NATURA SLOVENIAE 24(2): 19-37 Prejeto / Received: 14. 10. 2022 
SCIENTIFIC PAPER Sprejeto / Accepted: 29. 11. 2022 
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana, 2022 
 
 
 
Favna kačjih pastirjev (Odonata) okolice Hotunj pri 
Ponikvi (vzhodna Slovenija) 
 
 
 
Matjaž BEDJANIČ 
 
 
Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, 1000 Ljubljana, Slovenija; E-mail: matjaz.bedjanic@nib.si 
 
 
 
Izvleček. Za raziskovano območje podajam seznam 35 vrst kačjih pastirjev, opazovanih med majem in 
septembrom 2022, s pripadajočimi favnističnimi podatki. Na nacionalni rdeči seznam je uvrščenih šest vrst, medtem 
ko sta koščični škratec Coenagrion ornatum in veliki studenčar Cordulegaster heros zavarovana in uvrščena na 
dodatke Direktive o habitatih EU. Tudi najdbe prodnega paškratca Erythromma lindenii, deviškega pastirja Aeshna 
isoceles in črnega ploščca Libellula fulva so zanimive iz favnističnega vidika in jih predstavljam v širšem kontekstu 
njihove razširjenosti v Sloveniji. Na izbranih popisnih transektih vzdolž melioracijskih jarkov na ožjem raziskovanem 
območju severno od Hotunj sem zabeležil 32 vrst. Prikazana je dinamika števila vrst po posameznih popisih med 
sezono in pripadajoča dinamika naraščanja kumulativnega števila zabeleženih vrst. Za razmeroma majhno območje 
v okolici Hotunj je doslej skupno znanih 37 vrst kačjih pastirjev. Na širšem območju med Ponikvo in Dramljami so 
potrebne dodatne favnistične raziskave, saj je poznavanje biodiverzitete in naravovarstvenega pomena območja še 
zelo pomanjkljivo. 
 
Ključne besede: Zygoptera, Anisoptera, razširjenost, ogroženost, melioracijski jarki, sezonska dinamika 
 
 
Abstract. Dragonfly fauna (Odonata) of the surroundings of Hotunje near Ponikva (Eastern 
Slovenia) – A list of 35 species for the study area, observed between May and September 2022, is provided with 
complete faunistic data. Altogether, six species are listed on the national Red List, while the Ornate Bluet 
Coenagrion ornatum and the Balkan Goldenring Cordulegaster heros are protected and listed in the Annexes of the 
EU’s Habitat Directive. The records of the Blue-eye Erythromma lindenii, Green-eyed Hawker Aeshna isoceles and 
Blue Chaser Libellula fulva are also interesting from a faunistic point of view and are presented in the broader 
context of their distribution in Slovenia. At selected census transects along melioration ditches in the narrower 
study area north of Hotunje, 32 species were recorded. The dynamics of the number of recorded species during 
the season and the corresponding dynamics of the increase in cumulative number of recorded species are shown. 
A total of 37 odonate species are known so far for the relatively small area around Hotunje. Further faunistic 
research is needed for the wider area between Ponikva and Dramlje, as it remains poorly studied in terms of 
biodiversity and nature conservation importance. 
 
Key words: Zygoptera, Anisoptera, distribution, threat status, melioration ditches, seasonal dynamics
20 Matjaž BEDJANIČ: Favna kačjih pastirjev okolice Hotunj pri Ponikvi / ZNANSTVENI ČLANEK 
NATURA SLOVENIAE 24(2): 19-37 
Uvod 
 
 
Kačji pastirji sodijo danes med bolj raziskane skupine žuželk v Sloveniji. Pri nas je bilo doslej 
zabeleženih 73 vrst, odonatološki podatki pa so znani s kar prek 8600 lokalitet (Vinko et al. 
2022a). Seveda pa kljub temu v favnističnem oziru ostaja še veliko slabše raziskanih območij, 
med katera sodi tudi širša okolica Hotunj pri Ponikvi v osrednjem delu Voglajnskega gričevja, 
vzhodno od Celjske kotline. 
 
