Poštnina plačana v gotovini " “ TRGOVSKI LIST “ ” Naročnina za Jugoslavijo: MH BI HM MBM BflV E|R^ H9 Kjfl HI Uredništvo: Ljubljana, celoletno 180 din ino- |9 TjcBk. ^[KfHF IgjBZgB B|® H Boa BH B9 Gregorčičeva ulica 23. Tel. eemstvo: «■ BM H^H K|lgBF g|n »»gL firi HHB OH' la 25-52. Uprava: Gregor. 90 din, */* leta 45 din, 1W ^Hk ^čičeva ul. 27. Tel. 47-61. mesečno 15 din. Tedenska v Rokopisov ne vračamo. — Plača ln toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Sel™ Ljubljani št. 11.953. fvfi-3 ■-a vsak ponedeljek, HAtaaea sred0 in petek Ljubljana, ponedeljek 3. julija 1939 rana posamezni «>CA Verid številki din 1 3U Neproduktivne investicije Trda je danes za denar in verjetno bo še bolj trda, ker zahteva napeta politična situacija od vseh narodov, da izdajo velikanske vsote za narodno - obrambne namene. Velike so te žrtve, toda neizogibne, ker so edino jamstvo, da si bodo narodi ohranili mir in svojo neodvisnost. Kadar pa morajo narodi izdajali tako velike vsote za narodnoobrambne namene, je tem bolj nujno, da so vsi drugi izdatki naloženi čimbolj plodno in čimbolj rentabilno. Kadar je denarja malo, takrat je varčevanje še zlasti potrebno, takrat so še zlasti napačni izdatki v zgolj reprezentativne in neplodne namene. Pri nas pa se na to neobhodno nujnost zelo pozablja. Tako je bil pred kratkim objavljen program stavb, ki jih bo izvršilo gradbeno ministrstvo. V tem programu se navaja celo vrsta palač, ki se bodo sezidale, večinoma seveda v Beogradu. Ne rečemo, da te palače ne bi bile potrebne, toda v današnjem času je sto in sto reči, ki so mnogo bolj potrebne in stokrat bolj upravičene. Samo v Beogradu je takšnih stvari na kupe. Treba le pogledati v beograjska predmestja in v tiste brloge, v katerih prebivajo ljudje. Prava legla vseh mogočih bolezni so ti brlogi in na tisoče ljudi mora plačali bivanje v teh brlogih s svojim življenjem. Na vse načine se skuša zvišati število prebivalstva Beograda, a nihče ne misli na ceno, ki jo morajo plačevati ljudje, ko jih silijo posli v mesto, v katerem pa ni zdravih in cenenih stanovanj. Ne palače, temveč ljudska stanovanja potrebuje Beograd in šele potem, ko bodo ta stanovanja sezidana, je ustvarjen pogoj za širjenje Beograda. Lepo je, če ima prestolnica lepe in reprezentativne palače. Toda pri nas se s tem zelo pretirava. Angleško zunanje ministrstvo je pač silno pomembno in v hiši tega ministrstva se dostikrat odloča o dogodkih, ki so pomembni za ves svet. In vendar je to ministrstvo nastanjeno že leta in leta v zelo skromni hiši in vendar ne nudi vse ministrstvo prav nobenega reprezentativnega udobja. A zaradi tega ugled tega ministrstva prav nič ne trpi, ker ni važno, v kakšni hiši se dela, marveč je važno le to, kako se dela. Pri nas pa se očividno polaga važnost le na to, da paradiramo s stavbo, ker se menda zavedamo, da s svojim delom ne moremo paradirati. Zato tudi imamo vse polno zelo reprezentativnih palač za naše osrednje urade, v veliki zadregi pa bi bili, če bi morali navesti, kateri urad slovi po svojem res temeljitem in vestnem delu. Pa tudi ne glede na to ni vsaka doba primerna za zidavo palač. Palače se zidajo v časih visoke konjunkture, ko je denarja v izobilju, ko se skoraj ne ve, kam z denarjem. Danes pa takšni časi niso in mnogi ljudje zaslužijo komaj za vsakdanji kruh. Celo mnogi državni nameščenci niso danes nič na boljšem. Ali ni več ko čudno, če sede in uradujejo v krasni reprezentativni palači državni nameščenci, ki si ne morejo kupiti niti najpotrebnejših stvari za življenje? Ali bi ne bilo bolj pametno, če bi se milijoni in mili- joni, ki se izdajo za palače, raje uporabili za zboljšanje plač državnih nameščencev? Kaj pa imamo prav za prav od vseh teh dragih palač? Ali ne bi bilo tudi stokrat bolje, če bi se denar namesto za drage palače izdal raje za zboljšanje našega kmetijstva, za nakup umetnih gnojil, za nabavo plugov, za nakup plemenske živine itd.? Na ta način bi se dvignil narodni dohodek, dočiin se z dragimi palačami samo manjša. Vse ob svojem času! V dobi visoke konjunkture naj se zidajo magari tudi palače, v dobi, kakršna je današnja, pa so upravi- čene le investicije, s katerimi se veča narodni dohodek, s katerimi se pospešuje gospodarstvo in katere so rentabilne. Vse nerentabilne investicije pa so danes napačne in zato naj se tudi nehajo in zato naj bo to načelo poudarjeno tudi v novem državnem proračunu. Kongres Mednarodne trgovinske Predlog za svetovno konferenco Mednarodna trgovinska konferenca zaseda letos v Kjobenhav-nu v dneh največje politične napetosti. Vendar je njen ugled za-dcolov.l, da obrne pozornost evropske ja\ sti na ta kongres, kar je znamenje o gospodarski zavednosti evropskih narodov, ki so prepričani, da bo šele rešitev glavnih gospodarskih vprašanj mogla zagotoviti svetu res trajen mir. Spremembe v svetovni trgovini je obravnaval na kongresu naj->rej ameriški zastopnik, nato pa tudi belgijski zastopnik profesor Baudliuiii v referatu z naslovom Nove tendence in metode v svetovni trgovini. Po njegovi sodbi ie bilo naivečia ovira za dvig trgovine v zadnjih lelili pomanjkanje deviz. Po 1.1020. so vse države omejevale mednarodno zamenjavo blaga na zgolj najneobhodnejše predmete in izdelke. Razen tega so vse zavarovale svoje kmetijstvo. Kljub vsem avtarkističnim stremljenjem pa so bile države primorane k velikim dopolnilnim nakupom. Zmanjšanje uvoza ni bilo toliko uspeh avtarkije ko posledica težkoč pri priskrbovanju potrebnih plačilnih sredstev. Ni dvoma, da bi bile te države vsak večji dotok deviz takoj uporabile za svojo oskrbo. To je dokaz, da je obseg svetovne trgovine padel zaradi težav pri nabavi deviz. Zato je verjetno, da bi se svetovna trgovina po odpravi protekcionizma naglo razmahnila. Drugi pre ' atelji s< se zavzemali za mednarodno razdelitev dela. Kanadski zastopnik Jellctt je mnenja, da bi bilo dviganje življenjskega standarda v velikih delih sveta najboljša metoda mednarodneg sodelovanja za razvoj pridelave surovin in prizadetih dežel. Zvišati bi bilo mogoče porabo surovin, če bi se zboljšala prehrana, zat' bi pa morale upniške države več kupovati od dolž-nic. Posojila bi se smela dajati sploh le za občekoristna velepodjetja. Resolucija Predsednik kongresa Watson je predložil resolucijo 40 držav, ki zahteva sklic mednarodne konference. Podpisniki so prepričani, da ima svet zadosti surovin in izdelkov za oskrbo vsega prebivalstva z življenjskimi potrebščinami. Zato naj vlade Nemčije, Francije, Vel. Britanije, Italije, Japonske in Zed. držav sev. ameriških s sodelovanjem vodPnih mož iz gospodarstva temeljito prouče gospodarski in fin a učni položaj svojih dežel v zvezi z r.a-rodnimi potrebami in glede svetovnega gospodarskega razvoja. Po tej proučitvi naj se