2 -
Pesa.
Novice so za svojo dolnost spoznale, kmetovavce po Slovenskim prihodnji tacih pridelkov opominovati, kteri se pri nas se vse premalo sejejo ali sadijo, in kteri kmetovavcam drugod neizreeno veliko dobika verejo.
H takim koristnim , pri nas vse premalo obrajta-nim sadeem se teje pesa ali runa (Runkelriibe).
Pesa je po mnogih deelah v poslednjih letih tako vrednost zadobila , de so se je kmetovavci prav pridno poprijeli. Pesa ni le za ivinsko ker m o neizreeno dobra in tena , temu je tudi v fabrikali , kjer cuker ali sladkor iz nje delajo, zlo obrajtan in kupovan sade.
Pese je ve plemen, ki se razloijo po barvi in obliki, pa tudi po tem ? de imajo ve ali menj sladkora v sebi.
Bela (jlezka) pesa sploh za tisto velja, ki ima nar ve sladkora v sebi; rudea pesa ima menj sladkora v sebi, se je pa ve pridela. Zato rabijo belo peso sladkorne fabrike, rudea pesa pa slui za rejo ivine. Kakor rudea je pa tudi bela pesa, ki se burgunska pesa (Burgunderrube) imenuje, za rejo ivine neizreeno dobra.
Pesno seme ni drago, in se v tacunah , ki s semeni kupujejo , na prodaj dobi. *}
*) Gosp. Dr. Strupi v Ljubljani daje to seme it verta kmetijske drube bolj revnim brez plaila. Vred.
Pesa ljubi globoko, teko (ilovnato) zemljo, se pa 'fctitii v vsaki drugi zemlji dobro obnaa, e se ji le *Ao1>ro gnoji in steee; irar ve se je pa pridela v nekoliko apoeni hi e preve suhi zemlji. V krajih, kjer se za volj teke zemlje krompir dobro ne obnaa, je zraven boba "pesa nar rodovitnimi fn nar navadnii sade na prahi. V peeni zemlji, ki ni posebno rodovitna, je pa bolji, krompir namest pese saditi, kterimu se taka zemlja nar bolj prileze. V mastni zemlji pa, kjertomi-pir bolj v zelise (krompirjevec) ene in se le malo drobniga krompirja pridela, pa prekosi pesa vse druge sadee v rodovitnosti.
eravno se le splaa, peso v imenovani zemlji in pri obilnim gnoju na debelo za sladkorne fabrike obdelovati, jo zamoremo vunder vsacimu kmetovavcu, e ima le majhin prostor za-njo, za rejo njegove ivine prav ivo priporoiti.
(Dalje sledi.)
- 6 -
Pesa.
(Dalje.)
Pesa zna po vsakterim sadeu na njivo priti, e je le zemlja za njo pripravna. Kar nasledovanje pese ali rone po drugih sadeih vtie, naj se kmetovavec pri pesi sploh tako ravna, kakor pri krompirju. e je zemlja takna, kakorno smo za peso priporoili, in e je njiva dobro gnojena, se zna pesa tudi zaporeda-ma ve let na ravno tisti njivi pridelovati. Posebno dobro tekne pesi gnojnica. Pese pa, ki preversto rase, nimajo sladkorne fabrike rade, in posebno taka pesa, kteri se je s konjskim ali ovjim gnojem gnojilo, ima menj sladkora v sebi, kakor pe'sa, kteri je bilo z govno (gnojem goveje ivine) gnojeno. Sploh sladkorni pesi ne tekne preobilni frini gnoj.
Pesno seme se seje na dvojno vio : ali 1) tako, de se po sejaoji mlada pesica, ko je debelost gosjiga peresa dosegla, na drug kraj presadi, ali pa 2) de na tisti njivi ostane, kjer je sejana bila. Obojno ravnanje ima svoje dobro , pa tudi svoje slabo,
e se nekoliko doraena pesica presadi na drugo mesto, se zamore ta njiva poprej bolji obdelati in e nekolike ivinske klaje, kakor rudee laske detelje, reene meance, ozimne grahorce i. t. d. na nji pridelati.
e pa pesa na ravno tisti njivi ostane, kjer je sejana bila, se prihrani delo presajanja, in, kakor ne-kteri kmetovavci pravijo, se nepresajena peea bolj vkorenini, ji tedaj sua manj kodje in debeleji postane od presajene, ktera, ko se je presadila, nekoliko asa potrebuje, de se spet vkorenini.
(Dalje sledi.)
List 3.
Pesa.
(Dalje.)
