Knjižnica via Geppa59 TRIESTE Volite in prepričajte tudi druge, da bodo volili komunistične kandidate ! DELO GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K. RI. Obnovljena izdaja - Leto XII. - štev. 13 (547) TRST - 21. OKTOBRA 1960 Posamezna številka 25 lir Slovenci ! Oddajmo svoj glas komunistom ! Le tako bomo glasovali za učinkovito zaščito naših narodnih pravic in za demokracijo! Čez dva tedna bomo šli volišča. Volili bomo no. pokrajinski svet. V obči-Devin-Nabrežina, Do. Ha. Milje in Zgonik bo-'f> istočasno s pokrajinski. ®i tudi občinske volitve. Predvolilna agitacija je *daj že v polnem razmahu bo v kratkem dosegla 'Voj vrhunec. Politične franke, ki se potegujejo mesta tako v pokrajin-em svetu kot v občinskih 'Votili, so že obrazložile °je programe. I udi tokrat prihajata 9sno do izraza dve gla-11 i razvrstitvi. V prvi so e, ki se odločno zavzemajo za mir. demokracijo ! gospodarski razvoj, v rUgi razvrstitvi pa so si-konservativizma, reakci. in narodne nestrpnosti. Težko je postaviti točno V) o med K D in njenimi beznicami v takoimeno-'i|ni «demokratični srctl I- ter fašisti. Da je tako joi še enkrat potrjuje tu-1 Zadržanje teh sil do slo. l,l0skega govora, ki ga je ^povedala K Pl na trgu Hita v Trstu. katero naj bi po njenih pobožnih željah zasedel dr. Rinaldini iz Trsta. I ii je vredno še posebej |°dčrtati dejstvo, da se izbija proti slovenskemu Pvoru na omenjenem tr-I*1 tudi Krščanska denio-l;uiia, ki ]e pred časom Izročila, da bo «prosila 11 podporo vseli drža vi j at n v v naši pokrajini zara-1 obrambe višjih vreti -t demokracije in svobo-neglede na narodno-1*0; in druge razlike ter "dala. da je to vabilo še ,°sebno pomembno za Hvence na Krasti (kut da Prstu Slovencev ni!), ka-^ini misli (toda zakaj a,tio misli ! ) zajamčiti po Tu se vprašujemo : kje je logika ? Kako neki je mogoče dajati lake izjave in laka zagotovila ( kateri m pa noben razsoden Slovenec ne verjame!) takoj zatem pa zavzemati e-nako stališče glede Slovencev kol odkriti in nepoboljšljivi fadsti in rasisti. Že iz lega je jasno razvidno, da so obljube, ki jih dajejo prav demokristjani, samo običajne predvolilne obljube in ničesar drugega. Ni bilo torej treba čakali na volitve ali na izvolitev, da lahko ugotovimo. kako se KD drži da-nib obljub. Zato še enkrat poudarjamo : Krščanska demokracija nima nobene pravice obračati se na Slo. vence, niti v imenu tako-imenovane «obrambe vi-šiib vrednot». Neovrgljiva dejstva potrjujejo, da ni vredna našega zaupanja! Komunistična partija se kot vsi c j tudi tokrat strogo drži načela o popolni enakopravnosti Slovencev Nešteto je argumentov, ki to na neovrgljiv način potrjujejo. Zato je prav Komunistična partila lista stranka, ki io vredna vsega zaupania slovenskih volivcev in vseli demokratov! Šovinistični izbruhi proti slovenskemu govoru na trgu Unità Volilna kampanja je v pol- j nem razmahu in se že bliža svo-jemu vrhimeu. Kljub temu, da so vremenske prilike dokaj neugodne, se vrše številna volilna zborovanja Na zborovanjih govorniki razlagajo volilne programe raznih strank« ki se potegujejo, tako za mesta v1 pokrajinskem svetu v Trstu, kot za mesta v občinskih svetih v podeželjskih občinah. Kot običajno tudi tokrat ne manjka najrazličnejših volilnih obljub. V tem se zlasti odlikujejo tisti, ki se sportine j o volivcev in njihovih potreb samo oh volitvah. Razen teh so pa še drugi« ki izkoristijo to priliko, da dajo duŠka svoji demagogiji« svojemu fana. tizmu in šovinizmu. Tudi tokrat gre za dvojno razvrstitev sil. Na eni strani so sile napredka, miru i n demokracije, na drugi strani pa sile nazadnjaštva, konservativizma, nestrpnosti in reakcije. Kljub temu, da je predvolilni hoj težak, imajo naši tovariši zelo lahko nalogo, saj se predstavlja, jo tudi tokrat pred volivce s konkretnimi problemi, ki so vselej podkrepljeni z dejanji. In kar je zelo pozitvno je to, da ko pada ja j o obračun o svojem dosedanjem delovanju, tako v pokrajinskem svetu kot v občinskih svetih na podeželju, se nimajo ničesar bati, saj so v vseh ozirih v polni meri izpolnili obveznosti, ki so jih sprejeli pred volivci pred štiri- Togliatti na volilni tribuni TV mi leti. Naša bilanca je torej pozitivna. Naša partija je sklenila, da priredi osrednje volilno zborovanje 28. t. m. na Trgu Unità v Trstu. Na tem zborovanju bosta govorila : poslanec Longo in v slovenščini tovariš Gombač. Čim je bila ta vest objavljena, so nepoboljšljivi šovinisti in fašisti začeli dvigati vik in I rik v vse vetrove. Oglasila se je «Lega Nazionale», poleg nje pa tudi nekatere druge organizacije, katerih člani so demokristjani, republikanci, social, demokrati, liberalci in fašisti. Sedaj pričakujemo, kaj bodo porekli politični prvaki strank, ki se proglašajo za sredinsko-levičarske, kateri se ob vsaki priliki proglašajo za «rešitelje» demokracije v Italiji. Kako bo. do ti ljudje odgovorili na pobudo odkritih fašistov in na rasistične teze tistih, ki odrekajo pravico narodni manjšini, da bi