Z ožjega območja raziskave doslej ni bilo konkretnih objavljenih podatkov o pojavljanju 
kačjih pastirjev. Iz zemljevidov razširjenosti v Atlasu kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije lahko 
za širšo okolico Hotunj razberemo pojavljanje dobrega ducata vrst (Kotarac 1997). Za širšo 
okolico Dramelj podaja Sameja (1999) seznam 30 vrst, zabeleženih na mladinskem 
raziskovalnem taboru, vendar brez lokalitet in favnističnih podatkov. Za porečje Voglajne, južno 
od raziskovanega območja, navajata Šalamun & Kotarac (2014) 28 vrst kačjih pastirjev. O najdbi 
povodnega škratca Coenagrion scitulum pri Razborju severozahodno od Hotunj so poročali 
Bedjanič et al. (2017). V podatkovni zbirki Centra za kartografijo favne in flore in Slovenskega 
odonatološkega društva je bilo do konca leta 2021 za ožjo okolico Hotunj znano pojavljanje  
17 vrst kačjih pastirjev, večina izmed maloštevilnih priložnostno zbranih neobjavljenih podatkov 
pa izvira iz leta 1994 (CKFF 2022). 
 
Leta 2022 sem v okviru naloge »Strokovna podlaga preveritve habitata morebitnih živalskih 
vrst (dvoživke in kačji pastirji) na območju OPPN poslovne cone Hotunje na Ponikvi«, ki jo je 
naročila Občina Šentjur (Bedjanič et al. 2022), raziskoval vrstno pestrost kačjih pastirjev ožjega 
območja z melioracijskimi jarki severno od vasi Hotunje. Seznam zabeleženih vrst na raziskanem 
območju in zadevne favnistične podatke podajam s kratkim komentarjem v nadaljevanju 
prispevka. 
 
 
 
Materiali in metode 
 
 
Hotunje pri Ponikvi ležijo na zahodnem obrobju Panonskega sveta, v osrednjem Voglajnskem 
gričevju, vzhodno od celjske kotline. Celotno raziskovano območje, ki meri približno 2,3 km², 
leži jugovzhodno od avtoceste Celje–Maribor, v široki gričevnati dolini med Razborjem in 
Ponikvo, zahodno od železniške proge Poljčane–Celje. Večji del območja je gozdnat, na manjših 
potokih najdemo številne ribnike (Sl. 1).  
Matjaž BEDJANIČ: Favna kačjih pastirjev okolice Hotunj pri Ponikvi / ZNANSTVENI ČLANEK 21 
NATURA SLOVENIAE 24(2): 19-37 
 
Slika 1. Zemljevid območja inventarizacije kačjih pastirjev v okolici vasi Hotunje pri Ponikvi, vzhodna Slovenija 
(Kartografska osnova: Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP, https://rkg.gov.si/GERK/WebViewer). 
Figure 1. Map of the study area in the surroundings of the village of Hotunje west of Ponikva, eastern Slovenia  
(Base map: Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP, https://rkg.gov.si/GERK/WebViewer). 
 