sestanejo izvedenci in naj izdelajo načrt, kako bi se vsem delom omogočil pravičen delež pri oskrbi sveta. Kreditna vprašanja Poljski zastopnik prof. dr. Mly-narski je v svojem predavanju podal razlago, da ni mogoča v nitev na zlali standard, ker je ameriški protekcionizem povzročil velik odtok zlata iz Evrope in njegovo slabo razdelitev. Predsednik Danske banke Aramsnaes sodi, da je največja ovira trgovini večni strah pred razvrednotenjem valut. Zboljšati pa je treba sedanji sistem z zatiranjem špekulacije v kratkoročnem kreditu. Švicarski bankir Golay smatra, da je za ozdravitev kreditnega sistema nujno potrebno odpraviti politično napetost in poživiti mednarodno trgovino. Omogočiti bi se morala večja posojila vladam s pomočjo Banke za mednarodna plačila. Ameriški zastopnik pa priporoča živahnejše investiranje kapitala v produktivna podjetja. Bivši belgijski min. predsednik ATui Zceland je ugotovil na banketu zanimivo dejstvo, da so se zastopniki avtarkične politike izrekli na kongresu za ureditev gospodarskih odnošajev med narodi. Na tej podlagi je predlagal predsednik zbornice izjavo za demobilizacijo na gospodarskem polju. Predlog so podprle francoska, ameriška, angleška, nemška, italijanska in švedska delegacija. Denar mečemo Primera „Sulida“ in „Dalmatienne V »Jadranskem LloydiK beremo naslednje težke obtožbe: »Kadar daje država nekemu podjetju koncesijo za izkoriščanje neke svoje dobrine in če mu daje poleg koncesije še neke posebne ugodnosti in privilegije, potem se pač predpostavlja, da daje te ugodnosti in privilegije le pogojno. Med državo in koncesionarji se napravi pogodba. Država se z njo zavezuje na ugodnosti in privilegije, drugi pogodbenik pa na skru-pulozno izpolnjevanje obveznosti, zaradi katerih je tudi dobil ugodnosti in privilegije. Če koncesionar teli obveznosti ne izpolnjuje, preide v določenem roku njegovo podjetje v lastništvo države. Bivša družba »Sufid« je dobila koncesijo za izkoriščanje vodnih sil Krke in Cetine od takratne avstrijske vlade. Do konca 1.1928. bi morala družba izvršiti določene obveznosti. Leta 1928. je bivši ban in takratni direktor primorske finančne direkcije ter odlični pravnik dr. Josip Jablanovič objavil v splitskem listu »Država« vrsto člankov, v katerih je na temelju pogodb in zakonov dokazal, da družba »Sufid« ni izpolnila prevzetih obveznosti in da mora zato s koncem leta 1928. izgubiti koncesijo. Namesto da bi družba »Sufid« izgubila koncesijo in postala lastnina naše države, jo je kupila francoska družba »Dnlmatiennc« v začetku leta 1929. s pristankom in odobritvijo naših oblasti. Nato je bilo objavljeno v listih, da je dala naša država družbi »La Dal-matienne« številne in velike ugodnosti v nadomestilo za velike investicije, ki da jih bo družba izvršila zaradi razširjenja obstoječih in postavitve novih obratov. Te ugodnosti so zlasti zadele nekatere naše občine, ki so ostale brez do- klad, ki jih je družba »Sufid« plačevala. Namesto pa, da bi svoje obrate razširila in izvršila investicije, za katere se je zavezala, je družba »La Dalmatienne« svoje obrate skrčila ter celo za več let zaprla svojo tvoruico v Šibeniku. Navadni državljan bi sedaj mislil, da mora sedaj družba.»La Dalmatienne« izgubiti svojo koncesijo, ker ni izvršila svojih obveznosti, dočim je država svoje obveznosti izpolnila, celo skrupulozno izvršila ter skrbela, da so ostale vse ugodnosti v veljavi. Dejansko pa se na tem svetu stvari drugače razvijajo, kakor to mislijo navadni državljani. Namesto da bi družba »La Dalmatienne« izgubila koncesijo, so začeli časopisi pisati že takrat, ko je bil na vladi še dr. Milan Stoja-dinovie, da bo naša država kupila družbo »La Dalmatienne« za svoje podjetje »Jugo-Čelik« v Sarajevu. Tako torej: Družba »La Dalmatienne« uživa vse mogoče ugodnosti od naše države skozi deset let, svojih obveznosti nikakor ne izvršuje ter zato po vsaki zdravi pameti mora izgubiti koncesijo, navzlic temu pa mi davkoplačevalci Jugoslavije na vse zadnje kupimo podjetje in vrhu vsega še bog ve, kako drago. Dvakrat bi morala že ta družba pasti v naročje države kot zrelo jabolko, toda mi ga ne vzamemo, temveč ga raje — blagorodni in premožni, kakor smo že — kupimo za drag denar, oziroma ga kupi neki tretji z istimi obveznostmi za nas ter z istim izkoriščanjem vseh ugodnosti ter istim neizvrševanjem obveznosti, ki jih je prevzel do države. Vse to je za mene navadnega državljana - davkoplačevalca čisto nerazumljivo in čudno. Čeprav ni sem pravnik, mi nikakor ne gre v glavo, da se morejo sklepati takšne pogodbe, ki zavezujejo saino državo, drugo pogodbeno stranko pa nikakor. Zato naprošam pravnike, da mi pojasnijo s stališča zakona in občnih koristi, kako je potekala zadeva z družbo »Sufid« in družbo »La Dalmatienne« ter da nas pouče, da bomo mogli to zadevo razumeti. Na vse zadnje moramo mi davkoplačevalci iz svojega žepa plačati vse, kar kdo sklene v našem imenu, pa bi bilo zato tudi samo pravilno, če bi vedeli, kako so se te stvari izvršile. Tako imamo tudi pravico, da vemo, kako je prav za prav z družbo »Sufid« in z družbo »La Dalmatienne«. Samo poglobitev ljubljanskega kolodvora je mogoča Slovenski inženirji so se na podlagi vestnega študija ljubljanskega kolodvorskega vprašanja skoraj soglasno izrekli za poglobitev ljubljanskega kolodvora. Kakor pa je pri nas Slovencih že v mvadi, so se tudi glede tega vprašanja našli nekateri posamezniki, ki so mislili, da bi bil greh, če bi bili Slovenci edini in zato so nastopili s svojimi, pri tem pa prav slabo preštudiranimi načrti. Nekateri pa so šli še dalje in s svojo ekstraturo naravnost škodovali skupni slovenski stvari, kar je vprašanje ljubljanskega kolodvora vsekakor. Čeprav so bili ti novi načrti — kakor že rečeno — silno slabo preudarjeni in popolnoma nepotrebni, so vendar mogli zbegati slovensko javnost, a silno škodovati tudi v Beogradu. Zato je priredilo združenje inženirjev in arhitektov debatni večer, na katere-ga je povabilo tudi avtorje novih načrtov, da bi se tako vse vprašanje popolnoma razčistilo. Teh avtorjev pa na debatni večer ni bilo, kar dovolj jasno govori o vrednosti njih načrtov. Na debatnem večeru so podali inženirji Leskovšek, univ. prof. Hrovat in Stanko Dimnik obširne in silno tehtne referate ter nedvoumno dokazali, da se more rešiti ljubljansko kolodvorsko vprašanje le na en način — s poglobitvijo. Hkrati so temeljito obračunali z vsemi ekstraturami nekaterih ljudi in zlasti uničujoče pokazali vse slabe strani načrta inž. Klopčarja in njegove propagande za svoj načrt. Predavalnica združenja je bila nabito polna in brez izjeme vsi inženirji in železniški strokovnjaki tei javni delavci so z navdušenjem pritrdili izvajanjem referentov. Debatni večer je dokazal neovrgljivo, da pomeni