spregovorila na javnih trgih. Želo nas zanima, kako bo na to fašistično pobudo odgovoril dr. Rinaldini, ki se poteguje za župansko mesto v de-vinsko-nabrežinski občini, ki je pretežno slovenska in ki zatrjuje, da «kot italijanski demokristjani ljubijo svoj jezik, tako spoštujejo jezik in običaje drugih, to je Slovencev. Volilna zborovanja V soboto 22.10: ob 15. uri v CEROVI J AH ob 17. uri v ŠTIVANU ob 20. uri pri SV. BARBARI ob 18.30 NA TRGU PRI SV. JAKOBU X TRSTU ZBOROVANJE KOMUNISTIČNE MLADINE Govorijo : PAOLO SEMA PERINI SERGIO iu NEVA KRANJEC V nedeljo 23.10.: ob 11. uri na TRGU GARIBALDI V TRSTU Govorita poslanec Vittorio Vidali in neodvisni kandidi.. LUCIO ROCCO ob 16. uri v LONJERJU govorita poslanec VIDALI in MIRKO KAPELJ ob 11. uri na OPČINAH govorita KAREL ŠIŠKOVJČ in ARTURO CALABRIA ob 11. uri v KRIŽU ob 10. uri v MEDJI VASI ob 10,30 v GROPAD1 Apel tajništva KPI volivkam iz vse Italije In zdaj še nekaj besed našim tovarišem : l()ltio priznanje niihovili ,^vic, bodisi v občinah. Misi v pokrajinski upra-1 ter da se ho v svoji pro-. Ugandi, namenjeni sionskim volivcem, obrača-hanje neposredno v nji-°vem domačem jeziku». /sta stranka je pred lo-‘S svoje 1 iste tudi v vseli č°Venskih občinah na na-'M Ozemlju in se zlasti Neguje za to, da bi si N°jila župansko stolico v 'Mini Devin-Nabrežina, V teh tednih, ki nas še ločita od volitev, je potre Imo. da tovariši ojačijo svoje delovanje, da razprav Ha jo z vsemi držav l iani, da obiščejo vse družine in jih seznanijo z našim programom ler jih p o valji io. naj oddajo svoj glas kandidatom, ki jamčijo,, da bodo v polni meri uresničili la program. Volivce naj prepričajo, da glas oddan za listo in kandidate KPI ni izgubljen glas temveč da je to glas za zaščito miru, demokracije in gospodarskega razvoja tako na Tržaškem ozemlju kot v vsej državi ler se posebej glas za zaščito slovenske etnične skupnosti v Italiji. MIRKO KAPELJ Pretekli petek zvečer je govoril po italijanski radioteleviziji tovariš Togliatti, generalni sekretar Komunistične partije Italije. V svojem prekrasnem govoru je orisal smotre in cilje sedanje volilne kampanje, ki jo vodijo komunisti v Italiji, Za njegov govor je vladalo veliko zanimanje. Računajo, da je ta govor poslušalo okrog 10 milijonov italijanskih državljanov. Naši krožki so bili tudi tokrat do zadnjega kotička napolnjeni. Osrednje tajništvo Komunistične partije Italije je naslovilo vsem volivkam apel, ki ga objavljamo v izvlečku. Žene bodo lahko dale s svojim glasom pravi apel uvodoma velik in odločujoč doprinos zato, da bodo občine in pokrajine končno postale središča demokratične oblasti in življenja. Milijoni državljanov nimajo danes niti najosnovnejših stvari, kot so prehrana, stanovanje, izobrazba in oskrba. Brezposelnost in izseljevanje rušita družinsko življenje, delavci pa morajo plačevati industrijski razvoj za ceno nizkih plač, nečloveškega izkoriščanja mladinske delovne sile. Na družinsko bilanco bremenijo visoke cene predmetov široke potrošnje, javnih uslug in najemnin. Delavka kot tudi gospodinja morata trpeti zaradi zaostalosti socialne organizacije, ki ne odgovarja več potrebam napredka današnje žene. Za vse lo nosi odgovornost Krščanska demokracija, ki vodi politiko zaščite razrednih koristi najbolj nazadnjaških in korum pi ranih slo jev in je vedno ovirala sleherno izboljšanje pogojev življenja žena in uveljavitev njenih pravic v družbi. Zato je treba brez oklevanja zrušiti to politiko in poraziti Krščansko demokracijo. Sleherna gospodarska in socialna pridobitev zadnjih let in vsako napredovanje na poti ženske emancipacije, je bilo sad enotne in težke borbe. Milijoni žena so spoznale, da morajo biti same ustvarjelke lastne socialne in človeške svobo. de. Naučile so se spoznavati prijatelje in sovražnike in v svoji bitki so spoznale Komunistično partijo, kot odločilni element pri vsaki pridobitvi in kot jamstvo demokratične in antifašistične enotnosti. Zaupanje, ki so ga imeli komunisti v ženske množice, je danes še večje zaradi vedno večje udeležbe žena v enotnih sindikalnih in političnih giba- njih in zaradi njihovega širokega pristanka antifašističnemu pokretu julija meseca. Apel v zaključku poziva žene naj volijo Komunistično par. tijo za potrditev komunističnih županov, odbornikov in svetovalcev, za pridobitev novih občin in pokrajin ter za okrepitev ljudske oblasti v krajevnih ustanovah. Glas za KP je potreben zato, da se rešijo problemi žena in družine ; je neogibno potreben za učvrstitev e-notnosti delavskega razreda in demokratičnega gibanja To je glas za antifašizem, mir in socialni napredek. govori MARIJA BERNETIČ oli 11,30 v PADRIČA1I ob 11. uri v NABREŽINI govorijo SEMA - ZVONKO - OLIVA in FRANC GOMBAČ ob 15. uri na KONKONELU ob 15. uri v ŠEMPOLAJU ob 16,30 v MAVHINJAH ob 10.30 v GABROVCU ob 11,30 v BRIŠČIKJH ob 14.30 v VELIKEM REPNU ob 15 uri v SAMATORCI ob 16. uri v SALEŽU ob 17. uri v ZGONIKU 28.10: na trgu Unità v Trstu govorita poslanec Luigi