASANJANE USTNE
PRIDE V KINO UNION
Nove volitve pri mariborski brivski zadrugi. Mariborsko mestno županstvo je prejelo te dni od banske uprave v Ljubljani dopis, da obvesti sedanjega vladnega komisarja mariborske brivske zadruge g. Franca Novaka, da razpiše volitve, ki bodo v kratkem.
Siužbni list dravske banovine objavlja v letošnji 92. številki: Sporazum o ureditvi plačil in trgovinskega prometa med Italijo in Jugoslavijo; naredbo v zvezi s sporazumom o kliringu med Jugoslavijo in Italijo; naredbo glede sekanja in prodajanja božičnih drevesc in dopolnilo posebnih uzanc za trgovanje z žitom na ljubljanski borzi za blago in vrednote.
Ljudska univerza v Mariboru. Dne 24. novembra slavi ves kulturni svet 300-letnico rojstva enega največjih duhov človeštva, Baruha Spinoze, ki je močno oplodil svojo filozofijo in etiko prihodnja stoletja. Naj omenimo le Goetheja, katerega miselnost je bila v veliki meri navezana na Spinozo. Tudi Ljudska u-niverza čuti dolžnost, da posveti njegovemu spominu en večer. Pridobili smo prvega hrvaškega filozofa, velezasluž-nega rektorja zagrebške univerze, univ. prof. dr. A. Bazalo, ki bo v petek 25. novembra ob 20.15 orisal osebnost in filozofijo Spinoze.
Rdeči križ na Pobrežju je nabral na dan Vseh svetnikov pri vhodih na ma-gdalensko pokopališče čez 1500 Din prostovoljnih prispevkov za obdaritev u-božne šolske dece na, Miklavžev večer. Krajevni odbor se vsem darovalcem najtopleje zahvaljuje, posebno pa tistemu gospodu, ki je daroval hkrati 50 Din.
Javno stranišče pred glavnim kolodvorom. Vprašanje zgraditve tega stranišča je na dnevnem redu že nekaj let In bilo bi npjno potrebno, da bi se projekt že realiziral. Sedanji položaj je naravnost nevzdržen. Vsako jutro je okolica kolodvora ponesnažena. Da bi občina sama zgradila projektirano podzemsko stranišče, je v sedanjem času nemogoče, dalo pa bi se vsaj nekaj storiti, če bi priskočila na pomoč tudi železniška uprava. Postavi naj se vsaj začasno javno stranišče!
Franc-Jožefova grenčica je izvrstna proti bolečinam v križu in hrbtu.
PRI REVMATIZMU
protinu, trganju, ishiasu, zobobolu in glavobolu se priporoča	ŽILCjrSS
masaža za masažo.
Steklenica 14 Din Oglas leg. pod S. Br. 25.892/32
Šest let za človeško življenje. Danes
dopoldne se je zagovarjal pred velikim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča 231etni delavec Anton Sen-
ger z Anženskega vrha, obtožen da je po
zrelem preudarku zaklal nekega večera
v oktobru t. 1. v Polici pri Gornji Radgoni 62-letnega posestnika Jakoba Kotnika. Kaj sta prav za prav imela med seboj pokojni Kotnik in obtoženec Senger,4 ni mogla razjasniti tudi današnja razprava. Senger se je zagovarjal s silobranom in je njegov zagovor upošteval tudi kazenski senat. Obtoženec Anton Senger je bil zato obsojen le na 6 let težke ječe in trajno izgubo častnih državljanskih pravic ter povračilo stroškov sodnega postopanja in pogreba. — Razpravo je vodil v. s. s. g. Zemljič, vo-tanti so bili višja sodna svetnika gg. Lenart in dr. Tombak ter okrožna sodnika gg, Kolšek in dr. Čemer. Obtožbo je zastopal državni toži'ec g. dr. Hojnik, obtoženca pa je branil odvetnik g. dr. Žnidaršič.
Nezgodi. Preteklo nedeljo se je ponesrečil v Breznem 19-letni delavec Anton Robnik. Pri delu je padel in si zlomil desno nogo. V Studencih je doletela 60-'etnega železničarja Franca Ladnika huda nezgoda. Bil je zaposlen pri domačem delu in se poškodoval na glavi. Oba ponesrečenca se zdravita v tukajšnji bolnišnici.
Troje ukradenih koles. Tatovi koles so pridno pri svojem zločinskem poslu. Včeraj je bilo v Mariboru ukradenih kar troje ko'es. Kolo je zmanjkalo pleskarju Romanu Klepu iz neke veže na Aleksandrovi cesti. Bilo je vredno 1500 Din. Dijaku Djuri Fokterju pa je nekdo ukradel kolo iz drvarnice na Aleksandrovi cesti, kjer ga je imel shranjenega. Iz veže neke gostilne v Vetrinjski ulici je odpeljal nekdo kolo trgovskemu potniku Francetu Bračiču,
Ukradena suknja. Šestošolcu klasične gimnazije Svetozarju Vugi je včeraj popoldne neznan storilec ukradel zimsko suknjo iz čitalnice Študijske knjižnice. Dijak je opazil tatvino šele ko je hotel oditi iz čitalnice. V žepu zimske suknje je imel tudi tri kovače, ki so postali plen drznega tatu.