Sejanje in obdelovanje pese. Pesa potrebuje globokiga oranja in pridniga obdelovanja. V ta namen se e pred zimo njiva orje, gnoj navozi, ki se spomladi podorje, in potem pesa seje. Ako se iz semenskih greda (Samenbeef) pesa na njivo presadi, se njiva poprej enkrat ali dvakrat dobro preorje.
Setev pese se pa na ve vi opravlja, namre: Pesno seme se 1) z roko v zemljo vtakuje. V suhim poletji je sejanje z roko nar bolji, iz se zamore v gorki in rahli zemlji, ki je plevela ista, priporoiti. De se seme zamore v ravnih rajdah in enako delje saksebi vsejati, se z osipavnim drevesam ([Haufel-pflugj brazde povleejo, ktere naj poldrugi ali dva evlja saksebi stoje, v te brazde potem enske pesno seme 1) ali poldrugi evelj saksebi vtakujejo. Zna se pa seme tudi v razore potakniti in vsejano potem z brazdo zasuti. Seje se pesno seme 2) tudi s sejavnico (Sa-maschine}, ali 3} se seme po irokim mee, k temu se pa ve semena potrebuje in veidel je rast neravna. Oboje to se zgodi, kader seje zemlja spomladi zimske mokrote dovelj osuila.
Ako se pesno seme na semenske grede vseje, de se iz teh po tem na njivo presadi, se mora ta setev ber ko vreme spomladi pripusti, opraviti. So rastljine (^flance} debelost gosjiga peresa dosegle, kar se mesca maja in ronika zgodi, se presade na dobro zrahljano njivo, kar se zna ali z pralico ali 3
drevesam (plugam) opraviti. Pesna njiva mora vedno vsiga plevela cista biti, in okopovanje se mora tukaj e pridnisi kakor pri krompirju opravljati. Vsaka pesa naj od druge nar menj poldrugi evelj saksebi stoji. Ker vsako pesno zerno ne kali, se vekrat pri setvi s sejavnico zgodi, de so na njivi prazni prostori; temu se pa s sejanjem z roko v okom pride, ako enska v 1 ljuknjico po 3 ali 4 zerna vtakne, eravno se s tem ve semena potrati.
De seme hitreji kali, naj se ene dni poprej namaka.
(Konec sedi.)
10 -
14
Pesa.
(Konec.)
So steblica pese e precej mone postale, naj se okopava, kar se pozneje e enkrat ali dvakrat stori. Je kje preve pese skupej , se presadi tje, kjer so prazni prostori. Mesca veliciga serpana seji navadno zane perje odtergovati, pa le spodnje perje in tisto, ki je zaelo rumenkasto postajati. To terganje se sme vekrat ponoviti, in da veliko ivinske ker-me; tode pozabiti se ne sme, de e se pe'si le-p6 zeleno perje prevekrat poterga, pe'sav bolj drobna ostane, in sladkorne lastnosti zgubi. Cisto samo perje naj se ivini ne daje, ker jo rada po njem driska napade; s suho klajo, namre z rezane o zme-
ano, pa posebno pitavni ivini, scer pa tudi ovcam, dobro tekne. Za molzno ivino je pa vunder krompir bolji, kakor pesno perje.
Mesca kozoperska je pesa zrela in se domu spravi. Ce je vreme deevno, je prav, de se pe'sa iz zemlje vzame, ker se perje scer preve ogerdi. Pesa pa, preden se domu, kakor krompir v suhe hrame ali jame spravi, naj se lepo oisti, de se je perst ne derL V dobrih suhih in ne pregorkih hramih (keldrih) se da, posebno bela pesa, noter do mesca ronika, dobra ohraniti.
Sploh se teje, de poltretji ali 3 funti pese imajo toliko tenosti v sebi, kakor 1 funt sena; pesniga perja pa gre 6 funtov na 1 funt sena. 1 cent sladkorne pese da 5 6 ali e ve funtov sladkora (cukra).
Pesniga semena si pridobiti, naj se izbere e jeseni nar lepi in nar zdravi pese; potergaj ji sker-bno, de ser ca ne rani, vse perje, in spravi jo ez zimo v suhim hramu. Spomladi precej zgodej jo vsadi na njivo pa 2 do 3 evlje saksebi; ako bi e zmerzo-vati zaelo, jo pokrij s slamo ali listjem; jo o pravim asu okopaj , in poganjke, ko so 1 do 2 evlja visoki, na tanjke kolie privezi. Je se'me zrelo, se stebla od-reejo, na soncu posue in potem omlatijo. Ena lepa pesa da 10 in e ve lotov semena.
Se enkrat opomnimo nae kmetovavce, de naj se primejo pridelovanja pese, ker za ivinorejo silno veliko skozi celo zimo zda. A. Muller.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si