Longo namestnik generalnega sekretarja KPI in Franc Gombač kandidat KPI za pokrajinski svet Stane Bidovec toži naš list Stane Bidovec, ki je bil kot renegat izključen iz naše partije skuša sedaj hudo prizadeti naš lisi. Proti njemu je vložil tožbo, postavljajoč zahteve, do katerih nima nobene pravice. Ta gospod zahteva, naj mu «Delo» izplača okrog milijon lir odpravnine, do katere pa. ponavljamo, nima nobene pravice. To dela z namenom, da hi list gospodarsko upropastil. saj je znano, da «Delo» ni bo- O vrnitvi k demokratičnim metodam PALMIRO TOGLIATTI Aredno je premotriti, po-J'hejc kot je to mogoče iz lov, °rniške tribune, trditev I ki je morda nehote ušla tivarišu Nenniju v enem le x Šovih nedeljskih člankov t da je namreč danes na-»Sh, ki se postavlja v naši ^elj «povrniti delovne Iju-j _k demokratični metodi». Ako je misliti na povratek rfh, kjer zgodovinsko ni preloma. Tudi če se h» Ao ozreti na kaotično pr- l, Povojno obdobje lahko ^lovimo, da je bilo v ti-A letih več demokratične-« duha in več privrženosti (Ari demokracije v stab- ili akciji delavskega in delovnih ljudi, i žreda A Pa v vodilnih buržoaz-^ krogih in v njihovih 'G Ankah, Stvari so postale Girti - , , ^Klinoma jasne s potekom ( in kopičenjem izkušenj. ne hj bilo borbe delavske- razreda in delovnih ljudi t,Q demokracijo, ne bi bilo Ane j e odporniškega giba-li T ne osvoboditve in ne t, anovitve republiškega u-Na. (Akt akcijske enotnosti bil leta 1946 sklenjen |T'd Komunistično in So- stično partijo govori o «osvojitvi oblasti s strani delovnih razredov», postavlja pa kpt konkretni cilj «o-brambo in utrditev demokratične republike in javnih svoboščin» ter proglaša, kot akcijsko metodo «demokratično pridobitev večine glasov». Že v tem dokumentu, ki j c predstavljal listino toliko obžalovanega «fron-tizma», se jasno odraža izdelava misli in politična obveza, na podlagi katerih se najbolj napredne in zavedne sile italijanskega delavske- lo se je, da so odločno demokratični obvezi delavskega razreda in njegovih partij vodilni razredi in njihove stranke odgovorili s fanatično napadalnostjo, pri kateri so se poslužili odločno protidemokratičnih sredstev (od diskriminacije do provokacije, do revolverskih strelov in napadov s sekiro) da preprečijo, da bi delavski razred in delovne množice z demokratično metodo in na demokratičnem terenu napredovale in aa gibanja odločno postav- pr|gie do vodstva javne ti- fi a jo na stališče dosledne u-veljavitve, obrambe in razvoja demokratičnih ustanov. Ni, da bi tu ponovno dokazoval, da pripada naj večja zasluga za to izdelavo in obvezo prav naši partiji, Komunistični partiji, in da spričo naše trdovratne borbe za enotnost delovnih razredov in za sodelovanje med vsemi demokratičnimi silami, izgubljajo smisel vse čenče o grožnji protidemokratične hegemonije, ki naj bi io vsebovala naša sila. Toda, kar se je zgodilo v naši deželi po zrušitvi fašizma in ustanovitvi repu- prave prek političnih ustanov, v katere zaupajo. Ce se mora torej kdo «vrniti k demokratični metodi» je to tisti, ki je bil že preveč let orodje te protidemokratične akcije. To je predvsem stranka Krščanske demokracije in njeni voditelji. Toda ali je pe^pektiva, ki jo postavljamo za «povratek» k demokratični metodi teh političnih sil, ki so se od nje oddaljile stvarna ali pa je to nekaj neuresničljivega? Tu se je treba ozreti, poleg na Krščansko demokra- sile. Ali koncentriramo naš napad v sedanji volilni kampanji na sedaj gospvdujočo stranko zato’ ker smatramo vse — vse voditelje, vmesne kadre in člane — kot eno samo reakcionarno množico? Minili so časi teh otroških in neplodnih stališč ! Mi napadamo ves blok hete-rogenskih demokristj anskih sil zato, ker je bil in je še vedno povzročitelj protidemokratične degeneracije, kršenja ustave julijskih dogodkov in tako dalje. Ce se ta blok še lahko razbije in osami odkrito reakcionarne skupine ter odpre nove možnosti političnega napredka, se to danes lahko zgodi le kot posledica kritike in napada, ki naj privede v vsej deželi do novih razvrstitev m novih večin. Pocioono bi lahko rekli za takoimenovane sredinsko-ie-vičarske sile. Priznavamo, da si te sile v sedanjem položaju želijo premika na levo ; ne razumemo pa kako bodo do tega prišle, če trdovratno vztrajajo, bolj ali manj odkrito, na istih ne demokratičnih marveč le blike je zelo poučno. Zgodi- cijo, tudi na drage politične dolgočasno protikomunistič- nih stališčih, ki predstavljajo vse bistvo volilnega programa posl Mora, podlago tesne zveze med demokristj anskim tajnikom in županom Ciocettijem, zastavo klero-fašizma in vse reakcije. V preteklih mesecih so socildemokratski, republikanski in radikalni voditelji, pred neposredno nevarnostjo avtoritarne pustolovščine, poznali (in to jih ni privedlo do nobene kapitulacije ali ponižanja pred nami), da leži prava obramba demokratičnih institucij v delovnih množicah, v njihovi moči in enotnosti. Sedaj pravijo, da to velja za «izjemne» situacije. Pozabljajo, da