Fr. Š.
Kopel pomaga
(Belokianjska.)
Mlad posestnik je zelo rad praznil kozarce. V zafetku je zahajal v go-slilno le ob nedeljah, a sčasoma je postal njen stalni gost. Domov se je vračal pozno poiioSi in sitnaril, da je vsem presedalo. Nif niso pomagali lepi opomini skrbne žene, niti svarila in dobri nauki izkušenih staršcv. l'af pa je družina vztrajno raulila in prosila za njegoTO poboljšanje.
Bilo je meseca maja pozno zvečer. Mladi mož je molovilil pošteno na-rielan iz gostilne doinov in pcl svojo pijano peseni. Pot ga je voilila minio Taške lnže, v kaferi so imple žabe raTno svoj nočni koncert. Moža je žabji zbor motil pri njegovem pctja, zato se je nstavil in zaklical: »Žabe, tiho!« A te se niso zmenile za niegov opomin; nemoteno so nadalicvale svoj kon-ccrt. Moža je (o še bolj razbnrilo, zato jc stopil tik lužc in ponovno zaklical: »Tiho, žabe!« Pri tom je dvignil desno nogo, hoteč ndariti trdo ob tla, a zaradi vinjcniisli je nmahnil in štrbnnknil r Iužo. Žabe sn pri prifi utih-nile in tudi mož se je t hipu streznil ter hitro zapnstil bladno kopel. Ves mokor \c odhlačal domov s trdnim sklopom, da se bo poboljšal.
In ros je hladna kopel v lnži pomagala. Mož se je za vedno streznil.
345