List 33.
Gospodar na senožeti.
Senožeti, ktere tako leže, da se ne more poglavitni živež rastlinam — voda na nje napeljevati, se morajo gnojiti, ako gospodar hoče na njih dosti in dobrega sena in otave pridelati. Gnojijo naj se pa senožeti le s takimi stvarmi, ktere gospodar naj bolj pri rokah ima, in ki so dober kup. Ni pametno seno-žet z živinskim gnojem gnojiti. Živinski gnoj gre njivam, ne pa travnikom; zato se škoda godi polju, ako gospodar to, kar polju gre, obrača drugam — travnikom. Naj tedaj noben pameten gospodar ne misli na to, da bi z živinskim gnojem zbolj-ševal svojih senožet, ampak poišče naj druzih gnojil, ki so popolnoma pripravne za gnojenje senožet in so tudi dober kup.
Bomo našteli imenitniše stvari, ki se dobro prilezejo senožetim:
1) Mešanica ali mešani gnoj, ki si ga vsak gospodar lahko brez posebnih stroškov napravlja iz cestnega blata, mlakuž in druge kakoršne koli so-derge in rastlinja, je kaj dober gnoj za senožeti. Naj bolji čas, taki mešani gnoj iz napravljenih kupov voziti na senožet je v jeseni o suhem vremenu, ga koj raztrositi po travniku, in travnik potem dobro povleči, na spomlad pa ga še enkrat obdelati z brano, v ktero je bilo tako rekoč za poboljšek še ternje vpleteno.
2.  Gnojnica dobro gnoji, in ima zraven tega tudi lastnost, da tudi mah pokonča. Gnojnica se razliva po senožeti konec zime že, ko še kaj malo snega na nji leži, ali zgodaj spomladi tak dan, ko dežuje, da ji snežnica ali dež vzame prehudo moč in jo tako rekoč zvodeni. Poglavitna skerb pa, ki vozi gnojnico na senožet, naj bo, da se lepo po enaki meri razlije po nji.
3.  Pepel in saje. Pepel pa mora suh biti, če ne, nima prave moči. Za saje je dobro, če se zmešajo s parstjo,
4.  Živo apno. Živo apno močno tekne senožeti, pa lenarbolj mokrim in z mahom obrašenim. Štupa naj se po tacih travnicih spomladi.
5.  Blato iz bajerjev je dober gnoj, pa mora popred delj časa ležati na kupih, ki se večkrat premečejo.    Gnoji se ž njim kakor z mešanim gnojem.
6.   Lapor ali s o vdan je za take senožeti, ki imajo veliko dobre parsti, kaj dobro gnojilo. Laporja je pa več sort. Močirni senožeti se prileze posebno mastni apnati lapor, za druge zemljiša pešeni lapor. Gnoji se ž njim kakor z mešanim gnojem.
7* Krompirje ve c ali krompirjevo perje dela tako rekoč čudeže na travnicih. Krompirjevec ima to posebno lastnost, da trava po njem obilo raste in se pridelk merve in otave pomnoži, zraven tega pa zraste veliko veliko nove žlahne trave in posebno mnozih sort detelje, kterih pred ni bilo viditi na senožeti. Gnoji se pa s krompirjevcem tako, da koj v jeseni, ko se je kropir izkopal in domiispravil, se raztrosi po senožeti, spomlad pa, preden začne trava rasti, pa se pograbi s senožeti. Naj bi naši gospodarji poskusili krompirjevec na travnicih, — prepričali se bojo, da jim bo veliko bolje zalegel kakor če ga za malopridno klajo obernejo ali če pa koj ž njim nasteljajo, ker v nasteljo še zna potem priti.
Senožečar.