je politično življenje trajen proces in da so reakcionarne pustolovščine nemogoče le, če se ostane zvesti demokratičnim načelom dan za dnem in v vseh položajih. Dan za dnem in v vseh položajih je treba demokracijo braniti in razvijati, o-.slanjajoč se na moč in enotnost množičnega demokratičnega gibanja. Sicer postane skorb neizogibno, da se dialektika razprav in političnih sporazumov nodamesti s fanatičnimi nasprotujoči- mi si stališči, srditimi prelomi in, na koncu, s poskusi udarov, ki neposredno iz njih izhajajo. gat časopis in da ga ne podpirajo banke, monopolske skupine ali vlade. Pravilno je, da bralci, prijatelji in podporniki «Dela», da Slovenci, katerim je znano, koliko žrtev stane izdajanje glasila. ki se bori za demokracijo in za obrambo naših narodnih pravic zvedo za nizkotne korake Staneta Bidovca. Sami naj presodijo ta njegov poskus, da bi zatrl «Delo», zahtevajoč stvari, do katerih nima pravice, s čemer daje pomoč sovražnikom naše stvari, sovražnikom Vesti iz naših krajev Alojz Budin umrl Mi, partija predstraže delavskega razreda, smo storili kar je bilo potrebno, da pokažemo ljudskim množicam pot demokratičnega razvoja in jih po njej vodimo. Borba, ki jo danes vodimo za razširitev in napredek demokracije, je demokratična borba proti fašizmu in proti klerikalizmu in s tem proti Krščanski demokraciji in njenim podpornikom. Na drugih je naloga, da se povrnejo k demokraciji in ne na delavskem razredu ali na delovnih ljudeh naprednih političnih in socialnih mišljenj. Metodi in protidemokratičnim stališčem demokristj anskih vladarjev ne sme biti priznana nobena koncesija, ne v bistvu in ne v besedah, če nočemo, da se polagoma izgubi tista zavest, . tista odločnost in polet, ki I so potrebni delavskemu in ljudskemu gibanju, da se čedalje bolj uveljavi kot o-pora in motor slehernega razvoja demokracije. Slovencev in demokracije in to v trenutku, ko se jača naša borba. To je zelo jasen dokaz, kako pravilno je ravnala naša partija, da je spodila iz svojih vrst elemente kot je Stane Bidovec, ki se ne pomišlja pri izldri sredstev in ne pozna brzdanja v borbi proti naši partiji, ki je na avantgardnem mestu v obrambi naših pravir in proti njenemu glasilu. 11. oktobra je umrl tovariš Alojz Budin iz Koludrovice pri Zgoniku, ki pa je stalno bival v Trstu. Tragična smrt človeka, kot je bil pokojni Budin, ki je toliko doprinesel v antifašističnem gibanju, je bridko odjeknila v vrstah vseh ki so ga poznali in cenili. To je potrdil tudi veličastni pogreb. katerega se je udeležilo, poleg množice zgon iških občanov. tudi mnogo antifašistov iz vsega Tržaškega ozemlja, zlasti tistih, ki so sodelovali v antifašistični borbi. Pokojnika so pokopali v Zgoniku. Ob odprtem grobu sta govorila tov. Marina in prof. Zorko Jelinčič. Na Repentabru bodo samo pokrajinske volitve V repentabrski občini ne bo občinskih volitev. Tako je odio-čila okrožna volilna komisija. Ta je namreč zavrnila vse tri kandidatne liste, ki so bile predložene v tej občini in sicer zaradi nepravilne izpolnitve določenih formalnosti. Podpise nredložiteljev list je overovil dosedanji župan in ne občinski tajnik, odnosno notar, kot to zahteva volilni zakon. Zato se predvideva, da bodo nove občinske volitve razpisane v roku treh mesecev. Kot v ostalih občinah Tržaškega ozemlja, bodo tudi v repentabrski občini 6. in 7. novembra pokrajinske volitve. Vsi. ki smo poznali, ne moremo verjeti, da Alojzija Budi. na ni reč. Spominjamo se ga že iz prvih let njegove mladosti, značajnega in marljivega ljubi, telja učenja, ki je že tedaj posvetil vse svoje znanje in sile delavskemu gibanju in svoje mu narodu. Rodil se je leta 1904 v Ko-ludrivici, kraški vasici v zgoni-ški občini. Zaradi težkih doma. čili razmer se je moral že kot študent v Trstu večkrat odreči marsičemu. Toda to ga ni moti. lo. Poleg univerzitetnega študija je prebival marksistično literaturo in oh tem je prišel do spoznanja, da je rešitev delavca. kmeta, izobraženca in naroda-trpina le v zmagi delavskega razreda. Tem idejam je posvetil vse svo ie življenje. Za. to so ga fašisti preganjali zaprli. mučili, konfinirali. Izredno sodišče ga je na procesu Pinka Tomažiča obsodilo na 30 let ječe. Vsi ki so bili sojem na tem procesu vedo povedali kako junaško je bilo zadržanje pokojnega Lojzeta. Ko so go fašisti nečloveško mučili ni črk. nil niti besedice. Že od zgodnje mladosti je znal premagati težkoče in fašistična preganjanja, toda posledice so se po dolgem in hudem žrtvovanju odrazile na njejgo-vem zdravju. Tako nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil na* dragi Lojze. Uredništvo «Dela» mu je dol. žno neizmerno hvaležnost sode. Jovanje ko je izhajalo v ilega li. ker je tovariš Lojze v tistem težkem obdobju z vsestransko dejavnostjo in s pisanjem utr je. val v delovnem ljudstvu prepri. Čanje in upanje, da bo z borbo proti fašizmu nremaean sovražnik in bo zakotovl jena lepša bodočnost vsemu delovnemu ljudstvu. Njegova požrtvovalnost