\ List 27. I • ^ i. V ï À m v • lecaj L1I i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskar pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po 40 k Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskar Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača leto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr.. za trikrat 15 kr Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto Dop naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 6. julija 1894. kratična stranka, kater Politiški oddelek. ni nasprotna razširjenju volilnega prava in je sploh za večjo svobodo. Ta stranka tudi ni tako specijalno poljska nego so plemenitaši, temveč ima Poslanci na gališki razstavi. Mi smo že večkrat naglašali, kako važen faktor v notranji politiki da so avstrijski Poljaki, in obžalovanje, da je mej slovenskimi in poljskimi poslanci dariti premalo zveze. Vsled tega Poljaki skoro nič ne po- volitev. Računati širje in višje obzorje, v njej bi Slovenci lahko našli dobre zaveznike. Za plemenitaško stranko so v Galiciji mesta že zgubljena, pa tudi v kmetskih občinah se jej stališče izražali svoje maje. Celo v veleposestvu ne more več absolutno gospo- o čemer je nas poučila nedavno neka dopolnilna znajo naših narodnih razmer. To je za nas Slovence več krat že imelo slabe posledice. treba s poljskim narodom samim ne pa Pri nas so seveda nekateri z njegovimi državnimi zastopniki. Občno je znano, da Poljaki odločujejo o večini v s Poljaki češ da se Poljaki ne čutijo Slovane ki so zoper vsako zvezo državnem zboru. Brez njih nobena vlada ne more dobiti Taka sodba je pač popolnoma napačna. Kdor pogleda poljsko bode pač videl, da se Poljaki zanimajo vsaj v slovstvo, toliki meri za druge Slovane, nego se Rusi večine. Iz tega je vidno, da tesneje zveze s Poljaki morejo nam Slovencem mnogo koristiti. Govori se, da vlada samo pr zaradi tega ne misli se udati Nemcem zastran celj-katerih ske gimnazije, ker so se za ta zavod nekoliko zavzeli znanje o druzih Slovanih jako majhno. Obsojati tudi Poljaki. Poslanci slovenski ne moremo Poljakov, če tirajo nekako bolj separatistično kateri so ostali v koaliciji ? politiko. To prihaja pač le od tod, da ima Galicija neki skim klubom izjemen položaj. Separatistično politiko tirajo v Avstriji Poljaki svoj vpliv zatorej le umno ravnajo, ako iščejo tesnejše zveze s polj- __ • Vsaka naša zahteva, za katero zastavijo skoro vsi Slovani. Če Čehi ali pa Hrvatje vedno trkajo t se nam bode izpolnila. Seveda slo na svojo zgodovinsko pi venski poslanci zunaj koalicije v tem oziru nimajo tako to pac ni manj separatistična ugodnega stališča politika, nego je politika poljskih državnih poslancev kajti uresničenje češkega in hrvatskega prava bil bi pogin za nekatere druge slovanske rodove v Avstriji. Zaradi tega je nas le veselilo, da sta se potovanju državnih poslancev v Galicijo pridružila tudi Hohen Mladočehi imajo zaradi tega tako malo vspeha vence. wart in Suklje. Posebno poslednji je zastopal nas Slo s svojo politiko, ker so si od sebe odtujili Poljake niso njih vodje vedno se zaganjali v Poljake, bil Gosp Da njih položaj v državnem zboru vse drugačen. Baš nasprotje mej Mladočehi in Poljaki je mnogo pripomoglo, da se je soben Suklje je bil zato zaradi tega precej spo ker ima on že tako mej poljskimi politiki pri jateljev. Sedaj si je pa gotovo razširil krog svojih znan cev mej Poljaki. Upamo, da je porabil to priliko j da je sklenila koalicij da se vzdržuje. Mej Poljaki nikakor niso vsi za koalicijo. Mej njimi je močna stranka, katei ni za koalicijo. Ta stranka bi se koaliciji ne bila pri- Tudi smo prepričani družila, da niso vodje protikoaliciji baš Mladočehi pojasnil Poljakom naše narodne razmere. Gosp. profesor se sicer zares rad suče le v višji politiki, ali vendar smo preverjeni, da ima še vedno nekaj srca za svoj narod. da vezi, ki so se mej Šukl , ki so že tolikrát žalili Poljake. Tudi ne smemo misliti, da so vsi Poljaki nasprotni razširjenju volilne pravice. Temu nasprotuje samo poljska plemenitaška stranka, o se pa mora boriti že dolgo za svoj vpliv Mej poljskim, posebno v mestih, se pojavlja nova čisto demo katera narodom dosedaj jem in Poljskimi politiki ob tem shodu sklenile, se bodo vedno krepile in da nam Slovencem le koristijo, če pripeljejo do tega, da bode mej poljskimi in slovenskimi poslanci v bodoče vse živahneje občevanje, nego je bilo Sicer pa že to » da poleg grofa Hohenwarta bil v povabljen k potovanju v Galicijo tudi gosp. Suklje, nam dokazuje, da imajo Slovenci še vedno nekaj veljave v političnih krogih in da jih zmatrajo zlasti koalicijski politiki še vedno za važen faktor, kateri bi se ne dal lahko zameniti. To pa baš omogočuje našim poslancem, da morejo na Dunaji kaj doseči, ako bodo znali si izkoristiti položaj. Baš v tem oziru se lahko marsikaj nauče od Poljakov. Poslednji so znali vsak položaj izkoristiti zase. Vedno so imeli pred vsem svoje poljske koristi pred očmi, svoje postopanje potem uravnali. Naših poslancev ni toliko v državnem zboru, ali vendar morejo marsikaj doseči, ako bodo hodili po potih, katere so jim že večkrat pokazali Poljaki. To potovanje poslancev v Galicijo ni imelo le namena ogledati gališko razstavo in seznaniti se z napredkom poljskega naroda v poslednjem stoletji, temveč imelo je tudi velik političen pomen, imelo je namreč utrditi koalicijo in svetu pokazati njeno življensko zmožnost. Vsi časopisi priznavajo važnost temu potovanju v Galicijo. Nas pač posebno ne more veseliti, če se koalicija utrdi, ker »mt) tudi danes še prepričani, da za slovenstvo taka politika ni dobra. Računati je pa nam potreba z razmerami. Koalicija se utrjuje od dne do dne in v naših močeh ni, da bi jo strmoglavili. Bil je čas, ko je bilo mogoče še tako politiko preprečiti, ali te priložnosti naši poslanci niso porabili. Morali bi bili že tedaj z vso odločnostjo porobu se postaviti, ko so se začela pogajanja o zvezi mej konservativci in liberalci. Dognanim faktom se upirati, je pa že bilo prepozno. Protikoalicija se pa tudi ni obnesla, kakor je bilo pričakovati. Mladočehi so njeni vodje, ali so pokazali svojo nesposobnost k sebi privleči druge stranke. Niti Rusinov niso mogli si pridobiti. v v _ iSmmt ' ' Zato pa moramo Slovenci le veseli biti, ako se bode dalo tudi v koaliciji kaj pridobiti. Potovanje poslancev v Galicijo je pa vsekako nam nekoliko olajšalo delovanje v tem oziru. Poleg tega se je pa iz raznih govorov videlo, da sami Nemci že priznavajo, kako važen faktor da so Poljaki, da torej sami ne morejo več odločevati. To spoznanje je pač veselo za nas, ker se Nemci vendar ne bodo upali pokazati vse brez-ozirnosti, posebno smo mi pred tem obvarovani, ako se nam posreči za naše težnje pridobiti Poljake. Pismo iz Amerike 1 ^y^^uflBíHSBť i'jlRc» Jć* i)À1 F ^ ^saA"wW't^Sri *Kt t / Jri1 Alek s. Toman. New York, meseca junija 1894. Yes the times are bad — da časi so slabi tudi v deželi dolarjev: v Zjedinjenih državah. Skoro v vseh 44 državah iz katerih zveza obstoji, vre in poka — pa nevarnosti za obstanek ljudovlade ni nobene. Ako Vi v Evropi citate novice tikajoče se naše republike, se pač čudite, kako more to vse biti, ne da se vladni voz ne preobrne in se vse ne polomi. Nas tukaj v Ameriki ne more nič v začudenje spraviti, ker smo že na vse te stvari navajeni. Po dobi narodnogospodarskega cveta in blagra nam je usoda v teku zadnjega leta podala bridko kupico obrtnega in kupciiskega propada. Ni čuda torej da Coxeizem, štrijki, oboroženi