Kostanjev se je zahotelo neznanemu moškemu, ki je preteklo noč odnesel iz grajske veže 35 kilogramov kostanjev Francetu Klamferju, ki peče kostanje na Trgu svobode. S kostanji vred je odnesel tudi že ponošen ženski plašč in povzročil ubogemu kostanjarju okrog 20U Din škode.
Ljubezniv zaročenec. Mlada Rozika, stanujoča v Grajski ulici, je imela svojega zaročenca, ki je prihajal k njej na dom in bil že precej domač z njenimi starši. Ko je preteklo noč zopet užival gostoljubnost Rozikinih staršev, je pa izkoristil to priliko in jim ukradel iz nezaklenjene omare 260 Din gotovine. Da-
vi je izginil brez sledu in ga zaman išče Rozika in policija.
Repertoar.
Torek, 22. novembra. Zaprto.
Sreda, 23. novembra ob 20. uri »GosPa
ministrovka«. Red C.	v	.
Mariborsko gledališče. Prva letošnja ponovitev »Gospe ministrovke«, izborne Nušičeve šaloigre, ki je ob letošnji pi'e" mieri spet popolnoma uspela, bo v sredo, 23. tm. za red C. Ta šaloigra, ki i®* mnogo satirične primesi, je eno izmen najboljših del te vrste. — »Boccaccio«. priljubljena Suppejeva opereta, ki jo dajejo povsod kot komično opero, je praV biser klasične operetne muzike. Dasi Jc starejšega izvora, se vendar še stalno poje po vseh velikih gledališčih. Glavn junak je Boce:: :cio, slavni italijanski no* velist. V opereti je porabljenih tudi ue" kaj njegovih novel. Vsebina je silno zabavna ter polna komičnih za.p'etljajevr* »Boccaccia« pripravljata za mariborsko premiero dirigent Herzog ter režiser Kur Bachmann kot gost.
Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franc Jožefove« grenčice, ke
poživlja delovanje. želodca in črevesja-odpravi otekline jeter, jzviša izločevanj žolča, stopnjuje izločevanje seči, _ P°* krepi presnavljanje in posveži kri. »Franc Jožefova« grenčic se dobi v vse_ lekarnah, drogerijah in špecerijskih tr' govinah.	 ^
Gojzerii na obroke
„Tempo“ čevlji
LJUBLJANA	CELJE	MARI00*
Gledališka 4	Aškerčeva	3	Slovan*^*
Vreme se zopet kisa, toda obetajo s® nam solnčni dnevi. Davi je kazal bar meter pri 16 stopinjah 737.4, reductf* na ničlo pa 735.5. Toplomer je kazal d vi ob 7. uri 3 stopinje nad ničlo. . .
V znamenju hudih dni. Na stojnici oporečno meso pri mestni klavnici prodajali včeraj 400 kilogramov tele111’ po znižani ceni. Že pred pričetkom ^ prodaje se je zbrala tam množica 1P' ki je potrpežljivo čakala, da pride » vrsto. Med tem pa se je vrsta ve^L. prihajale so trumoma gospodinje in k harice in čakale zaman. Mesa zmanjkalo. Hitro so ga razprodali, ČePr ^ sta bila določena za vsako osebo le kilograma.
Žalostna smrt. Dvainpetdesetletna z ^ sebnica Kotnikova je stanovala skupn® nekim železničarjem na Pobrežju. Prl/L pa so za Rozo leta in z njimi velike sK bi ter razočaranju, ki so jo tirala v obUP' Včeraj popoldne sta se zopet sprla. n kar je v samomorilnem namenu izpl, večjo količino nekega strupa. O dOŽ® ku so bili obveščeni reševalci, ki s° ,g bupainko prepeljali v bolnišnico, kjer J že po dveh minutah izdihnila. Njena v gična smrt je vzbudila na Pobrežju sP|cr šno sočutje. ........
Torek 22
Torek 2*
ISVENGALl!
Velika
kavarn*.
Ivan Žula, posestniški sin iz VelovŠ j občina Sv. Andraž v Halozah, ki ie — kakor smo v sobotni številki P° čali — napaden in udarjen s pole11 v po glavi, leži v bolnišnici še ye~n?ell, nezavesti. Napadalec je sicer izseu ‘ vendar ga radi bega še niso mogli.3 ^ tirati. Piše se Miha Višinski in ie Bednje na Hrvatskem.	irr
Oče in sin. Razburljiva rodbinska gedija se je dogodila v vasi	j.
občina Pristava v družini Fidersk Oče Jernej Fideršek in sin Jakob sta že dalje časa pisano gledala, kar J® .g vzročilo opetovane prepire v hiši. K .g v petek 18. t. m. zopet nastal prepi > oče pograbil železen drog vsy° na tako premlatil, da je obležal nei sten na tleh. Prepeljali so ga v P\
bolnišnico, kjer so zdravniki tako nevarne poškodbe, da ni bilo ,0t da ostane živ. Počeno je imel ionu levo oko dobesedno izbito 12	. j,jl
votline in izgubljeno. V nezavC' UITirl. in je včeraj kljub vsem napor, tia-Ljudstvo je radi tega zverskega pada zelo ogorčeno. Uvedena J iskava.