za blagor ljudstva in slovenskega naroda še posebej. je bila neizmerna. Zato nam bo ostal trajnem spominu. M. B. Barkovlje I. oktobra je kruta smrt iztrgala iz naših vrst tovariša Angela Starca iz Bark o v el j. Tu. di njegova smrt je liriko odjeknila v vrstah antifašistov. Pokojni Angel je bil zelo razgledan človek in se je še mlad opredelil za napredno gibanje. Kot tak je bil poklican v ta-koimenovani «battaglione speciale» v Južno Italijo, odkoder se je. po usodnem 8. septembru 1943, podal k partizanom ter odšel na bojišča v Jugoslaviji. V borbah se je zelo odkli-val in jedosegel čin poročnika, kmalu dosegel čin poročnika. Po vojni se je vrnil v svoje rodno mesto z namenom, da bo sodeloval na političnem polju, toda žal mu je to preprečila zavratna bolezen, ki si jo j*' nakopal že med vojno in ki ga je sedaj spravila v prerani »rob. Kako je bil cenjen v Barko vi j ah. je potrdil tudi pogreb, katerega se je udeležila velika množica. Žahmočim svojcem izraža tu. Hi «Delo» svoje globoko soža• Ije. \ počastitev spomina blagega pokojnika je skupina bivših »artizanov darovala za A N PI S.000 lir. Podlonjer Pred kratkim je šla delegacija naših tovarišev iz Podlo-iijerja na tržaško županstvo zato. da opozori merodajne na nekatere nujne zahteve pod bili jerskih prebivalcev. Delegacijo. katero je spremljal obč. svetovalec Tonel, je sprejel odbornik Geppi. ki je tudi obljubil, da se bo zanimal za u-redilev zadev, na katere je bil opozorjen. Prebivalci iz Pod Ion j er j a zahtevajo. naj se nujno uredi retta, ki vodi v Lunj er in sicer na kraju, ki ga imenujejo «pri konfinib». Tam je cesta preozka. Zaradi hudega ovinka se je zgodilo na istem mestu že več nezgod. Prav tako zahtevajo. naj se uredi kanalizacija, zlasti pri železniškem mostu, kjer ob deževnem vremenu nastaja velika luža iu morajo zaradi tega pešci prečkati že-lezniko progo, kar pa je po zakonu prepovedano. Luža je včasih tako velika, da zavira celo avtomobilski romet. Nada. Ije omenjeni prebivalci zahtevajo popravilo ceste v Potoku, v Ogradi in na Mandriji. Vse omenjeni ceste so namreč v zelo slabem stanju. Delegaci ja iz Podlonjer ja. ki jo je vodil tov. Kranjec, je nadalje opozorila gori omenjene-za občinskega odbornika na no. trebo po postavitvi ene vodne | pine in na ureditev greznic. Upamo, da ho sedaj občinska uprava sprejela potrebne u-krepe. Roiiolstltna urtila le uedio Ma koristi Tržačanov li se se lesili borila za pravice slueaslen irellvalsin Naša prizadevanja za ureditev vprašanja slovenske šole Komunistična partija si že vrsto let vztrajno prizadeva, da bi prišlo do pravične ureditve vprašanja slovenskih šol v naši deželi. Že oktobra 1950 je videmsko-goriški poslanec KPI Beltrame načel to vprašanje. Poslansko zbornico je opozoril, da je treba uresničiti manjšinske pravice. Leta 1951 je tudi senator KPI Banfi zahteval pri ministru za javno šolstvo, naj se priznajo slovenske šole. Decembra 1952 so poslanci Lozza. Beltrame in Luzzatto postavili pristojnemu ministru zahtevo po ureditvi vprašanja slovenske šole Minister je tedaj izdavil, da vlada pri pravlja zakonski načrt za slovenske šo le. Toda, ker se vprašanje ni premak ni lo z mrtve točke, sta komunistič na senatorja Banfi in Pellegrini, leta 1953. predložila zakonski načrt za naše šole. Toda zaradi razpusta parlamenta in razpisa novih volitev ta načrt ni prišel v razpravo. 30. marca 1954 sta poslanca Lozza in Beltrame predlo, žila v parlamentu nov načrt za slovenske šole. Medtem pa je vlada izdelala in objavila svoj načrt, ki ga Slovenci poznamo pod imenom Rossijev načrt, katerega je vsa slovenska javnost zavrnila. Komunistična partija Italije je ostala zvesta svojemu načelu, to je da mora slovenska manjšina v Italiji dobiti s posebnim zakonom urejeno šolo. To zahtevo je postavila tudi v svoj volilni program leta 1958. In res je skupina komunističnih poslancev, z našim poslancem tov. V olali jem na čelu že h februarja 1959 predložila v poslanski zbornici nov zakonski načrt za slovenske šole na Tržaškem ozemlju ter v goriški in videmski pokrajini. Ta načrt je poslanska zbornica vzela v poštev in je o niem izrekla svoje pozitivno m nenie tudi komisija za ustavodajne zadeve. Naš poslanec je napravil že mnogo korakov zato, da bi o vprašanju uzakonitve slovenske šole začela razpravljati poslanska zbornica, odnosno pristojna parlamentarna komisija. Tako pred predložitvijo zakonskega predlo, ca v poslanski zbornici, kakor tudi kasneje, so se komunistični poslanci večkrat sestali s slovenskimi šolniki v Trstu. Skupno z njimi so razpravljal o najrazličnejših vprašanjih, ki so ' tezi s slovenskim šolstvom. Zakonski načrt o juridični ureditvi slovenske šole, ki ga je predložila sku pina komunističnih poslancev, je naj boljši od vseh doslej predloženih na Črtov in je torej sprejemljiv na vse^ črti, saj v polni meri upošteva zalite ve in potrebe slovenske etnične skup nosti tako na Tržaškem ozemlju, kot v goriški in videmski pokrajini. Pod pritiskom, ki