edino poglo-bitveni načrt pravo rešitev ljubljanskega kolodvorskega vprašanja. Zahteve domačih borz Na seji zastopnikov domačih borz v Zagrebu sta bili na dnevnem redu predvsem vprašanji o prodaji letošnje letine in o zastopstvu borz v deviznem odboru Narodne banke. Glede žetve so bili sprejeti predlogi novosadske borze. V deviznem odboru pa zahtevajo borze imenovanje svojega predstavnika in ustanovitev deviznih pododborov za izvoz in uvoz v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, t. j. na sedežih deviznih borz. čitajte »Trgovski list«! Josip Benko 50 letnik Ni sicer naša navada, da bi se spominjali petdesetletnic rojstva, vendar pa so tudi petdesetletnice, zaradi katerih je treba napraviti izjemo. In 501etnica Josipa Benka, najmarkantnejšega gospodarskega •moža Prekmurja, je tako pomembna, da se napravi izjema. Kajti velik del razveseljivega napredka, ki ga je doseglo Prekmurje, je tesno združen z imenom Josipa Benka. Zalo je tudi njegov jubilej -— jubilej vsega Prekmurja. Josip Benko se je rodil 3. julija 1889. kot sin kmečkih staršev v Tešanovcih pri Murski Soboti, kjer je tudi z odličnim uspehom napravil ljudsko šolo. Ze kot mlad fant je pokazal izredne talente za gospodarska vprašanja in bil v domačem gospodarstvu svojim staršem v veliko pomoč. Imeli so malo gostilno, poleg tega pa so tudi trgovali z živino. Ko so spoznali starši sposobnost svojega sina, so gostilno prodali in se preselili v Mursko Soboto, kjer so na mestu, kjer stoji sedaj hotel »Slon«, sezidali prav lično poslopje, v katerem so imeli gostilno in mesnico. Ko je g. Benko končal meščansko šolo, se je z vso resnostjo lotil trgovine z živino. Imel je že takrat velike načrte, ki pa jih zaradi izbruha svetovne vojne ni mogel uresničiti. Vpoklican je bil v vojsko, kjer je ostal na bojnih poljanah do poloma avstro-ogrske monarhije. Takoj po preobratu leta 1918. se je vrnil domov in takoj se je priključil vsem tistim javnim delavcem, ki so pomagali pri osvobodilnih borbah. To delo pa je bilo pretrgano, ko je zajel prekmursko krajino val terorizma Bele Kuna, pred katerim je moral gospod Benko kot zaveden narodnjak pobegniti na Štajersko. Ko je bilo Prekmurje zasedeno po jugoslovanski vojski, se je vrnil gospod Benko v Mursko Soboto, kjer je s podvojeno silo nadaljeval svoje delo za napredek gospodarstva v Prekmurju. Takoj je zavzel vodilno mesto pri naših gospodarskih in kulturnih organizacijah. Bil je med ustanovitelji združenja trgovcev v Murski Soboti. Združenje je bilo ona organizacija, ki je dajala iniciativo za plodno delo na konsolidaciji gospodarskih teženj Prek murja. Zelo uspešno je deloval g. Benko tudi v občini. Od leta 1921. do danes najdemo g. Benka stalno v upravi združenja trgovcev. Od 1924. do 1926. je bil gerent občine Murska Sobota, nato pa do 1.1931. njen župan. Kot županu se mu je 'posrečilo, da je iz zapuščene vasi ustvaril veliko občino, ki uživa danes ne samo v ožjem krogu domovine velik sloves, temveč je tudi znana kot industrijski center Prekmurja. Z neverjetno gospo darsko preudarnostjo je omogočil 'da je saniral občinsko gospodar Istvo, ki je bilo močno zavoženo jZ velikimi težavami je začel ka nalizacijo občine, uredil ceste, iz [peljal elektrifikacijo, ustanovil ob finsko hranilnico, kreditno banko, Zastavil vse sile, da je dobila Murska Sobota gimnazijo. Kot trgovec in industrialec si je juredil veliko tovarno mesnih iz delkov, ki slovi danes širom sveta Zelo intenzivno je bilo tudi delo tg. Benka kot politika. Celih deset 'let je bil narodni poslanec in vseh teh 10 let se je nesebično trudil za napredek Prekmurja in dosegel tudi velike uspehe. Posrečilo se mu je, da je izposloval velike kredite za razne komunikacije, ceste, šole itd. Po njegovi zaslugi se gradi sedaj ve lik Pctanjski most čez Muro. To monumentalno delo bo omogočalo, da bo prekmurska pokrajina imela novo važno zvezo z notranjostjo države. V njegovo neprecenljivo zaslugo se šteje tudi pridobitev da je Murska Sobota dobila okrož no sodišče. Kot politik se je zavzel pri vseh vladnih krogih, kjer si je pridobil odlične zveze, za slehernega, ki je prosil pri njem pomoči kateri koli stvari. Bil je kot poslanec nestrankarski, objektiven, vljuden in pomagal je, če se je le pomagati dalo. Pri zadnjih skupščinskih volitvah je kljub splošni zahtevi tukajšnjega prebivalstva odklonil vsako kandidaturo, in sicer iz zdravstvenih razlogov. Kot poslanec ni gospod Benko nikdar nikogar vprašal, kateri stranki pripada, temveč je videl v vsakem samo Prekmurca, domačina, za katerega se je zavzel z vsemi silami. S takšnim Dr. Henrik Steska: Strokovno šols V februarju tega leta so bili v I se strokovni značaj še ne pojavlja Italiji izdani novi temeljni pred- povsem izrazito. Je to rokodelska postopanjem si je pridobil simpatije in srca vsega prekmurskega prebivalstva, ki spoštuje g. Benka ne samo kot sposobnega gospodarja, temveč tudi kot velikega dobrotnika. Zlasti pa je vedno podpiral številne dijake in dijaške organizacije ter bil pravi mecen mladine. Tudi kot razsodnik v številnih sporih med prebivalstvom je pokazal veliko spretnost. Vedno je znal najti kompromise, ki so zadovoljevali nasprotujoče si stranke, tako da ima tudi kot tak pri prebivalstvu polno zaupanje. Prekmursko prebivalstvo je po-| njih svojih govorih tudi Halifax in nosno na g. Benka in se s hvalež-1 . • j , ... I V Parizu so izvedeli, da bo von nosijo v srcu spominja njegovega Papen kot Hitlerjev župnik od- dela za napredek vsega Prekmur- potoval v Moskvo, kjer naj poskusi ja ter Murske Sobote še posebej, preprečiti trojni sporazum v zad-Z vso iskrenostjo se spominja nje- p^an’ n*ma gove petdesetletnice ter mu želi, ^rivda^za dosedanji neuspeh po- PflMižalb fantomi ter celo minister lord Eden. Od obeh se pri- | ‘ 3() ao ^jtajska IeTala bom- čakuje odločnejši nastop za primer novih zapletljajev v Evropi. V vprašanju Tiencina so se pričela pogajanja v Tokiu, vendar pa Japonci ne verujejo v uspeh pogajanj, če Anglija docela ne spremeni svojo politiko. Kot pritisk so Japonci še poostrili blokado Tiencina. Hkrati se širijo novice o uporu bardirala japonske čete pri Kan-tanu in na otokih. Novi predlog zakona o nevtralnosti USA je bil v senatu z malimi izjemami sprejet. O vojni odloča predsednik skupno s kongresom. Ford je v neki izjavi napadel mednarodne finančne kroge, da * J — — —^ V — V-' M p VA — — I v H ^ ■ proti Cangkajšeku in o potovanju I °ni ščuvajo na vojno, ker ne znajo japonskih zastopnikov na pogaja- I drugače zasluziti denar kot z in-nja z novo vlado v čunkingu, ka- 1 vesticijami v vojno industrijo, tera da je ponudila Japonski skle- I Med špansko in chilsko vlado je nitev miru. I nastal konflikt, ker zahteva špan- V Moskvi se po novih angleških I ska vlada, da se ji izroče republi-ponudbah pogajanja nadaljujejo in j kanci, ki so se zatekli v chilsko se njih potek znova optimističneje I poslaništvo v Madridu, čemur pa presoja, kar sta naglašala v zad- se chilska vlada upira. Denarstvo Uradni tečaji za julij Minister za finance je z odločbo z dne 27. junija 1939., št. 39.190/VIII predpisal naslednje tečaje za zlato ali tujo valuto: 1 napoleondor . . din 305*— 1 zlata turška lira . „ 346 50 1 angleški funt . . „ 258' 1 ameriški dolar . „ 54'80 1 kanadski dolar . „ 54'50 1 nemška marka . „ 14'30 1 zlot.................................................................. 8'30 1 belga................................... 