Ožje raziskovano območje, ki sem mu namenil več pozornosti in kjer sem vzdolž 
melioracijskih jarkov popisoval kačje pastirje po vnaprej definiranih transektih prek celotne 
sezone, leži severno od vasi Hotunje oz. severno od ceste Trnovec pri Dramljah–Ponikva ter 
zahodno od železniške proge Poljčane–Celje, meri pa približno 10 hektarjev (Sl. 1, Tab. 1: 
transekti T1–T4, sl. 2a-d). Na tem območju v dnu doline prevladujejo njive, mokrotna, dokaj 
intenzivno obdelovana travišča ter melioracijski jarki. Z izvedbo hidromelioracij in izkopom dveh 
širokih jarkov sredi območja (Sl. 1: transekt T1; Sl. 2a) je bil hidrološki režim v preteklosti močno 
spremenjen. Visoka podtalnica ter dotok vode iz severozahodnega gozdnega območja 
zagotavljata sicer dokaj stalen pretok in višino vodnega stolpca v melioracijskih kanalih prek 
celega leta. Domnevno visoka vsebnost hranil, ki se stekajo v površinske vode z okoliških 
kmetijskih površin, povzroča evtrofikacijo, razmere v večjih melioracijskih kanalih še dodatno 
poslabšuje tudi neavtohtona ribja populacija, intenzivna košnja obrežne vegetacije pa 
onemogoča njeno pufersko vlogo. Redna košnja in gnojenje sta razloga za precejšnjo 
22 Matjaž BEDJANIČ: Favna kačjih pastirjev okolice Hotunj pri Ponikvi / ZNANSTVENI ČLANEK 
NATURA SLOVENIAE 24(2): 19-37 
monotonost travniških površin, ki le tu in tam še ohranjajo značaj ekstenzivnih mokrotnih 
travnikov. Ne glede na to je območje melioracijskih jarkov v kmetijsko intenzivno obdelovani 
okolici Hotunj in Ponikve zanimivo mokriščno življenjsko okolje. 
 
 
Slika 2. Ožje območje inventarizacije kačjih pastirjev z melioracijskimi jarki severno od vasi Hotunje pri Ponikvi:  
(a) popisni transekt T1 (18. 7. 2022), (b) popisni transekt T2 (24. 5. 2022), (c) popisni transekt T3 (12. 5. 2022),  
(d) popisni transekt T4 (24. 5. 2022) (foto: M. Bedjanič). 
Figure 2. Inner study area with melioration ditches north of Hotunje: (a) census transect T1 (18. 7. 2022), (b) census 
transect T2 (24. 5. 2022), (c) census transect T3 (12. 5. 2022), (d) census transect T4 (24. 5. 2022) (photo:  
M. Bedjanič). 
Matjaž BEDJANIČ: Favna kačjih pastirjev okolice Hotunj pri Ponikvi / ZNANSTVENI ČLANEK 23 
NATURA SLOVENIAE 24(2): 19-37 
Z namenom inventarizacije favne kačjih pastirjev v okolici Hotunj sem na raziskovanem 
območju med majem in septembrom 2022 opravil šest terenskih popisov, in sicer 12. 5. 2022, 
24. 5. 2022, 22. 6. 2022, 18. 7. 2022, 17. 8. 2022 in 6. 9. 2022. Kačje pastirje sem popisal na 
štirih transektih (T1–T4) in desetih točkah (T5–T14) v širši okolici Hotunj (Sl. 1, Tab. 1). 
Raziskovalni vložek je bil na popisnih transektih T1–T4 v ožjem raziskovanem območju približno 
enakomerno razporejen, popisi so potekali od maja do septembra. Z namenom pridobitve 
pregleda nad življenjskimi okolji in odonatno favno širše okolice osrednjega območja raziskav 
sem na popisnih točkah T5–T14 kačje pastirje popisal le enkrat, in sicer sem vzorčil tako ličinke 
kot odrasle kačje pastirje. 
 