so ga izzvali ko immistióni parlamentarci je letošnje poletje tudi vlada predložila svoj načrt za ureditev slovenskega šolstva. Toda načrt demokristjanske vlade je pristranski in diskriminacijski, saj med drugim omejuje vstop v slovenske šole in ne upošteva dejstva, da živijo Slovenci tudi v Slovenski Benečiji in v Kanalski dolini, ki spadala pod videmsko pokrajino. Zato slovenska javnost odklanja ta načrt in zahteva polno spoštovanje vseh pravic, ki ji pripadajo. tako po republiški ustavi kot po določilih Posebnega statuta. Komunisti bomo vztrajali v zahtevi. naj se sprejme za Slovence, ki žive v mejah Italije tak zakon, ki bo v polni meri upošteval zahteve in pričakovanja prizadetega prebivalstva, ki bo, torej, v skladu z duhom in črko republiške ustave in mednarodnih sporazumov, ki jih ie podpisala tudi italijanska vlada. Čeprav so sedanje volitve upravne, so vendar velikega političnega pomena In prav zato je tudi od sedanjih volitev v veliki meri odvisno kdaj bo urejeno vprašanje slovenskega šolstva in kako bo to vprašanje urejeno. Zato naj Slovenci dobro premislijo, komu naj dajo svoj glas na teh volitvah. Od Krščanske demokracije nimajo kaj pričakovati, kajti njej ni na tem. da bi bilo to vprašanje čimprej pravično Jrešeno. Pač pa je glas za TCP in sile. ki z njo nastopajo, gotovo jamstvo za uspemo izbojevame pravičnega zakona za slovensko šolo. Intervencije poslanca Vidalija Komunistična partija je že od svoje ustanovitve dalje vedno pravilno tolmačila vprašanja slovenske etnične skupnosti. Ta vprašanj a so za našo partijo načelnega pomena. Zato je partija na našem Ozemlju i talijan-sko-slovenska stranka. To je dokazala že v boju proti fašizmu in to z dejanji konkretno dokazuje tudi v vseh borbah, ki jih vodi v sedanjem času. To so neovrgljiva dejstva, ki jih ne more nihče osporavati. Že pred nastopom fašizma je KPI omogočila izvolitev slovenskega poslanca v rimski parlament. Tovariš Srebrnič iz Gorice je bil slovenski poslanec. Izvoljen je bil z glasovi slovenskih in italijanskih volivcev. T ako na listah za pokrajinske kot v rimskem parlamentu na listah za občinske svete so tudi slovenski kandidati. V vsej povojni dobi imamo ne le v podeželjskih temveč tudi v mestnem svetu v Trstu slovenske komunistične občinske svetovalce. Za enakopravnost Slovencev Komunistična partija se ne obrača do Slovencev samo za časa volitev. Dosledno se drži načela, da morajo biti državljani slovenskega jezika popolnoma ena- kopravni z državljani italijanskega jezika. Tudi naš poslanec v rimskem parlamentu, tovariš Vittorio Vidali, se drži stro- upravno deželo Furlanija-Julijska krajina s posebnim statutom, ki še posebej ščiti jezikovne in kulturne pravice Slovencev, ki prebivajo tega načela. Mnogo kora- na območju dežele. kov je že napravil tako v korist italijanskih kot v korist slovenskih državljanov. V parlamentu je postavil tudi več zakonskih predlogov v korist slovenske etnične skupnosti. Naj na tem mestu omenimo zlasti zakonski predlog za uzakonitev šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju ter v goriški in videmski pokrajini in zakonski predlog za samo- Razen tega je postavil še vrsto interpelacij v zvezi z raznimi problemi tukajšnjih Slovencev. Na tem mestu se bomo pomudili zlasti pri nekaterih problemih, ki še posebej zanimajo Slovence. Žal nam prostor ne dopušča, da bi našteli vse probleme, toda že iz tistih, ki jih navajamo, si sleherni bralec lahko u-stvari zelo jasno sliko o trditvi, ki jo uvodoma nava- Za okrepitev tržaške mornarice in prometa v tržaški luki 30. septembra letos je nas poslanec tov. Vidali, med razpravo, o proračunu ministrstva za trgovinsko mornarico, ki se je vršila v parlamentu, govoril o kritičnem položaju, v katerem se nahaja tržaško gospodar, stvo. zlasti pomorstvo in ladjedelništvo. Jedro tega govora posnemamo v naslednjem članku. Pred približno mesecem diri jr vse tržaško prebivalstvo brez izjem stopilo v splošno stavko, ki je bila izraz borbe proti vladni nameri za premestitev projektivnega urada CRDA v Genovo. Stavka se je zaključila z zmago, vsaj tako je upati. Še vedno namreč krožijo glasovi, da gre le za začasno odložitev ukrepa o premestitvi. Obstoja baje tudi nevarnost premestitve trgovskega odseka CRDA ter od. seka za nabave. Vsi, ki pozna- Poslanec Vidali je ožigosal zgrešeno politiko demokristjanske vlade, ki obsoja tržaško gospodarstvo na propast soglasni v sodbi, da je bila nameravana premestitev projektivnega urada pač višek vladne po. litike, ki stremi za deklasira-njem in obubožan jem Trsta. ( as mi ne dopušča, da bi navedel vse statistične podatke, ki jih je sicer že navedel ves tisk. kateri pričajo o dejanskem propadanju mesta. Obravnaval bom na kratko le stanje pristanišča, ladjedelnic in pomorskih prog, ki se stekajo v Trst. Vse to se namreč bolj neposredno tiče proračuna trgovinske mornarice in je obenem temelj tržaškega gospodarstva. Trst je edino mesto v Italiji, jo razmere Trsta, so bili