9'40 1 pengo...............„ 8'60 1 braziljski milreis . „ 2-85 1 egiptovski funt . „ 260-— 1 palestinski funt , „ 256'— l urugvajski pezos . „ 18'70 1 argentinski pezos . ,, 12'50 1 čilski pezos ... „ 125 1 turška papir, lira „ 34'— 100 francoskih frank. „ 146-— 100 švicarskih frankov „ 1242'— 100 italijanskih lir . . „ 228'80 100 nizozemskih gold. „ 2915— 100 bolgarskih levov . „ 46- 100 romunskih lejev f „ 30'— 100 danskih kron . . „ 1120'— 100 švedskih kron . . „ 1306'— 100 norveških kron , „ 1272'— 100 pezet..................... 200'— 100 drahem...................................... 40'— 100 češkoslov. kron . „ 150' 100 finskih mark , . „ 108-— 100 letonskih lat . . „ 740'— 100 iran. (perz.) rialov „ 100 Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim.«). Slovenija in drž. denarni zavodi V zadnji številki »Trgovskega tovariša« razpravlja Oec. o na- predku javnega bankarstva v Jugoslaviji ter tudi o vplivu teh zavodov na naše slovensko gospodarsko življenje. Pri tem navaja naslednje podatke (vse v milijonih din): Narodna banka: Slovenija vsa država Posojila: 1930 1938 1930 1938 menična 125'1 98'25 1.433'7 1.707'7 lombardna 3'8 4'3 203'5 63'6 Žirovni rac. 55'8 85'2 G67'2 1.080'0 Čeprav je celotna vsota posojil narasla, se je delež Slovenije zmanjšal. Poštna hranilnica: Cek. rač. 5.430 6.686 19.193 26.012 Ček. vloge 164'7 276'8 978'8 1.709'9 Drž. hip. banka: hran. vlogo 35‘4 52'C 1.169‘5 1.441*8 Obrtna (zanatska) banka: Vloge ? 9'15 32'5 51*2 Krediti 0'2 1P4 104'4 132'4 Ti podatki žal niso popolni, zlasti pa ni razvidno, koliko so dali drž. zavodi kreditov v posamezne pokrajine. (Ti zavodi namreč teh podatkov ne objavljajo.) Avtor članka je mnenja, da bi ti podatki pokazali nesorazmerje med vsotami kapitalov, ki so prišli v te zavode iz naših krajev in kapitali, ki so jih dobili naši kraji v obliki kreditov nazaj. Znano je nadalje, da dajeta Poštna hranilnica in Drž. hipotekarna banka največ kreditov državi za razne investicije. Od eno-milijardnega investicijskega posojila za javna dela je dobila Slovenija komaj 6%, od 2 milijard za ceste pa dobi 11%. Od železniških zgradb iz 4milijardnega posojila pa je za Slovenijo določenih le 130 milijonov din (za progo Črnomelj — Vrbovško). * Knpone št. 21 obveznic vojne škode bo pričela izplačevati Poštna hranilnica s 1. avgustom. Kdor ima nad 200 obveznic, naj pošlje kupone po pošti z vrednostnim pismom (s seznamom serij in številk ter svojim natančnim naslovom). V devizni odbor pri Nar-, banki so imenovani: z.a banko viceguverner dr. Belin, namestnik dr. Lj. Mikic, in dr. K. Ljubisavljevič; iz fin. ministrstva N. Stanarevič, nam. Z. Starčevič, zun. ministrstva M. Pilja, trg. ministrstva dr. Sava Obradovič, oba pomočnika ministrov. Novi cenzorski odbor podružnice PAB v Ljubljani^ je sestavljen za eno leto iz sledečih gospodov: dr. Ažman, dr. B. Remec, ravn. Pretnar, tajnik Kmetijske zbornice dr. Pergar, fin. ravn. Sedlar, uradnik Zadr. zveze Čeferin, ravn. podružnice PAB dr. Vidmar. Načelnik dr. Rudolf Andrejka je objavil v »Hranilniškem vest- niku« v Zagrebu članek, v katerem prepričujoče dokazuje, da ni bila Kranjska hranilnica ustanovljena od nemškega kapitala, temveč so zbrali denar Kranjci, od katerih pa je bilo pred vojno 95 odstotkov Slovencev. Rooseveltovo valutno pooblastilo glede potrebne devalvacije dolarja in pooblastilo o nakupu srebra sta bili po sklepu senata znova potrjeni. Dveletne vojne bone po 3 in pol odstotka bo izdala francoska blagajna narodne obrambe za porazdelitev vojnega kredita. Obtok bankovcev v Franciji se je znižal za 328 milijonov na približno 120 milijard frankov, kar se presoja kot utrditev kreditnega stanja. Zlato kritje pa se je znižalo od 64,21 na 64,12%. Proizvodnja zlata iz zlatonosne-ga kremena je znašala v Jugoslaviji v prvih letošnjih petih mesecih 2317 kg. Poleg tega prideluje bor-ski rudnik na mesec povprečno 50 kilogramov zlata, da bi znašala vsa proizvodnja v 5 mesecih približno 482 kg. Beograjska borza Zadnji teden je označilo padanje tečajev vseh državnih obveznic, kar se presoja kot vpliv nemirne politične atmosfere. Ponudba pa ni bila velika. Ze s tem, da je nekdo kupil precej vojne škode, se je ponudba ustavila. Na-rastla pa bo terminska ponudba, ker so razlike za prompt že dosegle 3 poerie. V dolarskih papirjih ni sprememb. Padle so samo delnice PAB, ne pa Nar. banke. Od 23. do 30. junija so se gibali tečaji takole: vojna škoda 7% inv. pos. 4% agrarji 6% begi. obv. 6%dalm. agr. 6% gozdne 7% Blair 8% Blair 466 465 99'75 99 63 62 87*75 86*75 85*50 84'50 81 80 92*50 92 101 100 7% Seligman 100 100 7%stab. pos. 100 99 Donosnost državnih papirjev je bila: vojna škoda 5*375%, inv. pos 7'08, 4% agr. 6'45, 6% begluške 6'92, dalrn. agrar. 7*10, gozdne 7*5 7% Blair 7*61, 8%ni 8, Seligman 7, stab. pos. 7*08%. Ves promet obveznic je dosegel 5*85 milijona din. Delnice Narodne banke so bile tržene po 7400, 25 kosov. Delnice PAB po 215 din, mali komadi 212 do 210 50, konec tedna 210—209, prodanih 30. Druge delnice niso netirale. V deviznem prometu je ostal funt stalno 258, klirinška marka 14*30. Praga je padla za četrtino točke na 150*25. Grški boni ena ko, do 31 din. Ves promet je znašal 22 milijonov, za 13 manj ko pretekli teden. Povodnji so hu živinorejo Kmetje potrebujejo ceneno živinsko sol Ponekod dvakratna, ponekod celo trikratna povodenj je tudi pri nas napravila veliko škode ne samo na poljih, nego ponekod skoraj še večjo na travnikih. Ponekod je vsakokrat voda stala okoli osem dni nad kulturami. Ker je povsod bila voda blatna, je travo močno zablatila in marsikje se ne bi imela brez pomisleka uporabljati niti za steljo. Celo tam, kjer je voda stala manj časa, je posušeno seno prav zelo prašno in smrdi po postani vodi oz. nekako po ribah. Kjer koli potegneš seno iz kopice, se kar zakadi in pest se napraši. Pri du-hanju se pojavi kihanje. Gotovo je, da s tem senom ni varno krmiti, a kjer drugega ni, pač ne bo šlo drugače. Tako seno pa bo pri živini dražilo ustne in vse ostale sluznice in motilo prebavo, povzročalo kašelj in krmilni