vstauki delavcev in — ženske, kričeče po volilni pravici sivijo in belijo glave naših državnikov. Uzroki tukajšnih slabih časov se pač ujemajo z onimi, kateri so krivi, da je po celem sveti blagostanje narodov začelo hirati. Preveliki industrijelni napredek, izvir visoke stopinje, na katerej v sedanji časni dobi učenost stoji, je pač največji razlog, zakaj je tako. Vsaka reč ima svojo dobro in svojo slabo stran in to vidimo tudi v tem slučaji. Kako se more vse to porabiti, kar toliko milijonov delavnih rok in neštevilno strojev prestroji v človečanstvu koristne izdelke? Osobito tukaj je strojestavstvo čudovito razvito in za najnavadnejše ročne opravila se Ameiičan poslužuje strojnih priprav. Ni se čuditi, da so skladišča prepolna izdelanega blaga in da na stotisuče delavcev pohaja brez dela. Lenoba brez denarja prouzročuje bolest v želodci — navadno imenovano lakota. Kjer je veliko lačnih ljudij zbrano, tam vlada čmernost, nezadovoljnost. Tako je pač Mister Coxey iz Massillona, O ugibal, ko je pred tremi meseci sklenil na čelu več sto lačnih, razstr-ganih brezpjselaih korakati v Washington, ter od senata tir-jati, da ta postavodajni zbor takoj iz la postave in potrebni denar v svrho, da ljudstvo dobi delo. Ko je Mister Coxey pred velikanskem, prekrasnim kapi- tolskem poslopjem stal so se mu prsa širile v zavesti svojega veličastnega poklica in joj ! — stopil je na zeleno lepo travo, katera obdaja Zvezno palačo. Ko bi trenil so ga imeli modro-suknjati kapitolski čuvaji pri škricih in ko so ga narprej malo po ljubeznjivi amerik. šegi pobezali z svojimi bati vrgli so ga z njegovim chief : marshall-om Charles Brown-om v temno ječo. Grda zločinca ! zakaj sta pa tudi pregledala malo tablico na katerej je tako razumljivo napisano: „keep off the grass". „Na travo stopiti je prepovedano" v vseh amerik. javnih parkih in za prestopek te zapovedi sta Coxey in Brown delala 15 dnij v službi slavne republike, katera jima je blagovolila za to prenočišče in hrano dati. Ker je vsak dolar dober, katerega se more „pošteno" pridobiti, sodnik, kateri jih je obsodil ni pozabil še 10 dol. od vsakega tirjati. Morebiti za to, ker sta se predrznila dihati. Da, v Zjedinjenih državah se strogo tirja natančno iz- poljnevanje postav . . . . od revnih državljanov. Ako pa elegantna ekvipaža kakega krivonosatega borznega falota, ali predsednika kakega bogatega društva poruši cele vrste lepih cvetlic in dražega grmičevja, potem mastno pitani „Capitol — policeman" k večjemu bolj proseče ko zapovedajoče opominja kočijaža biti prihodnjič bolj pazljiv — pa tudi to se ne predrzne, prej dokler mogočni gospodar kočije ni zginil v palačo, kjer se hoče pogoditi s senatorji za ceno jih glasov v svrho te ali druge za njegovo društvo ugodne postave. Coxey je z svojo „Industrial-armyu ali „Common\vealer-jiu najdel vec posnemovalcev in tako imamo zdaj prizor, da se proti Washingtonu pomika zdaj 10 do 12 armad te vrste. Ljudstvo na deželi preskrbi te ljudi z živežem, bodisi iz usmiljenja, bodisi od strahu Če si ti industrijalni „soldier" (vojaci) naveličajo peš hoditi, niso prav nič v zadregi, kako bo dalje šlo. Prvi železnični vlak, kateri jim pride v pest, podaja jim lepo priložaost jih upešane noge malo opočiti — za to ga ukradejo. Kakor besni potem dirjajo z vsemi parnimi silami proti Washingtonu — tako, da celi vozni red dotične proge prestane. Železničai uradniki vedo, da so „Commonwealerji" odločni pajdaši, kateri se tudi hudobca ne boje — temveč, ker nimajo druzega ko življenje zgubiti. Življenje ! ? vedite, ta stvar je zelo cena v Ameriki. To je uzrok da so takim z nepoče-sanim Coxeycem obloženim vlakom vse proge proste, da se morebiti kako imetje železaice ne poškoduje. (Konec sledi ) » 261 Politični pregled. Anglija. Kakor znano se je pred nedolgim časom Hrvaško vseučilišče. Govori se za gotovo, da bode že v proračunu za drugo leto, katerega v kratkem predloži hrvaška vlada saboiu, mej izrednimi stroški 300.000 gl. odmenjenih za osnovo zdravniške fakultete na zagrebškem vseučilišči. Potem bi bilo torej v ta namen že na razpolago pol milijona goldinarjev, ker se je 200.000 gld. že nabralo. Ker so letos začeli zidati tudi veliko bolnico, kjer bode prostora za kliniko, je pač upati, da se v treh letih že lahko začne z vodja liberalne stranke na Angleškem in ministerski predsednik Gladstone podvrgel očesni operaciji, ki je dobro izpala. Zaradi te bolezni obustavil je tudi začasno svoje politično delovanje, vendar se je pa sploh mislilo, da bo Gladstone še pričel delovati na političnem polju, kakor hitro se popolnoma ozdravi. Te dni pa se je na nekem liberalnem zborovanji v Edinburgu naznanilo, da Gladstone ne misli več na to, da bi se zopet začel baviti s politiko. tem završuje se torej politiška de- osnovo medicinske fakultete S tem bi bilo vseučilišče popolno. Želeti bi pač bilo, da bi se tudi cislajtanskem Slovencem in Hrvatom dovolilo pohajati v zdravniško fakulteto v Zagrebu, ker tako hitro še ne dobimo vseučilišča v Ljubljani. Zdrav- lavnost, s kakoršno se ni mogel dozdaj noben angleški dr- žavnik pohvaliti. Gladstone, ki sedaj star 85 let, deloval je na političnem polji svojih 61 let, kajti v svojem 23 letu bil je izvoljen že v poslansko zbornico. Ministerski predsednik ništvo je pač taka stroka. se bode na Hrvaškem pač učila je bil Gladstone štirikrat. ravno tako, kakor se drugod, njen pouk ni odvisen od dr- Azija. Mej Japonci in Kitajci utegne priti do vojne žavne uredbe. in sicer zaradi dižave Koreja. $ekak vrhovni gospodar čez to stom Vašaty je začel po volilnih shodih borbo proti reali-Ker so realisti največ profesorji, priporoča ta čtški ra-dikalec volilcem. da naj ne volijo uradnikov in profesorjev, ki niso dovolj neodvisni, da bi mogli začeti najskrajnejšo opozicijo lepo in bogato državo je kitajski cesar, Japonci pa jo radi Pri proti vladi. Taki profesorji in uradniki ovirajo mladočeški klub. da se ne more odločiti za noben odločen korak. To sum- ničenj profesorjev in uradnikov, da niso sposobni za poslan stvo, je vzbudilo veliko nevoljomej češkim uradništvom ker je mej njim mož so svojo značajnost že večkrat odločno za se pridobili, kar so že večkrat a brezvspešno skušali, tej priliki je bilo pobitih in oropanih ondi tudi nekaj Japoncev. Japonska vlada je povabila kitajsko vlado, da naj glasom pogodbe sklenjene mej seboj skupno intervenirati v Koreji. Kitajska vlada je to ponudbo zavrnila, vsled česar je japonska vlada 000 vlada. t na mož. s v o j o pokazali, naj je to bilo tudi v njih škodo pest jela postopati v Koreji in poslala tja Po vzgledu Japoncev storila je tako tudi kitajska V Koreji stojita si torej sedaj japonska in kitajska vojska nasproti, vstika Loteča za se resolucijo na Koreji iz- Chlumecky na Chlumeckega in Nemški naeijonalei so dolgo že koristiti. Po najnovejših poročilih je vojs-ka neizogibna. Za druge liberalce, ker ne br ločno nemških narodnih predpravic. To smo videli že dovolj od-na shodu w Evropo je ta vojska v toliko pomenjiva, ker imata svoje in- V Gradci so bili po koaliciji, ki se ne upre z vso od loČnostjo slovenskim paralelkarn na gimnaziji v Celji. Najhuji je pa Chlumecky se zagrešil pri banketu poslancev v Levovu Proslavljal je lovzdigo gališkega šolstva poslednjih dvajset let terese ondi tudi Anglija in Eusija. Eusija bi namreč tudi rada za se pridobila Koiejo, če bo pa ta to skušala, postavila se ji bo po robu Anglija, ki mora varovati svoje interese v Velikem oceanu. to