takrat . ki ima pretežno vlogo tranzitne Poslanec Vittorio Vidali zahteva nujni postopek za integralno prosto cono 6. oktobra je poslanec tovariš Vittorio Vidali zah. teval v parlamentu, naj se nujno razpravlja o vprašanju ustanovitve integralne proste cone na Tržaškem ozemlju. Tozadevni zakonski predlog je, kot je znano, predložila skupina poslancev KPI že 18. julija 1958, a zaradi namernega zavlačevanja s strani krogov, ki nasprotujejo interesom Trsta in njegovega go- spodarstva, še ni prišel v razpravo. Prav zato je sedaj tov. Vidali, ki je bil pobudnik predloga, zahteval pospešitev postopka, kar je utemeljil z naslednjo utemeljitvijo: «Položaj tržaškega gospodarstva se z leti čedalje slabša, vznemirja in zaskrbljuje delovne ljudi, gospodarske kroge in vse proizvajalne sloje na Tržaškem. KAR JE IZOSTALO IN Še VEDNO MANJKA in to kri, tizirajo vsi krogi in vse gospodarske kategorije v Trstu — JE ORGANIČNA POLITIKA, KI NAJ BI ZAGOTOVILA GOSPODARSKO OBNOVO TEGA OZEMLJA. Zaradi tega so ostali osnovni problemi nerešeni. Odstotek brezposelnosti je na Tržaškem ozemlju dvakrat večji od vsedržavnega povprečja. Od 40 do 50 odst. proizvodne zmogljivosti tržaške industrije je neiz- Tajnik tržaške Krščanske demokracije je ob otvoritvi volilne kampanje dejal, da se Fanfanijeva vlada in Krščanska demokracija z vsemi silami «trudita», da bi dvignili Trst. koriščene. Tržaško pristanišče podlega močni tuji konkurenci in to zaradi pomanjkanja pomorskih zvez, ustreznih tarifnih in železniških sporazumov ter zadostnih državnih prispevkov. Industrija TRI je v krizi in z njo stotine malih in srednjih industrijskih, obrtniških in trgovskih podjetij. To trajajoče stanje, ki je izredno težko, zahteva organični poseg in izredne ukrepe. Takšen ukrep, ki ga zahteva velika večina tržaškega prebivalstva. delavcev, obrtnikov, tr. goveev. gospodarstvenikov, ki so zainteresirani pri pristaniškem prometu, je USTVARITEV INTEGRALNE PROSTE CONE. Trst je že bil prosta cona. Mesto se je naglo spremenilo iz malega trga v pravi mednarodni empori j, predvsem po od. pravi carine, do česar je prišlo leta 1717. In v nekaj letih je mali trg podeseteril število svojega prebivalstva. V TRSTU SE ZAHTEVA INTEGRALNA PROSTA CONA v prepričanju, ki sloni na izkušnjah in na poznavanju ustroja in vloge mesta DA BI TA UKREP POSPEŠIL POŽIVITEV MEDNAROD-NEGA PROMETA IN 0-KREP1TEV TRADICIONALNE VLOGE PRISTANIŠČA. Orno. gočen bi bil neposredni tranzit zalednih držav in s tem trgovina z lesom, kavo, vinom, itd. Zopetni razmah bi pomenil poživitev plovbe, gradnje ladij, bančne in zavarovalne dejavno, sti in vse to delovanje bi predstavljalo vir dragocene tuje valute, izvirajoče iz pristaniških, železniških in pomorskih uslug. Integralna prosta cona bi vzpodbudila vse krajevne gospodarske sile v gotovi perspek- tivi. vzbujala bi zanimanje vseh dežel zaledja za usodo tržaškega pristanišča. Industrija zlasti tista, ki dela z uvoženimi surovinami, bi lahko znižala cene proizvodov, krajevna potrošnja pa bi se razširila in povečala bi se možnost izvoza na tuje tržišča. Ugodni pogoji bi vzpodbujali vlaganje kapitala. Za obrtništvo, malo in srednjo industrijo, bi se kriza ki jih muči, oddaljila, ker bi se uvožene prvine pocenile in davčni pritisk bi se zmanjšal. RAZVOJ PROIZVAJALNE DEJAVNOSTI BI POMENIL MOŽNOST ZAPOSLITVE VELIKEGA DELA BREZPOSELNE DELOVNE SILE. USTANOVITEV INTEGRALNE PROSTE CONE BI PRI-VEDLA V TRSTU DO ZNIŽANJA ŽIVLJENJSKIH STRO. ŠKOV in to, po računih izvedencev za 20 do 25%. VSE TO BI OMOGOČILO DVIG ŽIVLJENJSKE FAVNI. To so razlogi, zaradi katerih velika večina prebivalstva Tržaškega ozemlja zahteva ustanovitev INTEGRALNE PROSTE CONE. Komunisti trdimo, da je u-stanovitev integralne proste cone konkretno dejanje v sklopu organične politike za obnovo in razvoj Trsta, kar Tržačani zahtevajo in katere pomanjkanje povzroča deklasacijo ter propadanje gospodarstva mesta in podeželja. Prav zato, je naš poslanec zaključil svojo utemeljitev, vprašujem, naj se zakonski predlog za ustanovitev integralne proste cone, ki ga je predložila skupina poslancev KPI, nujno obravnava, ker to zahteva obstoječe stanje vedno bolj zaskrbljujoče krize v Trstu». luke in sicer za 53%. Leto 1959 je beležilo nazadovanje vsega evropskega tranzitnega prometa ; toda Trst je imel pri tem največje izgube. Leta I960 ie tranzit napredoval, toda Trst beleži v razmerju z drugimi lukami nižji porastek. Leta 1959 je Trst izgubil v primeri z letom 1958: 864.012 ton tranzitnega prometa iz Avstrije, Češkoslovaške in Madžarske, medtem ko je Hamburg izgubil le 197.296 ton, Bremen 206.707, Reka pa 110.088 ton. Podatki kažejo, da je imel Trst naj večjo škodo v času depresije in najmanjši dobiček v času ugodne konj uk tu re. Tov. Vidali je navedel nato vrsto ugodnosti, ki jih nudijo druga pristanišča svojim korist, nikom, kar ima za posledico naraščanje tranzitnega prometa, vse seveda na škodo Trsta. Zaradi tega so za Trst potrebni izredni ukrepi. Danes ne zadostujejo samo nakazila za ojača, nje pristaniških naprav, če je dobra tretjina teh v brezdelju. Niso dovolj samo komisije za preučevanje reorganizacije železniške službe v pristanišču, pač pa je treba takih ukrepov, ki bodo lahko zagotovili popolno izkoriščanje pristaniških naprav. Vlada bi se morala končno zavedati je poudaril naš poslanec da se pristaniški promet ne more razviti spontano in ne pritegniti pomorskih prog, marveč da so potrebne učinkovite pomorske in pristaniške usluge, ki bodo lahko pri. legnile promet v pristanišče. To ugotavljajo tržaški gospodarski krogi in tega mnenja so tudi inozemski koristniki našega pristanišča. Tov. Vidali je v nadaljevanju obravnaval vprašanje pomor. 