uspeh bo slab. Poleg tega se pri živini utegne pojaviti zelo neprijetna ne-ješčnost in kar je še hujše — met-ljavost. Marsikateri živinorejec bo primoran predčasno prodati del živine, kar utegne zelo slabo vplivati na stanje cen. Vsaj v delno odpomoč nekateri svetujejo pokladati živini tudi močnih krmil. Toda živinorejci v večini primerov nimajo denarja zanje, saj so skoraj leto za letom prizadeti z mnogoštevilnimi nezgodami in obubožani. Zelo pa želijo dobiti cenejšo živinsko sol, ki bi delno zboljšala ješčnost in živali navajala na to, da pijo več vode, s čimer si končno le bolje operejo usta in razne sluznice kakor pa pri manjšem pitju. Gospodarji pravijo, da imajo z živinsko rdečo soljo prav dobre izkušnje in se obračajo na obtastva, da jim omogočijo nabavo cenejše rdeče živinske soli. Nadejamo se, da bodo oblastva upravi- čenim, na izkušnjah slonečim nasvetom oz. prošnjam težko prizadetih živinorejcev ugodila v naj krajšem času. Opozarjamo, da je veliko živinorejcev, ki nimajo živini kaj drugega jKikladati kot samo poplavljeno in zablateno, komaj nekoliko posušeno seno. Ugoditev takim prošnjam je zlasti v naših razmerah prav zelo važna in nujna, ker slovensko kmetsko gospodarstvo je poudarjeno živinorejsko in je živinoreja v veliki večini gospodarstev glavni vir dohodkov, posebno pa še tam, kjer je razvito mlekarstvo. V lakih krajih odprodaja živine zaradi pomanjkanja krme ali zaradi slabe krme sploh ne more priti v poštev, ako naj si kmet ne izpodreže glavnega vira svojih denarnih dohodkov. Krme se tedaj mora dokupovati ali pa vsaj ona sredstva, ki omogočajo uporabo slabega, zablatenega sena vsaj v sili. Gospodarski stiki z Belgii Peti občni zbor iugottovamkega odbora v Beogradu Gospodarska depresija in politična napetost sta zadnje leto močno škodile prometu med našo državo in Belgijo. Promet se je zmanjšal po količini in vrednosti, ker ni uspelo povečali niti naš sezonski izvoz niti rešiti vprašanje deviz, ki moti stike z vsemi neklirinškimi državami, kar je Belgija od januarja lanskega leta. Konec lanskega leta se je sestal v Beogradu mešani odbor na posvet o delovanju trgovinskega sporazuma, ki se presoja kot zadovoljivo. Tudi si za ureditev prometa mnogo prizadevata odbora v Bruslju in Beogradu. Povečalo se je tudi število članstva. Kot znaten uspeh tega delovanja moremo ugotoviti povečanje prometa v maju letošnjega leta. Občni zbor je vodil bivši jugoslovanski poslanik v Bruslju dr. Milan Milojevič, ob prisotnosti sedanjega poslanika Lazareviča in beograjskega belgijskega poslanika ter predstavnikov Centrale industrijskih korporacij, zbornic in mnogih industrialcev. V odgovoru na pozdrav je belgijski poslanik čestital Jugoslaviji za njen nagli napredek in naglasil podobni položaj obeh držav v obrambi neodvisnosti. Naš novi poslanik je izrazil svoje zadovoljstvo, da mu je dan takoj stik z gospodarskimi vezmi in delavci, ko odhaja na svoje mesto. Poročilo uprave omenja tudi dosedanje konference v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Novem Sadu ter navaja vzroke, zakaj se je zmanjšala lani naša trgovina z Belgijo. Jugoslavija je bila lani aktivna še samo za 289,6 proti 434,3 milijona din v 1. 1937., odstotno pa 86 proti 84. Od 1.1937. je naš izvoz padel od 188 na 160 tisoč ton, oziroma 518 na 336 milijonov din, po količini za 14,9, po vrednosti pa za 35,1%. Po bel- gijski statistiki pa je padel njen uvoz iz Jugoslavije za 24 in za 39,6%. Povečal se je samo izvoz aluminija in hmelja (65%), močno je padel izvoz lesa in celuloze. Uvozili pa smo lani samo 3442 ton proti 13.471 iz 1. 1937. in po vrednosti za 47 proti 84 mil. din. Uvoz je torej padel za 74,5 in po vrednosti za 44%. Naš iA'oz bi se mogel povečati v plačilnem sporazumu še za 6,31 milijona b. frankov. Ko je skupščina odobrila poročilo uprave, je bil izvoljen spet dosedanji odbor, za častnega predsednika pa v smislu pravil novi jugoslovanski poslanik v Bruslju. Zunanja trgovina Nemški industrialci hočejo obnoviti pogajanja z Anglijo »Financial Times« javljajo, da so neki nemški industrialci intervenirali v Londonu za obnovo pogajanj med angleškimi in nemškimi industrialci, ki so bila pretrgana po aneksiji Češkoslovaške. Nemška vlada pri tej akciji nemških industrialcev ni direktno udeleže-a, a jim ne nasprotuje. Londonski list dostavlja, da lji bili angleški industrialci pripravljeni za ta pogajanja, če bi bila za nemškimi industrialci oficialno nemška vlada. Posebne takse za izvoz lesa v Francijo Trgovinski minister je odredil, da se morajo plačevati za potrdila, ki jih izdaja Zavod za pospeševa- nje zunanje trgovine v Beogradu radi izkoriščanja trgovinsko - pogodbenih ugodnosti s Francijo pri izvozu v Francijo in Alžir naslednje takse: za navadni les iglavcev, žagan ali tesan 2 din od tone, za navadni les listovcev, žagan ali tesan 4 din od tone, za celulozo din 1 od 100 kg. Te posebne takse se pobirajo s taksnimi znamkami, ki se vtisku-jejo na potrdila. * Menična posojila za izvoz blaga v ncklirinške države bo dajala Narodna banka po 3%nih obrestih preko pooblaščenih bank. Te banke bodo poleg tega računale samo še določen manipulacijski prispevek. Navodila za izvoznike bodo dajale podružnice^ Narodne banke. Za uvoz bombažne preje iz protektorata je bil dosežen z Nemčijo sporazum, po katerem je zagotovljena našim uvoznikom dobava preje v višini iz lanskega in predlanskega uvoza. Gre le še za neke upravne zadržke na češko-morav-skem. Na polvaljano železo, ki ga uvozijo industrije pločevine za izdelavo pločevine do konca tega leta. V gostilni in restavraciji zahtevajte vedno izrecno RogaSko mineralno vodo! Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen. se plača carina 5 zlatih din za 100 kg. Plačila skupnega davka je ta pločevina oproščena, in sicer po pogojih, ki jih finančni minister še predpiše. Fin. minister more to ugodnost podaljšati do konca leta 1940! Za moderne sušilnice sadja je odobrilo kmetijsko ministrstvo 900 tisoč din. Ljubljana dobi od tega 72.000. V Vojvodini, Bački, Banatu in Sremu se je že pričela žetev pšenice. Letina bo dobra. Nekod pa zaradi dežja klasje še ni dozorelo. Francija je sklenila in podpisala novi trgovinski pogodbi z Nemčijo, s katero se začasni sporazum podaljšuje do 23. junija 1940., in z Japonsko, ki bo povečala svoj uvoz iz Francije od 39 na 50 milijonov jen. 600 tisoč bal bombaža bodo Zedinjene države zamenjale z Anglijo za kavčuk v vrednosti 175 milijonov funtov. Mednarodni kartel litega železa je ustanovljen z vsemi belgijskimi, nizozemskimi, luksemburškimi in francoskimi producenti, katerim se priključi še dosedanji nemško-francoski kartel. Vzrok za ustanovitev kartela so bile nizke in nestalne cene, ki so se zdaj naglo dvignile. Uporaba železa in bodeče žice za ograje je v Italiji odslej prepovedana s posebno uredbo, ki določa za kršitelje te prepovedi stroge kazni. Ograje se smejo delati samo iz lesa, betona, kamenja idr. število kartelov se je povečalo lani v Jugoslaviji na 96, ker je bilo registriranih 10 novih in sicer po en kartel za obutvene podkve, za edilno olje, cinkov klorid, papirnate preproge, alkaloide opija, nafto, vodik, emajlirane kadi in dva pekovska kartela. Prijavljeni so še nekateri. Dobava modre galice je docela normalna in ni vzroka, da bi je moralo zmanjkati za naše kmetijstvo. Industrijske zaloge so popolnoma zadostne, vsa naročila se spolnjujejo v treh dneh. »Jugoslo-venski Kurir« pa opozarja na možnost, da se trgovci niso še dovolj založili z galico, posebno v Dalmaciji. 