Tabela 1. Seznam lokalitet v okolici Hotunj, na katerih so bili kačji pastirji vzorčeni v okviru naloge 12. 5. 2022, 24. 5. 
2022, 22. 6. 2022, 18. 7. 2022, 17. 8. 2022 in 6. 9. 2022. Geografska lega lokalitet je prikazana na Sl. 1. 
Table 1. List of localities in the surroundings of Hotunje, where dragonflies were sampled on 12. 5. 2022, 24. 5. 2022, 
22. 6. 2022, 18. 7. 2022, 17. 8. 2022 and 6. 9. 2022. Geographic position of localities is depicted in Fig. 1. 
Zap. št. lokalitete Opis lokalitete, koordinate in datumi vzorčenja 
T1 - transekt 1: Ponikva, Spodnje Hotunje, široki melioracijski kanali na travniku 200 m SSV od 
železniškega prehoda Hotunje–Ponikva; koordinate GK: 533462, 123126; 
datum: 12. 5. 2022, 24. 5. 2022, 22. 6. 2022, 18. 7. 2022, 17. 8. 2022, 6. 9. 2022 
T2 - transekt 2: Ponikva, Spodnje Hotunje, melioracijski kanal 200 m SV od železniškega 
prehoda Hotunje–Ponikva; koordinate GK: 533408, 123071; datum: 12. 5. 2022, 
24. 5. 2022, 22. 6.2022, 18. 7. 2022, 17. 8. 2022, 6. 9. 2022 
T3 - transekt 3: Ponikva, Spodnje Hotunje, kanal ob železnici 150 m S od železniškega prehoda 
Hotunje–Ponikva; koordinate GK: 533538, 123257; datum: 12. 5. 2022,  
24. 5. 2022, 18. 7. 2022; 17. 8. 2022, 6. 9. 2022 
T4 - transekt 4: Ponikva, Spodnje Hotunje, melioracijski kanal 650 m S od železniškega prehoda 
Hotunje–Ponikva; koordinate GK: 533603, 123589; datum: 12. 5. 2022,  
24. 5. 2022, 22. 6. 2022, 18. 7. 2022, 17. 8. 2022, 6. 9. 2022 
T5 - točka 5: Ponikva, Spodnji Zagaj, potok Slomščica 700 m SSV od železniškega prehoda 
Hotunje–Ponikva; koordinate GK: 533752, 123596; datum: 18. 7. 2022 
T6 - točka 6: Ponikva, Spodnje Hotunje, potok pri cestnem mostu 770 m S od železniškega 
prehoda Hotunje–Ponikva; koordinate GK: 533607, 123696; datum: 24. 5. 2022 
T7 - točka 7: Ponikva, Zagaj pri Ponikvi, Knez, Mastenovi ribniki - Rajkov ribnik; koordinate 
GK: 532986, 123586; datum: 12. 5. 2022 
T8 - točka 8: Ponikva, Zagaj pri Ponikvi, Knez, potok nad Mastenovimi ribniki - Rajkovim 
ribnikom, 100 m Z od zgornjega ribnika; Koordinate GK: 532724, 123567; 
datum: 12. 5. 2022 
T9 - točka 9: Ponikva, Zagaj pri Ponikvi, Knez, potok nad majhnim ribnikom v dolini 200 m J 
od Mastenovih ribnikov - Rajkovega ribnika; koordinate GK: 533005, 123384; 
datum: 12. 5. 2022 
T10 - točka 10: Ponikva, Zagaj pri Ponikvi, Knez, potok nad Mastenovimi ribniki - Rajkovim 
ribnikom, 180 m SSZ od zgornjega ribnika; koordinate GK: 532783, 123748; 
datum: 24. 5. 2022 
T11 - točka 11: Ponikva, Spodnji Zagaj, manjši ribnik 880 m SSZ od Kneza; koordinate GK: 
533152, 124562; datum: 24. 5. 2022 
T12 - točka 12: Ponikva, Spodnji Zagaj, večji prazen ribnik 780 m SSZ od Kneza; koordinate GK: 
533099, 124473; datum: 24. 5. 2022 
 
  
24 Matjaž BEDJANIČ: Favna kačjih pastirjev okolice Hotunj pri Ponikvi / ZNANSTVENI ČLANEK 
NATURA SLOVENIAE 24(2): 19-37 
Za terensko delo sem izbral tople sončne dneve, ki so bili za popis favne kačjih pastirjev 
optimalni. Poleg opazovanja odraslih osebkov z daljnogledom in lova težje določljivih vrst z 
metuljnico sem uporabil tudi metodo vzorčenja ličink z vodno mrežo, po obrežni vegetaciji sem 
pobiral leve, odrasle žuželke pa sem tudi fotografiral. Določanje odraslih kačjih pastirjev in 
njihovih ličink je potekalo skoraj izključno na terenu, z uporabo določevalnih ključev  
(npr. Heidemann & Seidenbusch 1993, Brochard & van der Ploeg 2014, Dijkstra et al. 2020). 
Podatke o posameznih opazovanih vrstah in številu odraslih osebkov, levov in ličink sem 
zapisoval v terensko beležnico ter jih nato vnesel v podatkovno zbirko.  
 