Izredni občni zbor mariborskih gostilničarjev
REŠEVANJE TEKOČIH STANOVSKIH ZADEV IN NAČRTI ZA NADALJNO
DELO.
Včeraj popoldne je bil v prostorih hotela »Orel« izredni občni zbor mariborske Gostilničarske zadruge, ki ga je vodil Predsednik g. Gjuro Valjak. V uvodu ie najprej pozdravil zastopnika mestne °bčine mag. sv. g. Rodoška, zastopnika testne policije g. Goršiča, častnega čla-na 2. Andreja Oseta, zastopnika banske uprave zadružnega nadzornika g. Zadnika ter zastopnike listov.
Najprej je občni zbor, ki je bil žal ze-|° slabo obiskan, sklenil, da prispevajo tudi vsi mariborski gostilničarji, kavar-Darji, hotelirji in lastniki buffetov k Po-Ql'°žni akciji mariborske mestne občine Za Podpiranje brezposelnih in ubogih v sedanji težki krizi in nastopajoči zimi. “fispevki so se določili po pripadnosti canov k posameznim trem kategorijam Pmčevanja točilne takse in bodo prispeli v I. kategoriji 50 Din, v drugi 100 IpH in v tretji 200 Din, seveda kot enoten prispevek. To bo dalo pri 134 ^članjenih obratovaicih lep znesek o-r°S 11.000 Din. To lepo gesto naših gostilničarjev je treba posebno pozdra-v’t> že s stališča, da oni že itak po vseh Svojih močeh podpirajo in prehranjujejo Dr°stovoljno veliko bednih, brezposelnih 111 dijakov.
Kot druga točka dnevnega reda se je %avnavalo vprašanje izdajanja novih *°stilniških, kavarniških in sličnih kon-^|i v tem času, ko komaj sedanji iast-a,ki javnih lokalov le s težavo eksistirajo pPrav so vložili v renovacijo, adapta-ClJ° oziroma povečanje svojih obratov j^omne zneske, da bi tako čim bolj ^Prli napredek in razvoj tujskega prosta v našem mestu. Dosedanji obrati popolnoma odgovarjajo vsem potrebam ln zahtevam prebivalstva. Stanje gorniškega obrta v Mariboru je zaradi Padca konzumne moči in poraznih poledic novega trošarinskega zakona, ki pripomogel krošnjarstvu do največje-?a razmaha, resno ogroženo, deloma pa Celo katastrofalno. Zato gostilničarji in ?stali pripadniki sorodnih strok najod-ioSneiše protestirajo proti vsakemu iz-?.aianiu novih koncesij, postopno pa naj P1 se ukinjale tudi vse one koncesije, j^terih izvrševalci drug za drugim pro-5<ajo in ki služijo le izrabljanju zakup-^kov po dotičnih hišnih lastnikih. Pri ®°vih prošnjah za izdajo gostilniške koncile naj se predvsem vpošteva mnenje strokovne gostilniške organizacije, me-Jpe občine kot krajevne policijske oblaja in pa dejansko lokalno potrebo, ki pa n’nikjer več podana.
Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da Sfi. v svrho boljšega posečanja organiza-^jskih občnih zborov in vestnejšega iz-^Injevanja Članskih dolžnosti, naloži
vsakemu članu zadruge, ki bi neopravičeno ali nezadostno opravičeno izostal z občnega zbora, kazen, ki bi znašala v prvem primeru izostanka 50 Din, a v vsa kem naslednjem pa po 50 Din več. Opazilo se je tudi, da se člani premalo zanimajo za eventuelne olajšave, ki bi jih lahko dosegli v pogledu znižanja točilne takse, če se je konzum alkoholnih pijač v njihovih obratih v zadnjem času znatno znižal. Vse zadevne točne informacije dobe vsak čas v zadružni pisarni. Želeti bi bilo, da se velikega dvodnevnega izleta naših gostilničarjev, ki bo 29. in 30. novembra v vinske gorice med Ptujem, Ormožem, Ljutomerom in Gor. Radgono, udeleže mariborski in vsi ostali slovenski gostilničarji v čim večjem številu ter da svoje prijave nemudoma pošljejo oziroma sporoče Zvezi gostilničarskih zadrug v Mariboru, ki bo ta izlet tudi priredila. Stroški so minimalni, uspeh izleta pa bo v tem, da se bodo gostilničarji neposredno seznanili z vinogradniki in se z njimi dogovorili glede direktne dobave oziroma prodaje vina.