je ko se Galiciji odpravila nemščina iz ljudskih šol, popoljšcile skoro vse nemške gimnazije in poprej nemški __V • 1 • V V • I • • • vseucilisci v Galicn To je nemškim nacijonalcem preveč da si upa kdo proslavljati kako dobo, ko so se tako pomanj šavale nemške predpravice. mecky ni več pravi Nemec Za to jedini v tem, da chiu- Crno barvanje kosti, slonove kosti in roga Nemški Dunaj kar zmedla w ■ Koalicija je nekaterim Poljakom poljskih listih je navdušenje za Nemce Večkrat je potrebno v raznih obrtih, da se kosti črno pobarvajo. Zato rabijo navadno črnino modrega lesa, naravno. adno veliko Da pri tem udrihajo po Čehih, je čisto ki se dobi, če se modri les kuha v vodi in pridenejo prvak poljskih listov je čutil tudi potrebo za- primerno kovinske soli ali okisovalna sredstva, ki dajo Nek govarjati nemški Dunaia. Poljski pravi ta list. ne mi na Dunaji ati svojega konzumnega društva, nobene poljske šole, in tudi ne mi da bi mu dali s^ Dunaja zalagati s svojimi kuharicami anski značaj. bil od nekdaj nemško mesto V o poljskih nazorih je Dunaj to je naperjeno proti Čehom, barvilu črno barvo. Nahaja se pa še več druzih načinov v črno barvanje teh stvarij, ki so pa manj znani. Če rog namakamo najpoprej v raztopljini solitarno-kislega živega srebra in potem v raztopljini srebrnega se tudi na Dunaji potegujejo za svoje pravice. Kdo ve, če amonijuma, postane podoben bizonovemu rogu. Poljaki se bodo kdaj kesali tacega navduš za Nem Nemci se na pr. v Šlezij kakor ne kažejo posebno pri jazne Poljakom. Pa kdo ve, ce ni pod koalicijo že Slezij za Poljake čisto nemška dežela. Posebno dober je pa za tako črno barvanje kosti v vodi raztopljeni nigrozin. Napraviti se mora močna raz- topljina te snovi. Kost se poprej mora popolnoma Italija. Crispi je zmagal Vse vladne finančne pred- oprostiti vsake tolšče, ker sicer se to barvilo ne prime loge sprejele so se nespremenjene s 180 proti 74 glasom. Koščene stvari, ki se hočejo črno pobarvati kuhajo se v To je večina, na katero pač ni mislila vlada nobenkrat. Car- taki raztopljini: Slonove kosti pa ne smemo kuhati v teh raztopljini, ker se stopile ob veliki vročini. Denemo notov umor je veliko pripomogel vladi do te znatne večine Je pa s temi finančnimi predlogami dosežen namen in se bo Italija po teh predlogih zares financijelno rehabilitirala, to je pa zopet drugo vprašanje. Revnega stanja dosedanjega krivi so bili največ previsoki davki, ki so se nakladali ljudstvu. Po novih finančnih predlogah so se pa davki še pomnožili, pri- v Vodi, katero večkrat zamenjavamo. Oprostiti tolšče mo jo zatorej v 30° C. gorko raztopljino, v kateri leži po več ur in s tem dobi popolnoma črno barvo. Da se kosti oproste tolšče, se morajo dolgo kuhati hranilo se glede stroškov ni dosti. Jasno je torej, da s temi vladnimi finančnimi predlogi Italiji ni dosti pomaganega. Lahko se zgodi, da Italija financijelno še huje pade in potem bo sprevidela, da ni druge poti, kakor da zmanjša vojsko in s tem kaj prihrani. ramó kosti vselej, ako jih barvamo s kako barvo, ne pri tem barvanji. Roga pa vendar ne moremo pobarvati z omenjenim barvilom. Rog denemo v ta namen v raztopljino natrij- * skega svinčenega okisca, kateri pridenemo malo natrono- v Ribnici, v Trebnjem in v Št. Jarněji) 108 kobil s ses vega hidrata. Navadno zadošča, če se rog moči pol ure nimi žrebeti, 53 brejih kobil in 81 žrebic v tej aztopljini, vendar je to odvisno od tega torej vsega i kakšen vkupe 242 živalij, izmed katerih jih je 120 dobilo darila da je rog in kako da je debel. Na to rožene stvari iz- v znesku 1270 gld. in 49 srebrnih svetinj. Odsek pa je peremo in jih denemo v nasišeno 30 do 40° C. vročo leta 1893. priredil tudi v Bohinjski Bistrici premovanje raztopljino volnenega črnila. V tej raztopljini naj rog leži konj, in sicer z deželno podporo. Pripeljali so 37 kobil 12 ur. Pri tem pa vendar ne škoduje, če se ta čas raz- z žrebeti, od katerih je bilo obdarjenih 10; dobile so topljina nekoliko shladi. Če kosti barvajo s kotranovimi barvami, ne zadošča i da jih izperemo, temveč moramo jih kako lužiti. Pripo roča se, če kosti denemo štiri ure v tekočino iz 400 delov 150 goldinarjev. Leta 1893. je plemenilo na Kranjskem v 18 žreb- čarskih postajah 45 državnih žrebcev, izmed katerih sta bila vode 50 delov solitrove kisline in 5 delov vinske kisline Potem se koščene stvari spero in denó za jedno četrt ure v vodo, nekaj angleške polnokrvne, 14 angleške polkrvne, 11 orijentalske polkrvne, 12 lipiške in nor mrzlo kateri smo pridejali nekaj malega kositarne soli in kapljic solne kisline. Pri slonovi kosti zadošča folške, krvne pasme. V zasebni oskrbi je bilo 29 državnih žreb cev, ki so plemenili v 25 okrajih v okoliši težkega ple- kratko luženje v vodi, v kateri je 1 odstotek solne kisline Obrtnijske raznoterosti. mena. Po pasmi so bili ti žrebci pincgavci, valonci in kartovci. Razven teh žrebcev so plemenili 1893 licencevani zasebni žrebci. 1893. 4303 kobile. . še Vsi ti žrebci so plemenili Odsek je leta 1889. začete dirke nadaljeval tudi to t ' " Obrtne zadruge. Upravno sodišče razsodilo je v nekem leto ter Je z državno in deželno podporo priredil posebnem slučaji, da morajo obrtne zadruge naznanjati poli- dirko v Jarněji. Udeležilo se tičnemu oblastvu tudi odborové seje, ako se te zahteva. Izumitelj šivalnega stroja. Posrečilo se je najti iz peto 40 posestnikov s 50 konji arhivov, kje in kdaj je bil rojen izumitelj šivalnega krojač Jožef Madersberger. Rojen je bil dne 9troja Vsled odsekcvega prizadevanja so se 1. 1893 pri marca 1768. edili trije semnji za nakupovanje konj za c. in kr. vojno leta v Kufsteinu na Tirolskem in se je 1790. leta preselil na Dunaj. Tirolsko obrtno društvo je dalo vzidati ženjalnemu rojaku spominsko pločo. Sprememba morske vode v pitno vodo. Zagrebški inženir Ofister je izumil neki aparat, s katerim se morska in sicer v Kostanjevici, v Bučki in v Jarněji Odsek je tudi sklenil povzdigniti rejo težkih konj v kranjskem in kamniškem okraji ter v ljubljanski oko- to svrho sta mu deželni odbor in kranjska hra- lici voda v malo minutah v dobro pitno vodo spremeni. Poskusi, nilnica naklonila podpore, iz katerih je leta 1893. kupil ki so se vršili v primorskem mestu Postere, so se dobro ob- več dobrih žrebic ter jih je prodal konjerejcem omenjenih nesli. Ta iznajdba je velike važnosti za mornarje. okrajev na javni dražbi. Izklicna cena je bila polovica nakupne cene. Meseca maja 1893. leta se je odsek po odposlanci Kmetijstvo. udeležil konjerejske enkete želne koristi. Dunaj, da je zastopal de Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. (Dalje.) Kolikor je glavni odbor vzmogel, podpiral je tudi Novo podvzetje odsekov o v prospeh konjereje je ustanovitev tekališča za žrebeta v Št. Jarněji, katero se bo vsled podpor vlade, dežele in kranjske hranilnice odprlo uže leta 1894. kmetijski pouk; vzdrževal je deloma podkovsko šolo iz letu 1893. je odsek imel 2844 gld. 16 kr. dohodkov in 2353 gld. 10 kr. stroškov; torej je preostalo dajal kmetijske poučne spise, izprosil državno podporo v blagajnici 491 gld. in za nemška kmetijska predavanja po kočevskem okrajnem glavarstvu ter odposlal dva kranjska sirarja v sirarski kr. Glavno delo samostojnega ribarskega odseka leta 1893. je bila dovršitev ribjega vališča in vzgojevališča na sta se bolje strokovno deželnem posestvu na Studenci. Vališče se je spopolnilo ; napravil se je namreč vodovod, ki bo vališču v vsakem Samostojno področje je imel konjerejski