Janko Samec
Moj učitelj
Še pomnim ga, kak je pred nami hodil med šolsko uro strog, a blag obenem. Po čelu je visokem in učenem že prav za prav med učenjake sodil.
Z roko nas preizkušeno je vodil k življenju v delu večnem in poštenem, da moči ni v denarju mu nobenem vrniti, kar takrat nam je posodil.
Ko pa govoril je o domu svojem
in o slovenski naši govorici,
bil lep je, da živi še v srcu mojem.
Bil je podoben v dan pojoči ptici.
Pa naj to pesem njemu v čast zapojem
in še njegovi materi — kmetici!
8