Na predlog g. Lipovška, da bi se znesek 50.000 Din, ki ga ima zadruga naloženega kot gradbeni fond pri tukajšnji mestni hranilnici, pod varnimi in ugodnimi pogoji posodil okrajnemu cestnemu odboru za izvedbo nekaterih javnih del, Dri čemur bi bilo delno tudi rešeno brezposelno vprašanje, je bil odložen do pri hodnjega občnega zbora. Naknadno je bil odobren znesek 5000 Din, ki ga je zadružna uprava prispevala kot delež k stalni organizaciji »Mariborskega tedna«, ki je letos že kot prvič lepo uspel in ni zabeležil pričakovanega deficita. Ta edina velika vsakoletna prireditev in ustanova našega mesta mora ostati stalna in je pričakovati, da bo mestna občina odstopila primerno zemljišče, kjer bi se postavila stalna razstavna poslopja. Na predlog g. Povodnika je bilo sklenjeno, naj zadružna uprava na merodajnem mestu odločno protestira proti mnogim izrabljalcem sedanjega splošnega težkega položaja, ki imajo in opravljajo kar po dve, tri ali celo več služb, dočirn ogromno število brezposelnih, o-bičajno družinskih očetov z mnogoštevilno družino, blodi po cestah brez bruha in zaslužka.
Končno so zborovalci sprejeli še dve resoluciji, v katerih se zalivaljujejo mestni občini za priznanje 109ž kala pri vinskem moštu, prosijo pa, da se ta balo upošteva tudi pri pretakanju mošta, ki pred 20. novembrom ni bil predan v neposredni konzum in ki se bo pretakal vse do konca februarja prihodnjega leta. Obenem prosilo zborovalci mariborsko občinsko upravo, da se tudi v pri-
Jhodnjem občinskem proračunu predvidi in vpošteva doslej dovoljeni 1 in pol odstotni kalo pri vinu, ki se baje namerava ukiniti v prihodnjem proračunu. Točilnim obrtom se iz socialnih in humanih razlogov v sedanji težki krizi vendar ne morejo naprtiti nova bremena, da bi plačevali celo za efektivno izgubo občinsko trošarino.
O vseh točkah, ki so se obravnavale na občnem zboru, se je mestoma razvila živahna debata ter so bili vsi predlogi sprejeti soglasno. Predsednik g. Valjak je ob 17.15 zaključi! nad dve uri trajajoče zborovanje s pozivom, da se članstvo čim tesneje oklene svoje strokovne organizacije in s svojim podrobnim, doslednim sodelovanjem podpre zadružno upravo v njeni težki borbi za skupne pravice.
Sokolstvo
Zidsko športni odsek Sokola Maribor-matica
razpisuje svoj vsakoleten gozdni tek v nedeljo, dne 4. decembra t. 1. Start bo toono ob pol 11. uri na letnem telovadišču Sokola-matice. — Tekmovanje bo v dveh skupinah, in sicer za člane na približno 7 km dolgi progi ter za naraščaj na 3 km. progi. Prosimo bratska društva, da prijavijo za tek čim večje število smučarjev tekmovalcev, ker je tek zanje obvezen. Prvi trije člani Sokola matice prejmejo diplome; isto tako prejme diplomo tudi vsak prvak sokolskega društva, ki se bo teka udeležilo z najmanj tremi člani. — Pravico do starta imajo tudi člani drugih športnih društev, vendar izven konkurence. — Pismene prijave se morajo poslati najkasneje do
2.	decembra na naslov: Franc Lužnik, Maribor, Strossmajerjeva ulica 26. — Zdravo.
Prednjaki in prednjačice Sokolskega društva Marlbor-matica,
ki vežbajo oddelke za akademijo, se vabijo na kratek sestanek v rea'čni telovadnici jutri v sredo 23. t. m. ob 6. uri zvečer.
Seja TO mariborske župe
bo jutri v sredo ob 20. uri v župni pisarni v Narodnem domu. — Zdravo!
e aoKa-
f
Soort
Mariborski smučarski klub
ima drevi ob 20. uri gimnastični večer v dvorani hotela »Zamorec«.
Prvenstveno tekmovanje v II. razredu se nadaljuje prihodnjo nedeljo, in sicer se srečata ob 10. dopoldne na igrišču ISSK Maribor Čakovečki SK in Mariborska Svoboda.
SK Svoboda (Ljubljana);SK Rapid.
Prvenstvena tekma se odigra v nedeljo 27. t. m. ob 14.15 na igrišču ISSK Maribora.