odsek kme- slučaji dovajal potrebno množino vode. Napravila se je tečaj v Šmihel na Tirolsko izobrazila da tijske družbe in je pospeševal vse konjerejske reči v naši deželi Odsek je posredoval tudi precejalnica (cedilo), obsežna 8 m3, katera čisti vodo pri žrebcev po posameznih žrebčarskih postajah razvrstitvi plemenih za vališče. Sploh se je vse tako predelalo, da se sedaj pr oddaji žrebcev v zasebno oskrbo posestnikom v okoliši težkega plemena (na Gorenjskem) ter pri prebiranji za pleme ne- potočnic in 140.000 šarenk lahko hkrati vali 150.000 iker. zavodu se je vzgojilo 30.000 postrvij, 6000 rdečih sposobnih državnih žrebcev. Ob licencevanji žrebcev sta i skupaj torej ribic zastopala dva i člana katerih pa je bilo moči oddati komaj petino nad 170.000 če konj takisto pri državnem premovanji prav jim je bila cena polovico manjša kakor po drugih temu premovanju so pripeljali v šestih konkurz- deželah. Odsek bo skušal te ribe obdržali do zime 1893. nih postajah (v Lescah, v Kranji, v Kamniku, na Vrhniki leta, če prav je prostor določen le za tretjino tega šte 4M 363 vila. Nek enoletnih šarenk se je 1. 1893. oddalo tudi na Koroško. vatski razstavi v Zagrebu nakjub) „nekakšno arheloško razstavo. Ali v tej razstavi niso bili izloženi predmeti iz Zbor je vzel poročilo na znanje ter izrekel zahvalo prazgodovinske dobe, nego specijalno predmeti iz leta poljedelskemu ministerstvu, deželni vladi, deželnemu za 1848., ki spominjajo vsi na ogersko revolucijo, ter je to prava revolucijonarska razstava. Za kakšnega čudaka, stopu in kranjski hranilnici za podporo družbi. Odbornik g. Josip Lenarčič o proračunu za minolo kakor so Angleži » je to seveda že nekaj, ali za ostalo in proračunu za prihodnje leto. Lansko leto so znašali občinstvo je gotovo brez vsake vrednosti. Koga zanimajo skupni dohodki 78.302 gld. 54 kr., in koncem leta je podobe Košuta, katerega Ogri tako proslavljajo brez pra- ostalo v blagajnici 1289 gld. 54 kr. Premoženja je vega pomena Je li on kaj stalnega storil za Ogersko ? družba imela 38.694 gld. 51 kr. Zbor je brez ugovora Je li vreden renegat, kakor je bil Košut, da se proslavlja? rafunski sklep in bilanco ter proračun za prihodnje leto, Košut oi en Slovak i ni zatajil samo svoje narodnosti ki kaže dohodkov 13.750 gld. Vse stroške bode mogoče nego je celo grozno preganjal Slovane, zveste ogerske pokriti s proračunjenimi dohodki in še ostane kacih 500 gl. državljane ter hotel Hrvatsko zbrisati z zemljevida in po Na to se je v glavni odbor izvolil zopet z večino topiti jo v madjarskem morji. On se ni pregrešil samo glasov knezoškofijski tajnik g. J. Šiška. (Dalje sledi.) kot upornik proti svojemu kralju, nego tudi kot nasilnik Kmetijske raznoterosti. Običajne skušnje na tukajšnji podkovski šoli za kovače brez šole in učence podkovske šole vršile so se dne proti svojim sodržavljanom. Nikjer na svetu ne bi takega moža proslavljali, nego samo na Ogerskem je to mogoče, kajti to gre v prilog tudi današnjej ogerskej proti na- rodnej politiki." 27. in 28. junija t pred izpraševalno komisijo, kateri na- Med različno razstavniško šaro spominja na revolucijo, so tudi pisma puntarskega generala Gorgeja. čeloval je vodja šole dr. vitez Blehveis Trsteniški, izpraševalci pa bili so c. kr. okrajni živinozdravnik Folakovsky in učitelj Šlegel. Dne 27 junija prišlo je k skušnji 14 kovačev, od teh Znamenito je ono, v katerem pozivlje avstrijskega zapo-delalo je skušnjo prvikrat 10 kovačev, 4 so jo ponavljali. Od vednika trdnjave budimske, Hencija, da se uda s svojimi teh kovačev pa je bilo misija zamogla izročiti spričevala, 5 kovačev toliko izvežbanih, da jim je ko- Hrvati; kajti če jih vjame žive, dal jih bo vse postreliti propalo pri izpitu ter mora po preteku enega leta ponavljati skušnjo. Eden kovač je med skušnjo odstopil, ter hoče priti v šolo. Po na- kakor tudi njegovo (general-Hencijevo) vjeto rodovino. Kaj značilno za vodje madjarske revolucije je to pismo; ali tudi ono zapovednika Hencija, v katerem imenuje Gorgeja Dne 28. junija delali so izpit učenci šole in izdajico in nezvestega vojaka. Čudno, da so Madjari izlo rodnosti bili so vsi Slovenci in sicer 10 Kranjcev, 3 Stajarci, 1 Korošec. sicer iz podkovstva in mesogledstva. Vsi so bili dobro izvež- žili to pismo bani, dobili so red „ prav dobro", 6 red „dobro". Vsi jih vendar tako sramoti. Ali najskraj učenci imeli so podpore, enemu naklonil je podporo v znesku 100 gld , vis. dež. odbor goriški, a moral je ostati celo leto Sle- nejša drzovitost je to, da so se upali na beli dan z ono v šoli. Vsi učenci so Slovenci, 9 Kranjcev, 1 Gorican. listino, s katero so proglasili 14. aprila leta 1849. vladarski rod Habsburški kot nepostaven za Ogersko, ki se deči učenci delali so izpit z prav dobrim vspehom: 1. Avsec ob enem razglaša za popolnoma samostalno izborno dr-Fran iz Pudoba, okraj Logatec. 2. Banič Mihael iz Sela, okraj žavo. Na tej listini so podpisi nekaterih še sedaj živih ogerskih magnatov. Tudi so v tej izložbi proglasi, s katerimi iščejo Ogri svojega novega vladarja. A za nameček Krško. 3. Stegnar Fran iz Podbrezja, okraj Kranj. Zore Anton iz Kamnika. dobrim vspehom pa: 1. Klobučar Vin- cencij iz Uršne sele, okraj Budolfovo. 2. Zaje Fran iz Veli- komražovo, okraj Krško. Seručar Fran iz Zagojzda, okraj še tudi izložen proglas z dne IG. junija 1. 1866. Litija. Zorž Josip iz Podrage, okraj Postojna. Ladiha katerem , po bilo generalu Vetter-ju dovoljeno od kralja Alojzij iz Trebnega, okraj Rudolfovo, tža, okraj Tomin na Goriškem. Vogrič Janez iz Ota- pruskega, da zbira honvedsko vojsko proti cesarju avstrij skemu. Če vse to pomislimo, potem moramo pritrditi, ^t ífe ífytt^i&tid&ř^^ Řifatfti iti fà jis Poučni in zabavni del. : gm je ta izložba razžaljiva bila ne da za vladarsko hišo. ampak tudi za vse nemadjarske narode na Ogerskem." Po ravno opisani razstavi soditi poslednjič Ma Potopisne črte. Iz Ljubljane v Ljubljano. Spisuje Jos. Le vični k. (Dalje.) O madjarski lojalnosti, bolje : nelojalnosti bi se dalo djari še kmalu jeli trditi, da so bili oni 1. 1848. in 1849. v pravici, ostale avstrijske dežele s presvitlem vladarjem o so nekako pokazali oni že s tem, î vred pa v krivici, ker so že leto poprej (1890.) v Aradu postavili in raz krili spominek trinajstorici tako zvanih „narodnih mu žal! pač še mnogo govoriti î pa pustimo stvar ) ker čenikov", ki so bili dne 6. oktobra 1849. 1. ondi štirje stanja mi itak ne bomo zboljšali, ali pa predrugačili. ustreljeni, deveteri pa obešeni. Bili so pa to takorekoč nekaj vendar le nečemo zamolčati, kar nam kaže prav kolodvoji madjarske puntarske vojske, vsi poprej nad- očividno, da se Madjari svoje preteklosti prav čisto nič, častniki v c. kr. vojni. (Za ime enega se še dobro spo prav za las ne sramujejo. L. 1891. smo v „ Slov. ravno minjam se pod naslovom: „Madjarska lojalnost" brali med drugim: „Kakor mnogi drugi narodi, tako so priredili tudi Ma- djari letos « (1891. » in kdo ve j morebiti ne ravno hr- eden izmed poveljnikov. vojskoval popred na Laškim proti on* dotnim puntarjem ; med vojsko premeščen je bil na Oger- » sko, tam pa je sam vstopil v puntarsko vojsko iň postal bil rodom celo Hrvat ta tedaj narodski odpadnik a la Košut.) Ker leži slučajno Nov oklep. Orožar Viljem Weber v Mannheimu „Slovenija 1. 