Raziskave kačjih pastirjev so potekale na podlagi dovoljenja za lov in raziskovanje vseh vrst 
kačjih pastirjev za potrebe znanstveno raziskovalne in izobraževalne dejavnosti, ki ga je pod 
številko 35601-14/2011-08 dne 22. 3. 2011 izdalo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. 
 
 
 
Rezultati in razprava 
 
Seznam zabeleženih vrst s favnističnimi podatki 
 
V obdobju od sredine maja do sredine septembra 2022 sem v širši okolici Hotunj na  
4 popisnih transektih in 10 popisnih točkah (Tab. 1: T1-14) zabeležil skupno 35 vrst kačjih 
pastirjev (Tab. 2). Na manjšem, vendar intenzivneje popisovanem območju melioracijskih jarkov 
severno od Hotunj (Tab. 1: transekti T1–T4) sem zabeležil 32 vrst kačjih pastirjev (Tab. 2). 
 
Število zabeleženih vrst po posameznih popisnih transektih (Tab. 1: transekti T1–T4) je bilo 
naslednje: T1 – 26 vrst, T2 – 23 vrst, T3 – 11 vrst in T4 – 20 vrst (Tab. 2). Na posameznih 
popisnih točkah v širši okolici Hotunj, ki so bile v nasprotju s transekti obiskane le enkrat  
(Tab. 1: točke T5–T14), sem zabeležil naslednje število vrst: T5 – 3 vrste, T6 – 5 vrst,  
T7 – 3 vrste, T8 – 1 vrsto, T9 – 1 vrsto, T10 – 1 vrsto, T11 – 5 vrst, T12 – 3 vrste, T13 – 3 vrste 
in T14 – 8 vrst (Tab. 2). 
 
 
  
Matjaž BEDJANIČ: Favna kačjih pastirjev okolice Hotunj pri Ponikvi / ZNANSTVENI ČLANEK 25 
NATURA SLOVENIAE 24(2): 19-37 
Tabela 2. Seznam 35 vrst kačjih pastirjev, ki so bile zabeležene med majem in septembrom 2022 v okolici Hotunj pri 
Ponikvi po posameznih popisnih transektih (T1–T4) oz. točkah (T5–T14), kot so označeni na zemljevidu raziskovanega 
območja (Sl. 1).  
V stolpcu »Strokovno in slovensko ime« so v vrsticah po družinah razvrščene zabeležene vrste kačjih pastirjev, pri 
čemer so vrstice z ogroženimi vrstami označene s temnejšo barvo ozadja. Pri slednjih je predstavljen status ogroženosti 
(NV status) posamezne vrste po uradnem Rdečem seznamu (RS: V – ranljiva vrsta; Ur. l. RS 2002), dodana je tudi 
uvrstitev na Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (UR: Prilogi 1A in 2A; Ur. l. RS 2004) ter na priloge 
Direktive o habitatih EU (FFH: II – Priloga 2, IV – Priloga 4; Ur. l. EU 1992).  
V stolpcu »Favnistični podatki« so po posameznih popisnih transektih oz. točkah (T1–T14) ter datumih navedeni 
konkretni favnistični podatki (okrajšave: lar. – ličinka; ex. – lev; ten. – sveže preobražen osebek; juv. – mlad osebek; 
tand. – tandem; cop. – parjenje; ovip. – odlaganje jajc). Nomenklatura je povzeta po Dijkstra et al. (2020), slovenska 
imena pa po Geister (1999). 
Table 2. List of 35 dragonfly species recorded between May and September 2022 in the surroundings of Hotunje by 
individual census transects (T1–T4) or points (T5–T14), as marked on the map of the surveyed area (Fig. 1). 
In the column »Strokovno in slovensko ime«, the recorded species of dragonflies in the rows are sorted by families. 
The rows with threatened species are marked with a darker background colour. Threat status (NV status) of each 
species according to the official national Red List is presented (RS: V – vulnerable species; Ur. l. RS 2002), with added 
inclusion to the Decree on Protected Wild Animal Species (UR: Annex 1A and 2A; Ur. l. RS 2004) and on the Annexes of 
the EU's Habitats Directive (FFH: II – Annex 2, IV – Annex 4; Ur. l. EU 1992).  
In the »Favnistični podatki« column, complete faunistic data are listed according to individual census transects or points 
(T1–T14) and dates (Abbreviations: lar. – larva; ex. – exuvium; ten. – freshly metamorphosed individual; juv. – juvenile 
individual; tand. – tandem; cop. – copula; ovip. – egg laying). The nomenclature follows Dijkstra et al. (2020), while 
Slovenian names are taken from Geister (1999). 
 