S sredstvom „Haarglanz“ je nega las popolna. »črna glava«
»Haarglanz« je v zdravstvenem pogledu potrebna okrepčilu a in pomlajevalna kopel po umivanju glave. To sredstvo nevtralizira pri vsakem umivanju glave v laseh nabrane alkalije. Nabrekli lasje se s tem sredstvom spet stisnejo in zravnajo in tako hitreje posušijo. S tem pridobijo lasje spet svojo naravno mladostno prožnost. Ta prožnost in popolna čistoča je dokazana z lepim sijajem. Sredstvo »Haarglanz« je priloženo vsakemu zavojčku »Črne glave«, zraven pa so tudi praktična očala proti peni, da si lahko umivamo glavo z odprtimi očmi	2
Najstarejši časopis na svetu
Pred dnevi je naletel profesor Calza, upravdtoj zgodovinskega izkopavanja v Ostiji pri Rimu, na izklesan marmornat kamen in ugotovil, da je vsebina napisa neke vrste opis dogodkov pod vlado cesarja Trajana od leta 108. do 113. Na kamnu so zabeležena velika javna dela, ki jih je dal cesar izvršiti v Rimu, kasor na pr. Trajanove kopelji, Trajanov forum in baziliko Ulpijo. To baziliko je preteklo leto strokovnjak Ricci popolnoma odkopa.. Dalje opisujejo kamniti zapiski posta vitev Trajanovega stolpa, ponovno vzpostavitev Vestinega svetišča na Cezarje-vemjorumu, čigar ostanke pravkar vneto iščejo. Dalje govori kamen o Trajanovem vodovodu med jezerom Bracciano in Rimom, dalje o smrti cesarjeve sestre Marcele in o veliki narodni svečanosti, ki je trajala od 23. avgusta do 15. oktobra leta 110. Profesor Calza je izjavil novinarjem, da je bil kamen najden pretekli teden-le po naklučju. Kamen meri 160x58 cm in se je v poznejši dobi najbrže uporabljal kot stopnica v kakem svetišču.
Calza misli, da je bil kamrn neke vrste rimski uradni list, ker so bili dogodki in dela takoj, kakor hitro so se zgodili, zabeleženi na njem in tako sporočeni javno sti. Za izdajanje teh vesti je bil odgovoren neki cesarjev prokurator, torej neke vrste tiskovni šef. Rimski dogodki so bili z„. '°ani na majhnih tablicah napram sestavi in diktatu takega prokuratorja in potem poslani krajevnim oblastim na deželi, ki so jih sporočile javnosti s pomočjo velikih napisov na kamnitih ploščah.
V 3 mesecih prijetih 8000 tihotapcev. ;
Kako ogromen obseg je zavzelo tihotapstvo na nemški zahodni meji, se najbolj nazorno vidi iz uradne statistike, ki jo je izdal deželni finančni urad v Komu. Napram podatkom te statistike je bilo v, času od 1. julija do 30. septembra, torej komaj v treh mesecih, aretiranih na področju tega finančnega urada okrog 8000 tihotapcev in izvršenih 10.000 kazensk:K postopkov. Oplenjenih je bilo 3 milijone cigaret, 56.000 zavitkov cigaretnega papirja, 9.000 kg tobaka, 26 kg kave, 65.000 kg sladkorja, 16.000 kg kruha, itd. Razen tegia so carinske oblasti zaplenile v tem času 47 avtomobilov, 17 motornih koles in 560 voz.
Anrud:
Nova čepica
Na severni livadi se je blestel čist, bel na zimskem solncu.
. Velik bel zajec je visoko dvigni! uhlje f skakal s svojimi dolgimi nogami med .Novimi grmi, pokritimi z zmrzlini iv-Glodal je lubje, odgrizoval debelo ?°Die, nato je sedel na zadnje nogč h» ?v®2il; pri tem je napel ušesa, prisluš-°val in se razgledal, velike ^ oči so se a bliskale v solnčni svetlobi. Nevarnosti sicer ni bilo, ali nihče njegovega rodu ne more nikdar zadosti *teiti.
. Ali kaj je to? Tam gori, na vrhu bre-f5, se je pojavilo nekaj malega, šiljaste-rdečega! Takoj je to opazil, ker se J tako blišča.'o na snegu. Moral se je ,°staviti na zadnje noge in se iztegniti, akor je bil dolg, da je bolje videl, p Aha, to je mala, rdeča, šiljasta čepica. 0'agoma se dviguje, zdaj se je pokaza-; S ava, nato še nekaj več in naenkrat , stal cel mali človek pred njim. Ha, /j’ Pravi mali in debeli možiček. Da, vr?l ga je celo spoznal. Večkrat ga je L. e v jeseni za grmovjem, kako je bral . l'snice ali trgal borovnice, a pozno i^^r je prišla žena od Novega mesta .ka klicala za Jona.
Benova! se je tedaj Jon in je bil iz
Novega mesta doma; ta mu ne more biti nevaren.
Zajec je molčal ko miš in zri — a ni slutil, da striže z uhlji in da mu oči sijejo ko dva črna oglja. Kdo naj ga opazi, ko je tako bel ko sneg.
A kaj je zopet to? Jon je naglo postal, se zdrzni!, razprl na široko oči, stala sta drug proti drugemu. Tedaj ga je vendarle opazil. Ej, zdaj ne preostaja drugega, nego da nabrusi petč. Ta možic ne more biti nevaren, ali kdo ve? Pred ljudmi nikoli nisi varen, pa naj so še tako majhni.
