Gubčeva sodba.
(1573)
Na Vidmu se množica gnete ljudi                 In Ilija Gregorič moško dodat
pred faiSo veljaka župana,                              ,To vsi smo ti že obljubili,
a v izbi za mizo je četa vojvod                    a kdor ne bori se za pravdo in žast,
k posvetn prevažnemu zbrana.                      brez srca ga bomo sodUi!"
Tam Gubec Matija je v misli vtopljen          In zdajci na veži razgiblje se hrup,
In vojni razpletek v njih snuje,                    jok ženski odjekne v vihranje,
in glas mn je oster in resen in strog,          mir zopet zavlada na Gubčev ukaz,
ko drngom tako beseduje:                             in žena preruši molčanje:
»Prisegam vam, bratje, da sveta je atvar,    »VaS človek je v borno mi kočo udrl,
ki zanjo se kmetje borimo,                            s sekiro mi shrambo odklenil
tlačilcem prinašamo kazen in smrt,               in meni nbogi siroti je ves
da robstva se vsi oprostimo.                          imetek brezčutno uplenil."
A kdor iz sebičnosti sebi le v prid               »Kdo ta je nesrečnik?" de Gnbec temn6.
Izrabljati hotel bi zmago,                               Storilca že tirajo priče:
naj pomni, da sleherni takšen zločin            »Prelomil besedo, oskrunil je čast,
z življenjem bo plačal mi drago!                  tat Štefan se Šafarič kliče!"
Mi nismo razbojnikov divja drhal                 In Gubcn se strela nkreše v očeh,
in Turkov mi nismo krdelo,                           pred hišo na jablano švigne:
na naših klobukih je upanja znak,               ,Na vejo brž podlega Štefana zdaj
na naši zastavi razpelo!"                               plačnikova roka naj dvigne!"
E. Gangl
49