1849. list 33." pred manoj na mizi, lahko našel neki nov oklep, ki se je pri poskusih bolj obnesel bi navedel vse te nesrečne žrtve madjarke vstaje po kot Dovejev. Streljali so vanj s puškami, katerih kroglj imenih in starosti i a j opustim naj to ; povem naj da so bili oni poprejšnji: 1 c. kr. polkovnik, c. kr. da majorji, 6 c. kr. stotnikov, c. kr. nadlajtenanta in 1 lajtenant. Vse te obsodbe so se bile sklenile od c. kr. vojaškega sodišča v Aradu dne 6. oktobra 1849 , in se zvršile, kakor je o vojskinem času običajno, koj taisti dan. ? pre palce debele deske na 20 korakov daleč, ali oklepa narejenega iz neznane snovi, niso prebili. Splošna sodba je, oklep zadošča vojaškim zahtevam. Kaligula. V Nemčiji napravlja veliko pozornost neka zgodovinska razprava, katero je profesor Quidde v Monakovem spisal. Spis sicer znanstveno ali vendar kaj lahko umljivo raz- pravlja razmere ob času rimskega cesarja Kali«' Nekater Madjarom so pa to zdaj „narodni mučeniki". Bog so pa iztaknili, da knjiga prav za prav riše sedanje odnošaj v Nemčiji. Zaradi te nastal po časopisih grozen varuj našo milo in ljubo Avstrijo za vselej takih preža- Monakovska akademija znanosti ji zaradi te h r u p pisatelju i lostnih dogodkov ! % Hodeč po reških ulicah srečeval sem mnoge vo-jake-pešce. Nosili so sicer uniformo ogerske infanterije a govorili so hrvatski. Radovednost moja dognala je kmalu, da je to polk Jelačič-ev, sostavljen iz prejšnjih otočanskih in likanskih graničarjev, tedaj jedro starih kako njen izredni član, svoje nezadovoljnost. Pisatelj ki to izjavo odločno zavrnil da akademij pa poklicana rekati kritike o delih, katera ž njo niso v nobeni zvezi. utrjenih hrvatskih junakov. Zvedel sem pa tudi Rečani za ta polk prav čisto nič ne marajo. Se ve: da bi bil to polk kakih pristnih Mažarov! Kako poma Dopisi. Železnikov, 2. julija. (Raznoterosti.) Kakor sploh po gali še oni širiti madjarščino po Reki ; v krčmah, v pro- celi deželi, se je tudi pri nas spomladi napovedal ljuti boj dajalnicah, pri rokodelcih moralo bi se znati in govoriti rujavim hroščem ; mladini kolikor toliko madjarski; na javnih prostorih, morda še nila biti za ôas največje sile celo šola oproščena, ker bi bila se še povedati ni hotelo, da bi uteg- v cerkvi (vsaj od časa do časa) čulo se madjarski pretežko pričakovala zaželenega sovražnika; pa spomlad je število Madjarov bi s prihodom njihovih vojakov kar hires škoda, da so misli in ukrepi minila, hrošcev pa ni hotelo biti. Komaj toliko jih je bilo videti, da smo vedeli, da se po barvi in podobi niso nič spremenili od prejšnjih let. Trud in pokončevanje je pri nas toraj poma zdatno naraslo; vojnega ministerstva na Dunaji vsa drugačne, kot zagri- izostalo. — Trave so bile tudi po naših krajih letos tako zenih reških Madjarov. Povedalo se mi je namreč, da se buiûe rasti> da )ih ie bil° kar veseIJe gledati. Pri košnji pa je od nekih strani že tiščalo na to i da se polk Jela- „Oe čič-ev premestil iz Reke, a na Dunaji nečejo o tem nič je ve- drugi strani je pa po- (Kot mali dostavek k v dogodbico, da je bil slišati. Ze morajo vedeti zakaj ! ravno navedenemu naj povem še 1891. stotnik Uželac imenovanega polka pozval ogerskega državnega poslanca Ugrona, znanega širokoustneža je mnogim vreme prav nagalo, prav po pregovoru: liko trave, se seno težko spravlja". Po gostni dež zopet dobro vplival s tem, da so otave hitro in prav lepo ozelenele, in če Gospod Bog da na jesen lepo vreme, se tudi za takrat nadjati dobrega otavnega pridelka Tudi polja stojijo prav lepo, z žetvijo se bo pričelo vsak čas, in na če nas Gospod Bog v se malo dni obvaruje kake hude ure, bo tudi žiten pridelek prav povoljen. — S čebelorejo se pri nas ne pečajo mnogo, pravijo pa eni, da bo letos tudi o tem do- dvoboj. Kakor je znano, vé namreč ta mož o raznih pri likali mnogo govoriti, in tako je bil obesil tudi neki čisto volj" dobro. Pravil" mi je"čebelar, da je imel čez zimo privatni pogovor Uželačev s svojim tovarišem, tudi stot- panjev, zdaj so se mu pa pomnožili že na 31, tedaj ima že î v Budimpešti na veliki zvon. poguma, dvobiti 25 panjev prireje. in pomeriti se s hrabrim graničarjem, mož ni imel. Izgovarjal se je baje, da mu tega ne dovoli dotični klub. Sinoči okolu 10. ure gnalo se je po naši dolini prav močno hudourje, na moč se je bliskalo, silno je grom odmeval, Gotovo bi se bil on poskusil s Uželačem ko na kar je prišel tudi močni naliv. Kmalu na to jelo se je se mu ne žareti nebo, in na gori Sv. Mohora v sosedni selški fari po- bile tresle hlače in se ne bil bal za svojo zdravo kožo. kazal se je požar. Ni se zamoglo vendar natančno razločiti vsled velike teme, ali gori cerkev, ali mežnija. Danes zjutraj, smo zvedeli, da med tem, ko je šel mežnar zvonit tej aferi je šel o onem času velik šum po hrvatskih in madjarskih časnikih, ime Uželačevo pa je bilo prišlo vsled tega pri Hrvatih in tudi v vojaških krogih na zelo žali! „oblakom" ščilo cerkvi, je od mežnije nekoliko oddaljena, tre- dober glas.) (Dalje sledi.) v poslednjo, in brž ko ne je strela ubila tudi v pod- (i* Poučni in zabavni drobiž. strešju ležečega sina ali vsaj toliko ga omamila, da ga ni bilo in tako je z hišo vred tudi moč oteti iz on zgorel. goreče lesene hiše, Siromak se male ure poprej vrnil od romanja Zaklad pri starinarji. Neki pruski rezervni častnik nedavno na oknu pri nekem starinarji zarujavel ka- raz sv. Visarije Pa to ni bila edina nesreča včerajšnjega opazil rabinec na kamen in ga je kupil za 4 marke, ker mu je ugajal. Ko je kupljen karabinec malo rjo očistil, je opazil, da dneva v naši okolici. Tudi v Bukovsici ure pogorela hiša in popoldan okolu pri požaru zgorelo tudi nekaj ži- ima jako veliko okrasov na puškinem kopitu. Ko je očistil cev, je opazil, da ima vsporedno zlate in srebrne poteze. Na zgornji strani cevi našel je napis: „Butin de prince Xaver de Saxe vine. Brž ko ne so pa zanetili le zopet otroci, ker je pri hlevu jelo goreti, kjer je bilo dosta suhe praproti, in so otroci imeli ondi svoj „dirndaj". Otrok, služi od svojih starišev do vzame „mašinico" v roke, za- krvavega biti „našvigan da Zorndorf." Saksonski princ se vdeležil kot gene ralni lajtnant kot poveljnik oddelka Francozov in Saksoncev proti Prusom bitve in je tedaj najbrž izgubil ta karabinec. za vselej zapomnil, kedaj je imel tako nevarno igračo v roki ! . L. 265 — Potrjen zakon. Cesar je potrdil načrt zakona glede uravnave voda v ribniški in kočevski dolini, kakor ga je sklenil deželni zbor kranjski. Zgradbe bode vodil gozdni komisar g. Vilj. Putick. pod nadzorstvom gozdnega svetnika C. Riederja. Znesek 6000 gld. iz drž. melioracijskega zaklada že vstavljen v potrjen proračun za 1. 1894. — Za juriste. Pravosodno ministerstvo je dovolilo za okrožje graškega višjega deželnega sodišča, da smejo absolvi-rani juristi vstopiti v sodno prakso še predno so prebili tretjo teoretično diž. preskušnjo ali pridobili doktorat. Ta uredba, ki se je pred osmimi leti odpravila, se je morala z ozirom na pomankanje avskultantov zopet uvesti. — Nove maše obhajali bodo gg. ljubljanski novo-mašniki letos tako-le: g. Frančišek Bernik, 5. avg. na Trati pri Poljanah; g. Feliks Knižek, 5. avg pri sv. Jakobu v Ljubljani ; g. Andrej Krajec, 5. avg. v Stari Cerkvi pri Ko-čevji; g. Janez Medved, 29. jul. v Št. Vidu pri Zatičini : g. Anton Mezeg, 22. jul. pri sv. Petru v Ljubljani ; g. Janez Pristov, 29. jul na Březnici; g. Janez Štrukelj, 29. jul. v St. Vidu nad Ljubljano: g. Frančišek Traven, 29 julija v Smledniku ; g. Jožef Vole, 5 avg v Olševku ; g. Jožef Vrankar, 5. avg. v Spitaliču; g Frančišek Bleiweis, 29. jul. v Naklem; g. Anton Čadež, v praznik sv. Ane pri M. P na Brezjah ; g. Janez Dolinar, 5. avg. na Dobravi; g Frančišek Finžgar, 5. avg. na Březnici ; g. Jožef Juvanec, 22. julija v Planini ; g. Anton Oblak, 29. jul. v Horjulu. — Ulični napisi v Ljubljani. Deželna vlada je razveljavila dva sicer nebistvena sklepa mestnega zbora ljubljanskega, tičoča se naprave samoslovenskih napisov po mestnih ulicah in trgih. Mestni zbor je v svoji seji dne 3. t. m. sklenil pritožiti se proti temu razveljavljenju svojih sklepov na ministerstvo. — Slavčeva desetletnica in sestanek narodnih pevskih društev v Ljubljani. Program slavnosti lOletnice pevskega društva „Slavec* dne 7. in 8. julija t. 1. je v kratkem nastopni : Dne 7. julija v deželnem gledališči slavnostni koncert. Dne 8 julija: 1.) Ob */a 8. uri zjutraj zbirališče vseh društev na Kongresnem trgu. 2.) Odhod k sv. maši 3 ) Ob 9. uri sv. maša v cerkvi sv. Jakoba. 