Strokovno in slovensko ime  Favnistični podatki 
 podred ZYGOPTERA - ENAKOKRILI KAČJI PASTIRJI 
 družina LESTIDAE - ZVERCE 
1.  Chalcolestes viridis  
(Vander Linden, 1825) 
ZELENA PAZVERCA 
T1: 1♂ 6. 9. 2022; T2: 1♂ 17. 8. 2022 
2.  Sympecma fusca  
(Vander Linden, 1820) 
PRISOJNI ZIMNIK 
T1: 10♂, 2♀, 20 tand. 12. 5. 2022; 1♂, 1 tand. 24. 5. 2022;  
T2: 1♀ 24. 5. 2022 
 družina CALOPTERYGIDAE - BLEŠČAVCI 
3.  Calopteryx splendens 
(Harris, 1780) 
PASASTI BLEŠČAVEC 
T2: 1♂ 24. 5. 2022; 1♂, 1♀ 22. 6. 2022; 3♂, 2♀ 18. 7. 2022; 
T3: 1♀ 24. 5. 2022; 5♂, 2♀ 18. 7. 2022; T4: 5♂, 3♀ 
22. 6. 2022; 15♂, 5♀ 18. 7. 2022 
4.  Calopteryx virgo  
(Linnaeus, 1758) 
MODRI BLEŠČAVEC 
T2: 10♂, 2♀ 24. 5. 2022; 2♂, 1♀ 22. 6. 2022; 2♂, 1♀ 
17. 8. 2022; T3: 5 lar. 12. 5. 2022; 5♂ 24. 5. 2022; 5♂ 
18. 7. 2022; T5: 3♂, 3♀ 18. 7. 2022; T6: 5♂, 3♀ 24. 5. 2022; 
T12: 3♂, 1♀ 24. 5. 2022 
 družina PLATYCNEMIDIDAE - PRESLIČARJI 
5.  P latycnemis pennipes 
(Pallas, 1771) 
SINJI PRESLIČAR 
T1: 20 ten., 5 juv. ♂, 5 juv. ♀ 12. 5. 2022; 10♂, 5 tand. 
22. 6. 2022; 20♂, 5 ovip. 18. 7. 2022; 20♂, 5 ovip. 17. 8. 2022; 
1♂ 6. 9. 2022; T2: 5♂, 1 cop. 22. 6. 2022; 5♂, 5 ovip. 
18. 7. 2022; 10♂, 5 ovip. 17. 8. 2022; T3: 5 ten. 12. 5. 2022; 
2♂, 1 tand. 18. 7. 2022; T4: 20♂, 10 cop. 24. 5. 2022; 10♂, 5 
ovip. 22. 6. 2022; 10♂, 5 tand. 18. 7. 2022; 3♂, 2♀ 17. 8. 2022; 
T7: 10 ten. 12. 5. 2022; T12: 1♂, 1 cop. 24. 5. 2022; T13:  
2 tand. 24. 5. 2022; T14: 3 juv. ♂, 2 juv. ♀ 24. 5. 2022 
 družina COENAGRIONIDAE - ŠKRATCI 
6.  Coenagrion ornatum  
(Sélys, 1850) 
KOŠČIČNI ŠKRATEC 
NV status: RS: V; UR: Pril. 
2A; FFH: Pril. II 
T2: 3♂ 12. 5. 2022; 5♂ 24. 5. 2022; 5♂ 22. 6. 2022; T4:  
30 ten., 5 juv. ♂, 5 juv. ♀, 10♂ 24. 5. 2022; 10♂, 5 tand., 5 ovip 
22. 6. 2022 