1963. Svečana slovesnost im postaci je ladje še ne pomeni, da so se dela začela. Isto velja glede dveh ladij, za kateri so priredili v Tržiču istotako svečane slovesnosti impostaci j e. Medtem pa imamo v tržaških ladjedelnicah še vedno 680 v Tržiču pa 2.500 suspendiranih delavcev. Iz podatkov, ki jih je objavila OZN kar se tiče ladijskih gradenj v mednarodnem merilu izhaja, da je Italija izgubila od konca 1957 pa do marca I960 218.000 ton. to je 23%, medtem ko je tonaža drugih evropskih držav v istem obdobju znatno narasla. Tako beleži Jugoslavija porastek 63%, Poljska 42%, Španija 28%, Šved k a 16%, Francija 11%, itd. Zaradi zgrešene vladne politike v pomorstvu imamo kot posledico, da se vrši komaj 38% vsega mednarodnega prometa, ki gre skozi italijanska pristanišča z italijanskimi ladjami. Med italijanskimi lukami je Trst nazadoval na 7. mesto in to zaradi tega. ker prevladuje v vedno večji meri na Jadranu jugoslovansko, grško, turško in izraelsko brodovje. Celo italijanski brodolastniki se raje poslužujejo Reke kot pa Trsta, kot je primer direktne proge za New York, ki je last brodolastnika F assi j a ! Tov. Vidali se je dotaknil tudi vladnega zakonskega osnutka za obnovo konvencije z družbami p.i.n. Omenjeni osnutek pomeni še večje poslabšanje že itak težkega stanja Trsta. Omenjeni osnutek se opira na prejšnji od 6. dec. 1956, ki ga je morala vlada umakniti spričo nasprotovanja v parlamentu. jamo, namreč da gre za načelo popolne enakopravnosti in ne za volilna propagandistična gesla, kakor to dela, n. pr. Krščanska demokracija. * ❖ ❖ Vladni komisar v Trstu je leta 1958 prepovedal volilno zborovanje KPI na tržaškem Velikem trgu. Do prepovedi je prišlo na prigovarjanje italijanskih šovinistov, ki niso mogli «trpeti», da bi na omenjenem trgu eden izmed govornikov spregovoril v slovenskem jeziku. Proti temu pristranskemu koraku, ki ga je napravil dr. Pala-mara je tržaška federacija KPI odločno protestirala, poslanec Vidali pa je interveniral celo v rimskem parlamentu, kjer je zahteval od notranjega ministra točen odgovor glede tega vprašanja. V vprašanju, ki ga je naš poslanec naslovil ministru za notranje zadeve, je med drugim, poudaril, da samovoljni ukrep vladnega komisarja predstavlja hudo protislovje z ustavnimi določili in z obveznostmi, ki jih je tudi italijanska vlada podpisala v Londonu leta 1954. Zahteval je, naj vlada opozori vladnega komisarja v Trstu, naj preneha izvajati diskriminacijske ukrepe proti Slovencem. Ko so «neznani» fašistični zlikovci leta 1959 oskru- Poleg drugih predstavlja za Jadran na j večjo nevarnost člen L omenjenega osnutka, ki pred. videva združitev vseh 4 družb p.i.n. in ustanovitev centrale v Rimu tako. da bi Trst izgubil sedeže teh družb, kar bi imelo negativne posledice na zaposlitev in za splošno gospodarstvo našega mesta. Poleg tega bi skih prog, ki se stekam v Trst , „ . V1 _ . . x \ -j . .» i -i. iii ime! na podlagi člena L. mini- potrebe krajevnih ladjedel- I ‘ . nic V Trstu obsto’a’o lad’edel I strstva za trgovinsko mornarico TDT • i ii-ii vso pravico uvajati spremembe niče Ini m zasebne ladjedel- r . •i • kar se tiče pomorskih prog teh nan,kU,e druži, člen 7. pa določa, da bi niče, toda vsem primanjkuje dela. Podčrtati in prikazati hočem tako je nadaljeval tovariš Vidali v prvi vrsti težko stanje podjetij IRI, v ka. terih je zaposleno 89% aktivne delovne sile. 20-21% delovne sile industrije ter preko 60% iz sektorja mehanike. Lani maja je znašala proizvodnja v primeri s polno zaposlitvijo 63,2% v» I ladjedelnici Sv. Marka, 56,4% v Tovarni strojev, Tržaškem arzenalu in pri Sv. Roku pa komaj 48.7% normalne zmogljivosti naprav. V zadnjem času se mnogo govori in piše o novih gradnjah, kot n. pr. o 38.500 tonski potniški ladji, ki jo bo družba «Jtalia» uporabljala za linijo v ZDA. O tem se govori že precej časa. Toda to še ni dov-olj. ker bo od gradnje pa do opreme take ladje poteklo kakih 30 mesecev. Pravijo, da bo ladja šla na pot spomladi letna subvencija ne smela presegati 21 milijard lir, kar je premalo za dejanske potrebe pomorskih služb zgoraj omenjenih paroplovnih družb. Zakonski osnutek predvideva nadalje ukinitev 6 pomorskih pro na Enotna lista. ej "0(1 '"Sb, VI, »li jv Si 'tie Ut ‘liti Is ton, tv, i I: o ''n K