Z nekaterimi dolgimi skoki je dosegel ograjo, se povlekel skozi nekako luknjo in se potegnil vzdolž plota med vrbje.
Tam je sedel in čakal, kaj bo napravil možic.
Jon je stal nekaj časa kakor ukopan, a tedaj je šel za njim, natančno po isti poti ko zajec. Pri plotu je postal, skrčil pest in zagrozil luknji, skozi katero je zajec ušel. Nato je stisnil med kolena svoje volnene rokavice in začel tipati za nečem svetlim, ki mu je viselo okrog vratu. Ko je imel to svetlo v rokah, je poletel k luknji tako naglo, kakor da se mu strašno mudi.
A glej ga, ali nima — dasi je tako majhen, v rokah presneto zanko iz žice Zares — položil jo je pred luknjo!
Hvala lepa! Zajče že pozna take stva-
ri, a ve tudi za druge luknje v ograji.
Jedva je bil deček končal svoje delo, že je izginil; zajec je videl samo še ši-ljasto čepico, končno je utonila za bregom tudi ta.
Jon je imel kakih osem let, toda bil je že kakor pravi odrasel človek. Pomagal je pri Storbergerju. Tako so se bili dogovorili, ko je šel oče sekat drva daleč nekam v švedske gozdove. Poleg tega je pomagal Jon materi in mali Ingridi izkopati krompir in zaklati svinjo. Stor-berger je postopal z njim kakor z odraslim, pametnim človekom, in ga je ne-redkokrat vprašal tudi za svet.
To je trajalo do božiča. Ker se je pri sekanju drv pripeti a neka nezgoda, se oče še ni mogel vrniti domov. Storberger je Jonu to naznanil. Jon bi bil moral še nadalje pomagati Storbergerju. Bil je seveda zadovoljen, kako pa! Toda samo pod enim pogojem, da mu posodi Storberger za božič sani in konja, da se popelje z materjo in sestro v cerkev.
Kako pa — dobil bo Voz in konja. AH bo on sam kočijažil?
Seveda!
No, domislil se je tudi, da se ne spodobi takemu človeku, kot je on, da se vi Šiljasti čepici pelje v cerkev, moral bi imeti ploščato čepico. Toda kje jo ima?
Jon se je popraskal' za ušesi. E, seveda, na to ni mislil, a zaslužil ni nič preveč, zato tudi ne more nič zahtevati.
»Morda hočeš«, mu je dejal gospodar, »da ti jamčim za ploščato čepico?«
»Ne, nočem nereda v najinem račfl-nu; drugače si moram pomagati.«
Jon je šel domov in povedal materi, da je naročil sani za božič, a o ploščati čepici ni rekel ničesar.
Ves teden je razmišljal, kaj naj napravi, dokler se ni domislil, da mora u-jeti zajca. Zato je šel danes na severno livado.
Ko se je vrnil domov, je dejal materi, da mora iti k Storbergerju; pri gospodarju ima neko opravilo. Mati mu je dovolila.
Ali bo Storberger od njega kupil zajca?
Seveda bi ga, prav rad. Ali ga je prinesel?
Ni ga prinesel, ali prinesel bi ga jutri ali pojutrišnjem. Videl ga je na severni livadi.
Zares?
Res, danes ga je videl.
Ali ga je zaznamoval, da ga bo mogel drugikrat spoznati?
(Konec sledi.)
na Angleškem več •udarjev. — Naša
Tiska Mariborska tiskarna d. d., predsta
Kislo zelje
in skisane zeljnate glave za sarmo dobite v trgovini M. Berdajs, Maribor, Trg svobode.____________________________ 3758
Vložne knjižice Mestne hranilnice
y, Mariboru kupim. Pismene ponudbe pod »B« na upravo »Večernika«. 3870
Podstrešno stanovanje,
sobo in kuhinjo, oddam takoj mirni stranki. Frankopanova ulica 61/1. 3797
Železni štedilnik,
skoraj nov, malo rabljen, in umivalnik ceneno prodam. Naslov v upravi »Večernika«.	3738
ementalski
polnomasten kg 16 Din
groyer sir
polnomasten kB 14 Din
L. UHLER
delikatesna trgovina Glavni trg
Spomnite se CMD!
Dve veliki lutzovi peči
uporabni za pisarne, dvorane ali bančne prostore
ceneno na prodal
Interesenti naj se zglasijo v upravi „Večernika" dnevno med 9. in 10. mo.
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik
Pisarniška omara
s predali za akte se proda. Tattenba-chova ul. 19, pritličje desno, vrata 4.
Čedno opremljeno
solnčno in snažno sobe s vhodom iz stopnic oddam boljšemu gospodu. Prešernova ul. 19.	3729
Tkalski mojster,
izučen ključavničar, izprašan strojnik in kurjač, zmožen kavcije, išče primerno nameščenje za takoj. Gre tudi kot sluga, skladiščnik ali kaj sličnega. Pismene ponudbe prosim na upravo lista pod »Kavcija«.	3875
Sprejmem dobro izurjenega prekajev^ .