5.—6. številka »Trgovskega tovariša« Najnovejša dvojna številka objavlja na uvodnem mestu članek našega priznanega gospodarskega publicista Draga Potočnika o financah naših samouprav. Članek podaja obsežen pregled tako vseh mestnih in vaških občin, ko tudi banovin, cestnih odborov. Posebno poučna so izvajanja o obremenitvi prebivalstva s samoupravnimi dokladami. Slovenija je tu na prvem mestu in daleč pred drugimi in ta prevelika obremenitev Slovenije kar stalno narašča. Gradivo, ki ga je zbral g. Potočnik, zasluži vse priznanje. — Zelo zanimivi so tudi »Paberki iz gospodarstva Jugoslavije« g. dr. Vinka Šarabona. — O naslednjem članku dr. Potočnika »o napredku javnega bankar-stva« govorimo še posebej na drugem mestu. — Slede razni manjši članki, ki pa so prav tako vseskozi aktualni in ki lepo dopolnjujejo številko o razvoju našega in tujega gospodarstva v zadnjih dveh mesecih. Med temi je tudi več člankov, ki so zlasti namenjeni za trg. naraščaj. Samo želeti je, da bi ta te članke tudi prebral. — Prispevke zaključuje bogat listek, nakar zaključuje številko poročilo o zadnji odborovi seji Trgovskega društva »Merkur«. Omenimo naj, da je na tej seji izrekel predsednik društva dr. Fran Windischer toplo priznanje uredniku »trgovskega tovariša« Josipu J. Kavčiču, ki že 15. leto urejuje list. Da je to priznanje tudi v polni meri zasluženo, dokazuje še posebno nazorno baš najnovejša dvojna številka »Trgovskega tovariša«. Bahave - licitacije Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje dobavo 30.000 kg cementa z direktno pogodbo na dan 8. julija t. 1. Pogoji po din 10’— v pisarni direkcije, Sv. Jakoba trg štev. 2/1. nadstr., soba štev. 41. Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje dobavo 2160 m betonskih cevi, 210/150 mm, z direktno pogodbo na dan 7. julija t. 1. Pogoji po din 20— v pisarni direkcije. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo pismeno licitacijo za dobavo 552 ton premoga kockovca. Licitacija bo dne 24. julija ob 11. uri v pisarni ekonomskega odseka, Sv. Jakoba trg štev. 2. Pogoji po din 10'— v pisarni podpisane direkcije. Pri Centralni direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu bo dne 18. julija ofertna licitacija za dobavo hrastovega jamskega lesa. Pri Vojno-sanitetskem zavodu v Zemunu bo dne 17. julija licitacija za dobavo volne. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 5. julija ponudbe za dobavo spiralnih svedrov, negaše-nega apna, kalcijevega karbida, ozalid-papirja, jamskega jelovega lesa; do 12. julija sprejema ponudbe za dobavo jamskega jelovega lesa in razsvetilnih teles. Uprava zavoda »Cačak« v čačku sprejema do 12. julija ponudbe za dobavo akumulatorskih plošč. Centralna direkcija drž. rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 7. julija ponudbe za dobavo ci-lindrskega, kompresorskega in turbinskega olja; do 10. julija za dobavo transformatorskega olja, masti za kolesa; do 12. julija za dobavo olja za kolesa in tovotne masti. 2. hidroplanska komanda, Divu-Ije, sprejema do 4. julija ponudbe za dobavo opank; do 10. julija za dobavo desk, gredic, železa, pločevine, karbolineja itd. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 11. julija ponudbe za dobavo lanenega in bombažnega platna, barv, katrana, sol-vent-nafte, smole, kokosovih pro-stiračev; do 12. julija za dobavo epulet in žice za mornarske čepice. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 28. julija ponudbe za dobavo papirja, matric, kartona, heliografskega in ci-klostilnega papirja; do 31. julija pa ponudbe za dobavo elektromotorja. Komanda žandarmerijske podoficirske šole v srem. Kamenici sprejema ponudbe za dobavo foto grafskih aparatov. Rok dobave je šest tednov od dne objave, ko je bila ponudba sprejeta. LICITACIJA Dne 10. julija bo pri 1. oddelku vojno-tehničnega zavoda v Hanri-jevu pri Skopi ju licitacija za do bavo sponk, žice, smirkovega plat na itd. Pri strojnem oddelku Direkcije drž. železnic v Ljubljani bodo na slednje licitacije: dne 8. julija za dobavo obleke, čepic, pogon skih in okenskih jermen; 10. julija za dobavo vzmeti; 11. julija za dobavo pločevine, 14. julija za dobavo firneža, sikativa, železnega minija, katrana, karbolineja, dne 15. julija za dobavo pisarniškega materiala. Pri Upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu bo dne 30. julija ofertna licitacija za dobavo lanene vrvi, dne 4. julija pa lici tacija za dobavo stroja za brušenje orodja. Dne 8. julija bo pri Štabu dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za popravilo konjušnice Pri Upravi zavoda »Obiličevo« Obiličevem bodo naslednje licitacije: dne 5. julija za dobavo muf-lovske peči za sulfat in solno kislino, dne 6. julija za dobavo smre kovih in lipovih desk. Pri Štabu mornarice v Zemunu bo dne 4. julija ofertna licitacija za dobavo olja; dne 15. julija za dobavo bombaža belega in pisanega za čiščenje. Štab zrakoplovstva vojske v Ze munu razpisuje za dan 18. julija ofertno licitacijo bencina (mešanice). Pri Komandi pomorskega arzenala v Tivtu bo 19. julija ofertna licitacija za nabavo kokosovih oti-račev za obutev. Pri štabu vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki bo 24. julija licitacija za dobavo ovsa. Pri Upravi smodnišnice v Kamniku bo dne 26. julija licitacija za dobavo konopljene preje, 27. julija pa licitacija za dobavo aluminija prahu. Dne 18. julija bo pri štabu dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo večjih količin ovsa. Že v 24 urah barva, plesira in kemično sna ti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICI Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. Dne 18. julija bo pri centralni direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo porcelanskih izolatorjev. Dne 21. julija bo pri gradbenem oddelku direkcije drž. železnic v Ljubljani licitacija za dobavo 26.250 kg železne pocinkane pločevine. Dne 25. julija bo v intendanturi štaba osiješke divizijske oblasti v Osijeku licitacija za dobavo večje količine pšenice. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Strukturne s laponske Julija 1937., ko se je začela kitajsko - japonska vojna, japonska težka industrija ni bila v stanu zadostiti potrebam vojne. Ker ni bilo računati na tujo pomoč, je morala biti glavna skrb japonske vlade, da razvije vojne industrije, kar je bilo mogoče le na račun mirovnih industrij. Sledila je splošna mobilizacija ne le vojaštva, temveč tudi delavstva, inženirjev in strokovnjakov. Vlada je prevzela strogo kontrolo nad vsemi panogami gospodarstva, ki se je junija 1938. z azširjenjem kitajske fronte še poostrila. Posledica je bila strukturna sprememba japonske industrije. 1936. leta se je cenila proizvodnja japonske industrije za trikrat večjo kakor je bila leta 1931. Leto 937. je prineslo nadaljnji porast za 34,5%, toda ne enakomerno v vseli panogah. Od 1931. do 1937. je n. pr. metalurgična industrija povečala svojo proizvodnjo na osemkratno, strojna petkratno, kemična pa triinpolkratno. Tekstilna stroka je proizvodnjo le podvojila, glavno z razvojem nitne (rajonske) ndustrije. V 1. 1937. je bila razlika še bolj vidna. Leta 1936./37. je metalurgična industrija svojo produkcijo povečala za 22,5 odstotkov, strojna 43,9%, kemična za 43,1%, tekstilna pa le za 13,1%. Sprememba bi se dala grafično prikazati takole: v °/» celotne ind. proizvodnje metalurg, strojna kem. tekstil. 1931 8,4 9,6 15.8 29,9 1937 21,3 15,5 17,7 .25,6 V drugi polovici 1938. leta je bila sprememba še bolj vidna. Produkcija jekla in strojev je narasla za 17% v prvih 11 mesecih 1938. leta, kemični produkti za 3,9%, plin in elektrika za 9,2%, tekstilije pa so padle za 18%, in podobno močno je padla tudi proizvodnja keramike, papirja, sladkorja in mlinske industrije. Tudi v razdelitvi kapitala se vidi podobna tendenca. Naložbe in posojila za težko in kemično industrijo v 1. 1938. znašajo vsoto 1.829,000.000 jen ali zvišanje za 278 mil. (17%) v primeri s predhodnim letom. Naložbe za vse druge industrije pa kažejo padec 64%. Povečanje je bilo posebno vidno v rudarstvu, kjer so se posojila podvojila. Tudi število delavstva, zaposlenega v vojni in sorodnih industrijah kaže dvig za 26,2 odstotka, medtem ko se je v-drugih industrijah le neznatno povečalo. Vojna je vplivala na dobičke splošno neugodno, in sicer že zaradi povečane kontrole nad gospodarstvom in pomanjkanja delavstva, bila je pa seveda vir profitov za oboroževalno industrijo. Zaradi padca profitov v mirovnih industrijah se je razlika med obema skupinama silno povečala. V drugi polovici 1988. leta izkazuje metalurgična industrija za 22,1% povečan dobiček, strojna 18,5%, rudarstvo 15,3%, oborožitvena 15% in kemična 14,2 odstotka, medtem ko so dobički v prej najbolj uspešni — tekstilni — industriji istočasno celo padli. Doma in po svetu V soboto se je pričel v Mariboru mladinski katoliški tabor pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. Navzoči so bili mnogi ministri in ban dr. Natlačen, dalje senatorji in poslanci, pozdravili so tabor tudi če-škomoravski Orli. Poseben del so bila stanovska zborovanja, kjer so nastopili mnogi govorniki. Vse mesto je slavnostno okrašeno. Na Trgu svobode je postavljena krasna tribuna, mimo katere je šel v nedeljo slovesni sprevod. Telovadne tekme so bile na igrišču SK železničar in so lepo uspele. Kljub velikemu številu vlakov pa je bil naval v Maribor oba dva dneva tolikšen, da je promet zelo trpel. Ob eni popoldne so bile na velikem stadionu v Mariboru tekme, katerim je prisostvovalo okrog 20.000 ljudi, ki so ves čas vztrajali pri tekmah in navdušeno pozdravljali ljubljanskega škofa Rožmana in zastopnike resorov. Govoril je minister za telesno vzgojo čejovič. Prekmurski teden je bil podaljšan do četrtka in ga je obiskalo nad 50 tisoč ljudi, ki so si ogledali predvsem gospodarske razstave, mnogo je bilo pa tudi kulturnih posebnih prireditev in tudi zaba ve, ki se je še zadnji dan po žrebanju razmahnila do vrhunca. Veliko zanimanja je bilo tudi za strelsko tekmovanje lovskega društva, čigar pokal je ostal v Murski Soboti. Velik pomen za domače gospodarstvo so imele kmetijska, gozdarska, vinarska in živinorejska razstava, za kar gre vsem prirediteljem tedna javno priznanje. Nj. Vis. kneginja Olga je v Florenci prisostvovala poroki grške princezinje Irene z vojvodo di Spo-leto. Pogreb ministra dr. M. Spaha je bil izredno veličasten. Brzojavno so sožalje izjavili Nj. Vel. kraljica, Nj. Vis. knez namestnik, iz tujine pa maršal Goring. Osebno so se pogreba udeležili tudi predsed- nik vlade, predsednik skupščine idr. ter nepregledna množica ljudstva. V imenu vlade je govoril sam predsednik Cvetkovič, ki je nagla-šal pokojnikovo doslednost in zvestobo prijateljem in rodbini. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je priletel iz Sarajeva v spremstvu štirih ministrov že v soboto v Ljubljano in se nato ustavil na Bledu. Muslimanski predstavniki so na zborovanju v Sarajevu izbrali za namestnika dr. Spahe ministra dr. Džaferja Kulenoviča in sklenili še dalje podpirati politiko vlade Dragiše Cvetkoviča. Banovinski odbor JRZ savske banovine je izbral za predsednika biv. min. Magaraševiča. V Zagreb so dospeli iz Beograda predstavniki italijanske policije pod vodstvom generalnega inšpektorja varnostne službo dr. E. Con-tija. Bili so gostje jugoslovanske policije in odpotovali nato še v Ljubljano in na Bled. Med Ljubljano in Št. Vidom je kopalni vlak pobil dva motociklista. Voznik je nevarno ranjen, spremljevalka mrtva. Uprava ljubljanske policije je objavila opozorilo za strožje upoštevanje cestnih predpisov. Aeroklub je priredil na Blokah lepo uspelo tekmovanje modelov, ki se ga je udeležilo 67 modelarjev z 90 vzorci jadralnega letala. Organizacija in vreme sta bila zelo dobra. Prvo nagrado je dobil Dušan Skrlep. Velike konjske dirke v Št. Jerneju so tudi letos sijajno uspele ob udeležbi slovenskih in hrvatskih konjerejcev. častni pokrovitelj prireditve je bil ban dr. Natlačen, ki je prisostvoval tekmam v družbi generala Dodiča. Izdelovalce umetnostnih predmetov prosi škofijski ordinariat, da bi se prijavili za sodelovanje na razstavi cerkvene umetnosti ob kongresu Kristusa kralja. Predmete je oddati vsaj do 21. julija. Postavke nevarnostne tabele za gozdarska in žagarska dela je minister za socialno politiko znizal, in sicer za okrožna urada Banja Luka in Tuzla postavko 230 od XI. na X. razred — gozdna dela, postavko 231 — žagarstvo — pa splošno od IX, na VII. razred, stavbeno in skladiščno tesarstvo na VIII. razred. Za obnovo vodovoda v Beogradu, ki ne daje več dovolj vode, bo treba 35 milijonov dinarjev. Dosedanji zastopnik češkoslovaške industrije v Jugoslaviji Ivan Kral toži češko-moravski protektorat za 100 milijonov din odškodnine. Zdravilo proti slinavki in parkljevki je iznašel prof. Waldmann in ga uspešno preskusil na otoku Riemsu v Baltskem morju. V Zagrebu je predaval o tem zdravilu prof. Ježič, ki trdi, da poslej ni ve c nevarnosti za epidemično širjenje te bolezni, kakršno je bilo n. pr. zadnji dve leti po vseh deželah v Evropi. Pri Viterbu sta trčili dve italijanski vojaški letali. »Italia Redenta« je imela lani v manjšinskih pokrajinah 300 vrtcev s 15.000 otroki, upravljala 426 kmečkih šol z 12.000 otroki in priredila 816 večernih tečajev z 18.000 odraslimi učenci italijanščine. Za to delo je izdala nad 10 milijonov lir javnega denarja. 