4.) Zajuterk v raznih gostilnah. 5) Ob 3/4 10. uri poskušnja za skupna zbora. 6.) Ob 1/2 11. uri obhod po mestu z godbo na čelu. Na Mestnem trgu: a) Pozdrav narodnih dam ljubljanskih b) A. Foerster: „Naša zastava", poje društvo „Slavec". 7.) Po sprevodu slavnostno zborovanje v redutni dvorani: a) Skupni pozdrav in nagovor predsednika društva „Slavec", b) Razgovor o osnovi zveze slovenskih pevskih društev, c) Imenovanje častnih članov društva „Slavec". 8) Skupen obed pri „Virantu". 9.) Ob i/4 4. uri zbirališče vseh društev na sv. Jakoba trgu ter skupen odhod z zastavami in godbo na Koslerjev vrt, kjer se vrši velika vrtna veselica. Pri veselici pojejo razna društva iz Hrvatske, Primorske, Štajarske in Kranjske. „Naprej zastava slave" in „Jadransko morje" poj o vsi zbori skupno s spremlje-vanjem vojaške godbe, katera nastopi pri veselici popolna. Program veselice obseza dalje, bazar kegljanje na dobitke in razne ljudske igre in na večer umetni ogenj. — »Slovensko pevsko društvo v Ptuji« javlja. da je letošnji veliki koncert, ki je bil s početka določen na 5. dan avgusta, odložen na 8 dan septembra. Ta odložitev je bila potrebna, ker za dan 5. avgusta ni bilo godbe dobiti. Za 8. dan septembra zagotovila si je društvo vojaško godbo. Ve-lecastiti g. o. Klement Šalamun, gvardijan čč. oo. minoritov v Ptuji, prepustil je samostanski vrt brezplačno za koncert. — Šole. Na c. kr. državni nižji gimnaziji v Ljubljani je vpisovanje v I. razred v nedeljo dne 15. julija od 8. do 12. ure dopoludne. Pismene preskušnje prično se v pondeljek dne 16. julija ob 8. uri dopoludne, ustne istega dne ob 3. uri popoludne. - Na c. kr. višji realki v Ljubljani vršil se je dne 2. 3. in 4. t. m. zrelostni izpit, kateremu se je podvrglo 17 sedmošolcev. Dva sta napravila izpit z odliko, 13 z dobrim vspehom, 2 bodeta morala čez dva meseca izpit ponavljati iz po ednega predmeta. — Na c. kr. učiteljišči in vadnici (moški oddelek) so šolsko leto zaključili dne 4. t. m. Dne 5. t. m. pričeli so se zrelostni izpiti za četrtoletnike Na ženskem oddelku traja pouk do 14. t. m , ker ni letos četrto-letnic, ki bi delale tudi zrelostni izpit. Na c. kr. državni višji gimnaziji v Ljubljani je sklep šolskega leta jutri dne 7. t. m. potem se prično zrelostni izpiti osmošolcev. — V Ljubljanico je skočila dne 24. junija t. 1. zvečer ob 11. uri in sicer iz Šent. Jakobskega mostu neka 16letna Pavla Dejak. Nesrečna ljubezen jo je gnala v vodo Nesrečnico potegnili so še le na sv. Petra in Pavla dan pod Selom iz Ljubljanice. — Nesreča. Dne 3. julija dopoludne povozil je pri Škofljici vlak kmeta Matijo Galeta iz Dul. Gale čakal je na prevozni cesti na vozu sedeč vlaka, da odide mimo. V tre-notku, ko je imel pripihati vlak, se konj splaši, zadirja po cesti naprej na železniški tir, vlak v tem hipu pridrdra, p*ime voz, istega popolnoma razdrobi, moža pa tako razmesari, da ga skoraj poznati ni bilo več. Konju se ni nič zgodilo, ker je bil že čez tir. Krivda pri tem zadeva pač tudi železniško upravo. Ker ne napravi zavor ob prevoznih cestah. — Strela ubila je v Cerengrobu pri Škofji Loki dne 4. t. m. kajžarico Marijo Benedičič in 161etno hčer njeno, Barbaro. Delali sta na polji, kar je nastala nevihta. Hiteli sta pod košat hrast, da prevedriti, toda nesreča je hotela in strela je udarila v hrast in obe ubila. Ta nesrečen slučaj naj bode zopet v svarilo vsem, da o nevihti ni stopati pod drevesa ! — Nesreča na Savi. 381etni gospodar iz Renk po domače Podžamski in dva krepka mladenča po domače Topo-letova iz Kožice plavili so dne 3. julija po Savi v Zagorje čoln obložen s 36 merniki pšenice in enim tovorom čresla. Ker je bila ta teža za slab in vrhu še premajhen čoln prevelika, se je čoln prevrnil in valovi so pogoltnili blago in imenovane tri brodnike, katerih niso še dobili. Zbornici sta sklenili, da se Carnot pokoplje na državne stroške in sta v ta namen dovolili 100.000 frankov. Vedelo se je zatorej, da bode pogreb velikansk. Iz vseh krajev so prišli ljudje v Pariz. Splošno je mnenje, da tako slovesnega pogreba še ni videl Pariz, kakor je bil baš ta. Ob cestah, po katerih je imel iti sprevod, so bili oddali vsa okna v najem za radovedne gledalce. Neki hotel je dobil tako 28.000 frankov najemnine. Ob cesti so se postavili odri za gledalce. Nekateri teh odrov bili so jako primitivno narejeni. Kar nekaj desk delo se čez dve leseni podstavki in oder je bil narejen. Vendar je bil prostor na takem odru veljal 2 franka. Po nekaterih ulicah so bili postavili lestvice in vsak klin se je oddal v najem. Zjutraj ob sedmih so že bile vse ulice polne. Po strehah je že bilo polno gledalcev, ravno tako po drevesih, po vrtih ob cestah. Zjutraj so dohajali še nekateri venci. Došli so venci zlasti od evropskih vladarjev. Venci so bili dragoceni. Nekateri so veljali več tisoč frankov. Pariški vrtnarji so napravili veliko dobička, kajti imeli so preobilo naročil. Vojaki so jeli kmalu prihajati. Ob 9. uri so naredili 26 O prostor po ulicah, po katerih pojde sprevod. Zbrali so se Koliko je pa še manjših poškodovanj, katerih ni nikdo generali, diploraatje in drugi dostojanstveniki. Odposlan- naznanjal. stva so na široko okrog predsednikove palače zastopila f, vse prostore. Ob 10. uri prišel je nov predsednik republike. Ob Anarhisti. četrt na jednajsto uro dal je general Saussier znamenje, da se začne sprevod. Topovi so zagromeli, in sprevod se je začel premikati. Na čelu sprevoda jaha general Saussier, za njim republikanske garde na konjih, potem vojaki, učenci tehnične šole in vojaške šole v Saint Cyru, na to so na posebnih stojalih nesli vence vladarjev. Naj- so nesli na levi veneti cesarja avstrijskega, na naprej desni nemškega in kraljice angleške. Na sredi so nesli največji venec ruskega carja. Na to je prišel voz z mrličem okrašen z zastavami. Za vozom korakali so člani • g pokojnikove rodbine. Na to je korakal nov predsednik republike Kazimir Perier s trakom velikega mojstra častne legije. Sedaj slede generali, častniki, senatorji, poslanci, diplomati, vojaški atašeji, najvišji sodniki v rudečih ta-larjih, profesorji vseučilišča v zelenih, rumenih in vijo-letnih talarjih, akademiki v zelenih frakih. Najprej je šel sprevod v cerkev Notre Dame, kjer je bilo duhovsko opra-vilo. Nadškof Richard je imel primeren nagovor. Iz cerkve se je pomikal sprevod v Pantheon, kjer so položili poslednjemu počitku ga poleg drugih velikih Francozov, mej drugim tudi poleg njegovega slavnega deda, katerega ostanki tudi tukaj prebivajo. t,' ř • • i . 