(Selcher). Samostojna moč. Naslov W Javornik, mesarija, Ljubljana, branska cesta 7.	___________
Dve stanovanji
s štedilnikom, kakor tudi dva lokala z. obrt dam v najem. Vprašati pri 2° V Rozi Pušnik, Maribor, Grajska uli^^
Kupim	,	j
približno 3lA m dolgo mizo (budej; predalniki in pisalno mizo za
I.	Kravos, Aleksandrova 13.
Proštov, gasilno društvo In nlega reševalni oddelek v Mariboru
javljata tužno vest, da je umrl njun dolgoletni velezaslužni četnik, odlikovan s srebrno kolajno za 25-letne zvesto članstvo, s častno kolajno Rdečega križa in z gasilskim in častnim križcem, gospod
MARTIN ERTL
dimnikarski mojster in hišni posestnik.
Dragega tovariša bomo spremili v četrtek, 24. novembra 1932 ob 15. uri iz mrtvašnice na mestnem pokopališču na Pobtcžm k zadnjemu počitku.
Bodi mu ohranjen časten spomin!
M a r i b o r, 22. novembra 1932.
38/8	Poveljstvo.
izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. ETAN&OlPETELA v Mariboru,
Hallstattsko grobišče v Mariboru
NOVA RAZISKOVANJA IN ODKRITJA ARHEOLOGA G. F. BAŠA.
V jeseni leta 1931. je vrtnar M. Hočevar, ki ima svojo vrtnarijo nasproti igrišču »ISSK Maribora« v Koroščevi ulici, naletel pri kopanju toplih gred na predzgodovinske posode in bronaste okraske. O najdbi je'bil takoj obveščen ravnatelj Muzejskega društva g. F. Baš, ki je najdene predmete dobil za društvo. Radi grdega jesenskega vremena pa se raziskovanja tedaj niso nadaljevala. Letošnje leto pa je v prvi polovici meseca junija začelo Muzejsko društvo arheološka raziskovanja, katerih vodstvo je poverilo g. F. Bašu. Kopalo se je vsak dan razen nedelj, dopoldne in popoldne. Pri kopanju je bilo zaposlenih še 8 kaznjencev. Razkopavanja so se vodila tako, da so napravili prereze, ki so pokazali, ali so v bližini sploh še grobovi ali jih ni.
Značilno za hallstattsko dobo (v naših krajih ok. 1000—300 pr. Kr.) je bilo sežiganje mrličev. V tej dobi nahajamo dve glavni vrsti grobov: gomile in plane grobove. Obred sežiganja se je vršil nekako tako: Na ravnem mestu, v bližini naselbine so naložili grmado lesa, nanjo pa položili mrtveca, ki so ga navadno prej še s smolo namazali, da bi bolje gorel. Grmado in mrliča so sedaj sežgali, in ko ni ostalo od tega nič drugega nego pepel, oglje in morda še kosti, ki niso popolnoma zgorele, so vse skupaj zbrali in dali v žaro.
Žare so posode, namenjene samo za pepel mrličev in za pridevke. Navadno so imele lepe ornamente. Že v predzgodovinski dobi so ljudje mislili, da roma duša po smrti Človeka na drugi svet in da rabi za pot, ki jo do tja napravi, tudi brano, da ne umre. Radi tega so dajali v grobove razen žar še tudi druge posode za hrano, ki pa niso bile ornamen-tirane. Kakor Grki in Rimljani, tako so tudi ti mislili, da bo človek na drugem svetu opravljal ona dela, ki jih je že v življenju najrajše, ter da se bo počutil v oni opremi najbolje, ki jo je nosil v življenju. V zvezi s to mislijo so dajali v žaro še orodje, orožje in razno okrasje.
Nikakor pa se ne sme soditi bogastvo ali odličnost pokojnega po velikosti žare, v katero so dali njegov pepel; nasprotno, največkrat so majhne žare bogatejše bronastega okrasja, kakor pa velike in robate. Torej, ko so bile vse posode in žare z različnimi drugimi pridevki pripravljene za pokop, so jih zo-
pet polOižili na ono mesto, kjer so hoteli mrliča pokopati. Na vse skupaj so sedaj položili kamenite plošče, potem pa nasuli toliko zemlje, da je nastal majhen val, ne pa velik kup zemlje. Prej sem rekel, da so žare obdajali s kame-nitimi ploščami v obliki zaboja: tako je nastal »zabojni grob«. Ni pa potrebno, da so povsod sami takšni grobovi, so tudi navadni, ki jih niso z ničemer obdajali. V predzgodovinski dobi, ko so takšen grob naredili, se je dobro ločil od ostale površine zemlje, a danes, ko je minilo skoraj 2800 let, so se čez te grobove naredile nove plasti, ki so grobove pokrile in površino zravnale; odtod ime ravni ali plani grobovi.