14 letalskih nesreč je bilo pretekli teden v Franciji, pri čemer je poginilo nekaj najboljših vojaških pilotov. Na teniškem turnirju v Wim-bledonu so naši igralci Punčec, Ku-kuljevič in Mitič premagali Angleže, Kovačeva pa Poljakinjo. Punčec je v osmorici najboljših tekmovalcev in se udeleži tudi mednarodnega turnirja v Hamburgu. V Plzenj je prišla posebna sovjetska delegacija, da naroči nove stroje za Sovjetsko Rusijo. Kakor znano so po munchenski konferenci škodovi zavodi ustavili delo za Rusijo in razpustili ruski oddelek. Sedaj se bo ta oddelek zopet obnovil. V zvezi s tem poročajo listi tudi o novih gospodarskih pogajanjih med Nemčijo in Rusijo. Nekateri listi celo poročajo, da bo predlagala Nemčija v primeru uspešnega zaključka gospodarskih pogajanj Rusiji sklenitev nenapadalnega pakta. Pri tem Nemci poudarjajo, da protikomunistični pakt držav osi Rim-Berlin prav nič ne bi oviral sklenitev nenapadalnega pakta, ker velja protikomunistični pakt le za druge države, ne pa za Sovjetsko Rusijo. — Seveda ni treba vzeti vedno poročila listov kot suho zlato. Vendar pa so te vesti o približanju Nemčije Sovjetski Rusiji značilne za današnjo negotovo politično situacijo. Iz Slovaške pride v kratkem v Vzhodno Prusijo na sezonsko delo na deželi 50.000 delavcev. Pri mestu Baku so bili odkriti novi vrelci nafte. Samo eden teh vrelcev daje dnevno nad 500 ton. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani izplačuje nove vloge duevno v vsaki višini. »Službeni list« kr. banske uprave dravske bano-vine z dne 28. junija objavlja: Odločbo o činu raznih šol in tečajev Pojasnilo o postopku glede priznavanja plačane banovinske lr<»-šarine na kis, dobavljen državnim ustanovam — Odločbo o pobiranju posebnih taks za potrdila Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine Odločbo o carinjenju napoti«-valjanega železa. Dospelost davka v III. četrtletju Davčna uprava za meslo v Ljub-jani objavlja, da dospe v smislu čl. 148. zak. o neposrednih davkih v III, četrtletju 1939. v plačilo: A) dne 1. julija 1939. III. četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice; 11) dne 15. avgusta 1939. I. polletni obrok zemljarine. Podrobnejša pojasnila so raz-vidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto v Ljubljani in mestnega poglavarstva v Ljubljani. Občni zbori »Kovina«, prva jugoslovanska metalurgična industrija d. d. v Mariboru ima 18. redni občni zbor dne 15. julija ob 11. v pisarniških prostorih tvrdke na Teznu pri Mariboru. Delnice se morajo položiti najmanj 4 dni pred občnim zborom pri blagajni tvrdke ali pa pri Celjski posojilnici v Mariboru, Jadranski banki v Ljubljani in Beogradu, Obrtni banki v Zagrebu in Merkur-Banki na Dunaju. 60. redni občni zbor rudarskih družbenikov Rudnika in železarne v Štorah bo 11. julija ob 11. v tovarniških prostorih v Štorah. Cestna policija po deželi v zadnjem času čuti večja skrb policijskih oblastev za varni - prometa, kar je tembolj hvalevredno, ker ;*.» tudi pri nas mno žijo nesreče. O tem vprašanju smo prejeli naslednji dopis: Danes je cestna policija vedno na cesti, tako da se ti pripeti, da te dnevno po pet in večkrat usta-Za motornega vozača je to skoraj vedno neprijetno, ker ne ve, ali ga ustavlja policija ali pa morda kak nepridiprav. Ne upošteva pa, ali je prostor primeren za tako ustavljanje ali ne, zaradi česar so se že zgodile nesreče. Ta policija tudi nima nobenega vidnega znaka, da je „ Prija in v glavnem kontrolira motorna vozila, ovadu-je pa tudi stvari, ki so brez pomena in dajo oblastem samo delo, prizadetim pa sitnosti, kar je tudi jako nečastno apram tujcem za državo in banovino. Nasproti temu pa imaš še vedno polno živins1 vprege na sredi ceste, največkrat pa popolnoma na levi, a kolesarji pa sploh ne poznajo nobenega reda in so vedno največja muka za motornega vozača, ki mora plačevati ogromne takse in davke, da se pusti šikanirati. Gotovo p" ni potrebna stroga ...ontrcla glede taks in davkov katerim se ne more itak nikdo izogniti. Če kdo kaj zamudi, kar pa ne more biti taka škoda, poskrbijo že nadrejene oblasti brez cestne policije, da so te takse in dt>-’*i pravočasno plačani. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 1. julija objavlja: Uredbo o tujskih vodnikih — Uredbo o oprostitvi kristalnega sladkorja od uvozne carine, znižanju uvozne carine na sladkor v kockah in načinu pobiranja državne trošarine in skupnega davka na poslovni promet nanj — Spremembe v pravilniku za opravljanje drž. strokovnih izpitov v rudarskem resoru ministrstva za gozdove in rudnike — Ustanovitev odseka za vrhovni nadzor nad lovskim gospodarstvom, za lovski šport in turizem ter za propagando lova pri oddelku za vrhovni gozdarski nadzor pri ministrstvu za gozdove in rudnike. Iz zadružnega registra Izbrisali sla se naslednji zadrugi: Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v likvidaciji v Litiji — zaradi končane likvidacije, in zadruga z o. z. »Planinski dom« v Tržiču — zaradi končane likvidacije iu konkurza. Radio Ljubljana Torek 4. julija: 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.0(J: Napovedi -— 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Deset minut zabave — 19.40: Nac. ura — 20.00: A. Dvorak: Slovanska rapsodija (plošče) — 20.10: Zažgimo Ciril Metodov kres! (prof. E. Bojc) — 20.30: Operni spevi in napevi. Poje Anton Orel, igra radijski orkester, dirigira D. M. Šijanec —. 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Malenškov trio. Sreda 5. julija: 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Salonski kvartet — 14.00: Napovedi — 18.30: Mladinska ura — 18.45: Bajke (plošče) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Priro-dopisni kotiček (prof. Fr. Pengov) 19.40: Nac. ura — 20.00: Wie- niawski: Faust, fantazija za gosli in orkester — 20.10: Kulturne in prosvetne razmere v Slovenski krajni (prof. J. Mavčeč) — 20.80: Koncert zbora »Ljubljanski zvon« — 21.15: Tamburaški orkester (A. Karmel j) — 22.00: Napovedi — 22.15: Plošče. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista« , njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.