1 ř Prvi nagrobni govor je imel ministerski predsednik Dupuy, ki je proslavljal pokojnika kot ženija miru, ki bode počival poleg organizatorja zmag. Rekel je, da je Carnot želel vse Francoze zjediniti v republiko skupnosti in svobode, modrosti in napredka. Na to so govorili še predsednik senata, podpredsednik zbornice in pa general I Andrée in truplo se je položilo k večnemu počitku. Vršil se je sprevod v lepem redu. Policija je bila storila potrebne varnostne naredbe. Po provincijalnih mestih je prejšnje dni pozaprla veliko anarhistov, da niso mogli ta dan priti v Pariz in izvršiti kakega napada. Parizu so pa že ob štirih zjutraj zaprli nad 200 anarhistov. Tako da so vsi znani anarhisti ta dan bili v ječi. Naravno je pa, da se je pri veliki gnječi pripetilo več nesreč. Padel je neki človek z visocega zidnega n okrajka, odkoder je gledal sprevrd. Pri Tuilerijski ograji I * '1 sta dva moža na nekem stebru se opirala na neko vazo. rB Jeden teh je padel tako nesrečno na železno ograjo, da je obvisel na njej s predrtim trebuhom. Prinesli so ga umirajočega v bolnico. Vaza se je prekucnila s stebra dve osebi hudo poškodovala. Jeden mož je umrl na soln- čarici, ko je hotel ravno oditi domu. Več ljudij je zbo- lelo od vročine, mej njim dva admirala in jeden senator. Nekatere ljudi poškodovali so vojaški konji. Neka starka m je zagledala na n tleh neko pušico za sardine in zaklicala: Bomba!" Nastal je vsled tega velik strah in je bilo več oseb lahko ali težko poškodovanih. več krajih so se podrli za gledalce napravljeni odri. Že v ponedeljek se je naznanilo blizu tisoč slučajev poškodovanja ali obolenja. w Na Spanjskem je posebno Barcelona pravo gnezdo anarhistov. Več so jih že zaprli, nekatere so usmrtili, ali vse dosti ne pomaga. Minoli teden se je pri guvernerju LflBj j"nr1 i I^H f. ^ ' i ~ â ' v Barcelonu neki človek oglasil, da želi biti v važni zadevi vsprejet. sreči da ga niso k guverneju izpustili in so ga začasa spoznali katerega že dolgo iščejo, se kaže. Bil znani anarhist Cy j Pi hočejo i njem so našli bodalo. Kakor anarhisti v bodoče se bolj posluževati bodala, ki je v spretnih rokah nejše, nego bomba Tako je tudi v Livorni na Laškem napadel neki anarhist z bodalom urednika časopisov „Gazetta Livor u Il Telegrafe« Bandij ga jako nevarno poškodoval Nevarno ranjenega so prinesli v bolnico, in skušali so mu ustaviti kri. Vse prizadevanje ni pomagalo. Povod temu napadu to da hudo apadal umorjenec v svojih dveh listih histe. Bandi je bil v mladih letih po- gumen vojak. Bojeval se je v več krajih za zjedinjenje Italije Bil mej tisočerimi pri Marseli Pr Calatafimiju je z osvojenjem neke baterije odločil bitvo Pr kot major pridobil vojaški red Savojske Custozzi si doma. lista obeh bitvah je bil težko ranjen. On je ustanovil „Gazetta Livornese" in „Telegrafo" in bil je sploh jako nadarjeni pisatelj. Italijanski vladi je pa ta umor pripomogel da ložje v zbornici dobila večino za nov zakon o raz-strelilih. Razun treh poslancev so vsi glasovali za vlado Valencii na Spanjskem le v neki papir se razletela dinamitna bomba, ki je napravila jako mnogo škode. K sreči pa človek ni nobeden poškodovan. Krivca, nekega anarhističnega delavca so zaprli. Kakor se vidir anarhisti se začenjajo po vseh državah močno gibati. Iz Metza so te dni adi anarhističnih agitacij iz- tirali krojača Dedka s Češkega. Dedek dvajset let star in je sam priznal, da še anarhist štiriin Berolinu so pa te dni obsodili anarhista Solerja in Dokringa zaradi hističnih agitacij v jednoletno ječo Anarhistom ni bilo po volji, da se mej delavci na Spanjskem širi katoliška zavest. Posebno jim bilo trn v peti da se je romanje delavcev v Rimu tako dobi obneslo. Te dni je v katedralni cerkvi v Madridu napal nek delavec vodj dalom. tega omanja markiza Cunbasa z bo- Gotovo bi ga bil usmrtil, da ni neki drug delavec zabrani!. Pri tem je pa bil drugi delavec nevarno poškodov je pa ostal nepoškodovan To se šilo v katedralni cerkvi, ko je bil markiz prišel neko delo ogledovat. V raznih evropskih državah sesedaj pn- italijanski Tudi v anarhistom. pravljajo razni zakoni proti zbornici se je že predložilo več tacih predlog. Belgiji bodo jeseni predložili zbornici nekatere predloge proti anarhistom, ker proti anarhistom. Bruselj postal veliko središče 26? Dolgost življenja našega je kratka. Prešern. V majhnem francoskem okraju Leers praznovalo je pred nekoliko časom šest dvojic istočastno zlato poroko. Nekdo piše, da šteje skupna starost vseh 921 let in število let njihovih potomcev je 350. V Rocroi živi še starina, ki se je udeležil kot korporal bitke pri Smolensku. 29. junija je praznoval svoj 100 rojstni dan. V Toursu biva žena, ki je sedaj stara skoro 102 leti, vendar pa še popolnoma zdrava in pri zavednosti, akoravno ne sliši Teč dobro. V Parizu je živelo leta 1881. jednajst mož in devet žen, ki so bili stařeji nego po 100 let. Te številke so nagnile gospoda Paula Lippmana, da je napisal v „La Tie Contemporaino" nekaj sestavkov, kako se doseže velika starost. Da ni kuharjev in kuharic in tovarn za žgane pijače, bi morali iti zdravniki beračit : tako pravi Lippman. Zmernost v vsem, zlasti v jedi in pijači so najvažnejši pogoji za dolgo življenje. Kot okrepilo življenske sile priporoča gospod telesne vaje, kakor sekanje, veslanje, lov, jezdarjenje, borenje, plavanje, drsanje, raznovrstno igranje in delo v prostej naravi. V obče je vse kar telesne dele krepi velikanskega pomena za dolgo življenje. Tudi oblačenje in stanovanje sta pri tem velike važnosti. Kar se zadnjega zadeva je torej do cela neumevno, kako more moderni svet odobravati temna stanovanja, v katerih zavese tapete in pohištvo in okna ne samo prah narejajo ampak tudi z različnimi strupovi kužijo zrak in svitlobo. Glavna stvar pri stanovanji je vendar, da je prijazno in svitlo. Kar se tiče časa za spanje pravi g. zdravnik, da do sedmega leta naj otroci spe toliko časa, dokler se jim poljubi. Od sedmega do dvanajstega leta jim dvanajsturno spanje škoduje. Friderik Veliki in Napoleon prvi sta spala samo po pet ur. Spalna soba bodi visoka, svitla in prijazna. Najbolje, da leži proti vzhodu ali jugu. Brez skrbi se lahko spi pri odprtem oknu, če se skrbi, da ni prepiha. Moderne postelje so nezdrave. Če vse to v poštev jemljemo, bode gotovo bolje. Te besede so resnične. Mislim, da ni nobenega, ki bi jih z veseljem ne podpisal. Koliko jih je pa tudi, zlasti izmej delavskih slojev, ki si tako življenje ne morejo napraviti ! Koliko jih je, ki beračijo od hiše do hiše za skorjico kruha živeč od danes do jutri, koliko je ljudij, ki v mrazu in lakoti preživijo celo svoje življenje, katerim je življenje nepretrgana vrsta britkostij in težav, ki komaj čakajo, da jih objame tihotna grobna celina! Taki si ne morejo omisliti, česar bi jim trebalo za življenje kakor to stori bogatin živeč v obilici zemeljskih darov. — Hiša se je podrla. V Liberci na Češkem se je 28 marca podrla hiša, katero so še-le zidali. Pri tem je 31 delavcev podsulo pod razvalinami. Izvlekli so dvanajst mrtvih in devetnajst težko poškodovanih. — Strašen dvoboj. K?