V mariborskem grobišču so torej plani grobovi iz zgodnje hallstattske dobe. Tedaj so po naših krajih prebivali Iliri, miroljuben narod, ki pa je ob napadu sovražnika tudi znal zagrabiti meč v roke. Iliri so se delili na več plemen. Na Koroškem in Štajerskem so prebivali Tauriski ali TakriščanL Nosilci kulture, ki se po veliki množini tam najdenih predmetov imenuje hallstattska, so bili prav Iliri. Radi tega jo imenujejo nekateri hrvatski arheologi tudi »ilirska kultura«.
Prvi predmeti so se našli, kakor sem že omenil, jeseni leta 1931, ko je vrtnar M. Hočevar kopal tople grede. Ni se dalo ugotoviti, koliko grobov je prav za prav odkril. Dasi je nestrokovnjak, vendar je imel zelo veliko srečo, našel je skoraj najlepše predmete, ki so se do sedaj na tem grobišču sploh našli. Da se najdbe ne bi raznesle na vse štin vetrove, kakor je to pri takih prilikah zelo pogosto, je Muzejsko društvo vse predmete odkupilo. Najvažnejšie in vredne da se omenijo, so naslednje najdbe iz brona: Britev iz brona (t.j. baker in kositer), nam lepo kaže razvoj predzgodovinske britve iz navadnega noža. Kakor dva lepa noža, tako je tudi britev ornamentirana, njeno rezilo je nekoliko zavito, ročaj pa se krogasto končuje. Zapestnice, tudi niso bile redke in so zelo ploščnate, kar je značilno za to dobo. Velika zanimivost je krasno ornamentirana zapestnica, ki jo je gotovo dal oče svoji hčeri pri ženitvi y spomin. Sekira se je našla samo ena, sicer je nekoliko obrabljena, vendar je radi svojega ornamenta zanimiva. Razen naštetih bronastih predmetov pa je imenovani vrtnar
našel tudi različne posode, ki niso tako važne. To so bile torej prve najdbe ,v tem grobišču.
V prvi polovici junija letošnjega leta pa so se začeta sistematična, arheološka raziskovanja pod vodstvom g. F. Baša, kateremu je pomagal pri raziskovanjih g. Baumgartner. Jasno je, da so tudi uspehi bili drugi, nego pri nestrokovnem razkopavanju lastnika zemlje. Odkritih je bilo 36 grobov, ki so vsebovali: žare, posode za brano, prstane, fibule (zaponke), zapestnice, konice puščic, nože, sekire, igle lasnice, »kronice« in slično orožje oz. okrasje.
Naj omenim samo nekaj najdenih predmetov. Hallstattske fibule iz tega grobišča nam lepo kažejo razvoj fibule iz navadne igle lasnice, katerih se je tudi precej našlo. Fibule so služile, da so si z njimi zapenjali obleko. Zelo lepa je t. zv. »očalasta fibula«, v. obliki očal. Tudi prstani niso bili redki. Zelo velika množina se je našla še konic za Puščice. Te so razne velikosti, ter nam zopet dobro kažejo, kako se je konica za puščice razvila iz igle. Igle so mnogoštevilne;
igle lasnice, ki sem jih že omenil in P* navadne šivalne igle. Zanimive so ovfa ’ nice. Ovratnice so nosile ženske oko vratu. Na njih so visele bronaste P*0" ščice v obliki gumbov, ki so bile zvezane z vrvico. Nekoliko slična ovratnici je naslednja najdba. Več bronastih pl°* Ščic so zvezali skupaj, da so^ tvorile nekak pas, ob nje pa navezali še nekaksn bronaste »žreblje«, ki so udarjat 0' ploščice in povzročali prijetno rožljanje. Ta najdba je lep primer otroške ki je tudi redka stvar. Najdena je bi še večja množina različnega bronasteg nakitja, ki pa ni tako zanimiva Žare, ki so se niašle, so različne velikosti. Pri kopanju so naleteli na žare, ki so bile do 'A nr visoke. Ko pa so bu nekoliko časa na zraku, so se sesule n stotine kosov. Druge, manjše žare, daS tudi niso bile cele, pa je g. Baumgartne zopet sestavil. Razen razbitih žar je bilo najdenih tudi nekaj popolnoma celi • Vse imajo trebušast vrat, kar je znaci-no za hallstattsko keramiko. Nekajer žare so ohranile tudi cele ročaje, ki s navadno razbijejo.	.
(Konec jutri.)
Rudniška nesreča na Angleškem
Te dni se je dogodilo na Angleškem več rudniških nesreč, pri katerih je iz*®* bilo življenje mnogo rudarjev. — Naša slika kaže vhod v rove rudnika G'a'rS# woodhalla pri Ashtonu, pred katerimi ča kajo tovariši in sorodniki na žalosti poročila iz podzemlja. Število žrtev je znašalo 24 mož in fantov.