čji dvoboj vršil se je pred kratkim v Britanski Indiji mej kapitanom Philipps in poroč- nikom Shepherd. Strupeno kačo spustili so v popolnoma temno dvorano. V dvorano vstopila sta na to imenovona dvobojev-nika vsak od ene strani. Prav nič nista videla, kje v dvorani tiči kača, dvorana bila je kakor rečeno popolnoma temna. V groznem strahu prebila sta dvobojevnika v dvorani tavaje sem ter tje kakih 10 minut Kar zakriči poročnik Shepherd. Pičila ga je kača Kapitan kakor hitro mogoče hiti na prosto, vojaki pristopijo in odnesejo poročnika, ki je v groznih mukah umrl, rešiti ga ni bilo več moč. Kapitan je iz strahu popolnoma osivel. — Sina ustrelil. Krčmar v Kopru Janez Grečenko je hotel dne 21. m m ustreliti mačka, pa je zadel svojega devetletnega sina, ki je bil takoj mrtev. — Nesreča na morji. Blizu Odese sta na Črnem morji trčila vkupe neki parnik in neka jadernica. Obe sta se potopili. , V ^ — Grozovitnež. V Freiburgu v Švici je delavec Egger kmeta Coseneya ubil in zažgal mu hišo. Ubil je tudi dva druga kmeta, ki sta ga hotela prijeti Naposled so ga vendar prijeli in izročili sodišču — Štrajk. Na Skotskem štrajka 73 000 rudo- in pre-mogokopov. samo 500 jih pa dela — Obsojeni veleizdajalci. Dne 28 junija obsodili so v Pragi šestnajstletnega Zdeuka Matejičeka in J. Kolečka v 12 letno in osemnajstletnega Ferdinanda Schtitza v trinajstmesečno ječo. Zatoženi so bili veleizdaje, razžaljenja cesarja, rušenja javnega reda in miru, tatvine, razžiljenja časti in nedovoljene nošnje orožja. — V sodnji dvorani so jo zaprli. Lepa deklica Lavra Kamienionka je tožila nedavno na Dunaji klobučarja Rafaela Miitza, da jo je zapeljal obetajoč jej zakon. Služila je pri njem za gospodinjo (ključarico) in znala je vse tako pripovedovati. da so jej morali verjeti. Stvar je prišla pred sodišče Miitzvo zagovornik je pred obravnavo dobil prič o prejšnjem življenji tožnice Lavra Kamienionka trdi, da je devetnajst let stara, priča trgovski agent Moric Dattelbaum pove, da jo že pozna šest let in že tedaj je bila stara osemnajst let. Tedaj je njega prosila, da prevzame jerobstvo necega otroka, katerega je povila, in katerega oče je praktični zdravnik v Graliciji. On je jerobstvo prevzel. Pozneje izvedel, da je v Tarnovu hotela dati krstiti necega otroka, ali je duhovnik, spoznal, da je že kiščen. Bila je obsojena v večmesečno ječo, ker je otroka bila le vzela, da toži dotičnega zdravnika. Druga priča Moric Kallinhof, mlekar na Dunaji, trdi, da je tožnica pred 6timi leti pri njem služila. Čez 2 meseca, ko je šla od njega, je prinesla nekega dne v naročji dojenčka, o katerem je trdila, da je od nekega doktoranda. Postrešček S Weizendorf je tudi že pozna šest let in tudi ve, da je bila zaprta. Klara Ledibel, je pa že pozna sedem let Pri njej je stanovala Po njenih mislih je tožnica gotovo že stara 25 let Maksimilijan Kulik pove, da je tožnica bila pred tremi leti ljubica njegova in ž njim živela. Sodnik je zatoženca oprostil. Tožnico so pa zaprli. — Dve polnopravni zakonski ženski. V Berolinu se je pripetil jako čuden slučaj. Neki trgovec je imel jako lepo ženo. Ž njo je dolgo živel v najlepši složnosti. Kar naenkrat začne sumiti, da ima njegova žena nedovoljeno znanje z nekim lahkoživcem v njegovi hiši. Trgovec toži ženo. Ker je lahkoživec prisegel, da ima s to žensko zares znanje, se je zakon ločil. Kupec se je v drugič oženil. Prva žena pa v tem vzame dobrega odvetnika. Ta je nabral s časom oteževalno gradivo proti dotičnemu lahkoživcu, da so ga tožili krive prisege. Zatoženec je sam priznal, da je le zaradi tega rekel, da ima to znanje, da bi se govorilo o njem. Obsojen je bil v petletno ječo. Ločitev zakona se je razveljavila. Kupec je imel dve veljavno poročeni ženi. Hudo mu je bilo, da je tako žalil prvo ženo. Zbolel je in umrl. Sedaj se pa njegovi ženi pravdati za dedščino. Stvar je precei težavna za juriste in vsak je radoveden, kako bodo razsodili. « 268 Velik požar Budimpešti je v nedeljo jelo go- reti v Wolfnerjevi perilnici za volno. Ker je bilo v tovarni jako mnogo vnetljivih stvarij, se je ogenj jako hitro širil. Ogenj je napravil nad 1/2 milijona škode. Poškodoval oziroma zid je ubilo policijskega glavarja, jednega redarja in jednega delavca, pet jih je težko, vec pa lahko poškodovanih. Kolera se je pokazala v Liittichu v Belgiji. Vec jih je že za to boleznijo zbolelo, nekateri pa tudi umrli. Češki trgovski učenci pred deželnim sodiščem. Pred praškim deželnim sodiščem so se imeli zagovarjati učenci zasebne trgovske šole Hofníáster, Bražek in Busil, zaradi veleizdaje, razžaljenia cesarja, razžaljenja članov cesarske rodbine, tajnega zborovanja, udeleženja pri tajnih društvih. Hofmeister je bil obsojen v štiri, Bražek pa v petletno ječo, Busilu se pa druzega ni moglo dokazati, da je ljudij hujskal, in je zatorej bil obsojen v štiritedensko ječo. Ti dijaki, in več druzih je imelo neko tajno društvo z imenom „Meč". Napad na Crispija je bil najet, kakor mislijo mnogi časopisi. Tako se je izrekel anarhist Marij Tournadre. Lega je streljal na italijanskega ministerskega predsednika v zaprtem vozu s takim starim samokresom, da ni bilo misliti, da ga ubije. Lega je bil res v raznih anarhističnih klubih, ali so ga povsod izključili, ker se je kazalo, da je tajni policist. Lego je le policija najela, da je streljal na Crispija in mu tako pridobil nekaj popularnosti. Sleparije pri volitvah je obtoženih 58 mestjanov X ' ^ ^ x I j jI I 3 j ■ C 'I v Cikagi. Mej temi se nahajajo trije mestni odborniki, in dva komisarja, ki sta volitve vodila. Na sled so prišli menda velikim zamotam in to je preiskovalno sodnijo napotilo, da je začela strogo preiskavo po vseh predmestjih v Cikagi. Sneg je padel zadnje dni majnika v Louisville, Ky. v Ameriki. Starejši ljudje ne pomnijo jednacega. Strajkujoči delavci so v Creeple Creek v Ameriki razstrelili poslopje nad rudnikom Strong pri Battle rž gld uničil je tudi 30 postranskih poslopij. Ko se je podrl neki ajda gld. Tržne cene. V Ljubljani dne 27. junija 1894. Pšenica gld. 8 50 kr y kr.y kr.T kr 6 40 kr., ječmen gld kr., proso gld. o* kr., grah gld. 10. kr, kr., oves gld turšica gld. o "/O leča gld. 12-(Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr., fižol gld. 8 Loterijske srečke. V Brnu dne 4. julija t. Na Dunaji dne 30. junija t. • i V Gradci dne 30. junija t. 30, 10, 15, 57, 87, 78 78, 42, 88, 46 33, 17, 49 Neogibno potrebno je za Ysako družino Kathreinerova Kneipp ova sladna kava z okusom prave kave. Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava ia redilna pijača. — Nedosegljiva je kot do- datek k pravi kavi. (15) Visoko priporočana ža ženske, otroke in bolnike. Ponaredeb se naj varuje Dobi se povsod. Va kile 25 kr. GIONTINI u knjigarna, prodaja papirja v Ljubljani priporoča sledeče novosti : [aršal grof Radecki......20 kr. po pošti 23 kr 20 tainu. Potem so spustili sto funtov smodnika v rov, in na ta Potovanje v Liliput ...... način usmrtili jednajst delavcev bivših na delu. Prebivalci so Šaljivi Jaka I. II. dela......24 v velikem strahu, ker pričakujejo še več krvavih bojev. Štraj- Venček, pravljic in pripovedek .... 20 » 23 27 23 karji trdijo, da niso ubili nikogar, ker so se prepričali, da so Dr. Simonič: Kako postanemo stari? 1 gld. po pošti 1 gld. 5 kr. šli vsi delavci iz jame. 26. maja okoli polunoči so se dvig- Slovenska himna: Naprej zastava slave! 20 kr. po pošti 22 kr. nili štrajkarji, vzeli vlak ter odrinili v Wilbur, kjer so pre- Die Weinbereitung und die Kellerwirtschaft, fur Wein- nočevali denverski biriČi. Okrog 4. ure zjutraj se je vnel boj, produzenten, Kellermebter unci Weinhàndler 4 fl. 96 kr. v kojem je bil umorjen jeden rudar in trije ranjeni. Več bi- Der Landtischler. Entwiirfe zu einfachen Môbeln fur das Haus ričev je bilo tudi ranjenih, govori se, da petnajst. des Burgers und Landmannes 4 fl. 65 kr. (3) i v V- rM fci ¥ ^ • E'tr1 fil i i i Li Odgovorni urednik: Avgust Pncihar Tisk in založba Blasnikoyi nasledniki