26 Matjaž BEDJANIČ: Favna kačjih pastirjev okolice Hotunj pri Ponikvi / ZNANSTVENI ČLANEK 
NATURA SLOVENIAE 24(2): 19-37 
Strokovno in slovensko ime  Favnistični podatki 
7.  Coenagrion puella  
(Linnaeus, 1758) 
TRAVNIŠKI ŠKRATEC 
T1: 5 ten., 10♂ 12. 5. 2022; 30♂, 15 cop., 15 ovip. 24. 5. 2022; 
5♂, 5 cop. 22. 6. 2022; 20♂, 2 cop. 18. 7. 2022; T2: 5♂ 
12. 5. 2022; 10♂, 5 cop. 24. 5. 2022; 5♂, 1 cop. 22. 6. 2022; 
10♂ 18. 7. 2022; T3: 3♂ 12. 5. 2022; 5♂ 24. 5. 2022; 3♂ 
18. 7. 2022; T4: 5♂ 12. 5. 2022; 10♂ 24. 5. 2022; 10♂ 
22. 6. 2022; 5♂ 18. 7. 2022; T11: 5♂, 5 tand. 24. 5. 2022; 
T14: 5♂, 5 ovip. 24. 5. 2022 
8.  Enallagma cyathigerum  
(Charpentier, 1840) 
BLEŠČEČI ZMOTEC 
T1: 1♂ 12. 5. 2022; 2 tand. 24. 5. 2022; 1♂ 18. 7. 2022; 
9.  Erythromma lindenii  
(Sélys, 1840) 
PRODNI PAŠKRATEC 
NV status: RS: V 
T1: 6♂, 1 ovip. 24. 5. 2022; 100♂, 5 ovip. 22. 6. 2022; 30♂ 
18. 7. 2022; 10♂, 2 tand. 17. 8. 2022; 10♂, 1 ovip. 6. 9. 2022; 
T2: 2♂ 24. 5. 2022; 5♂ 22. 6. 2022; 5♂. 18. 7. 2022; 5♂ 
17. 8. 2022; 3♂ 6. 9. 2022; T4: 10♂ 22. 6. 2022 
10.  Erythromma najas 
(Hansemann, 1823) 
VELIKI RDEČEOKEC 
T1: 2♂ 24. 5. 2022; 1♂ 22. 6. 2022; T14: 5♂, 5 cop. 24. 5. 2022 
11.  Erythromma viridulum 
(Charpentier, 1840) 
MALI RDEČEOKEC 
T1: 10♂ 22. 6. 2022; 50♂, 5♀, 5 cop.18. 7. 2022; 2♂ 
17. 8. 2022; 5♂ 6. 9. 2022; T2: 5♂ 22. 6. 2022; 10♂ 
18. 7. 2022; T3: 2♂ 18. 7. 2022 
12.  Ischnura elegans  
(Vander Linden, 1820) 
MODRI KRESNIČAR 
T1: 3♂ 12. 5. 2022; 5♂ 24. 5. 2022; 1♂ 22. 6. 2022; 1♀, 1 cop. 
18. 7. 2022; 2♂ 17. 8. 2022; 1♂ 6. 9. 2022; T2: 5♂ 24. 5. 2022; 
2♂ 17. 8. 2022; T4: 2♂ 12. 5. 2022; 2♂ 18. 7. 2022 
13.  Ischnura pumilio 
(Charpentier, 1825) 
BLEDI KRESNIČAR 
T1: 1♂ 12. 5. 2022; 2♂ 6. 9. 2022; T2: 1♂ 18. 7. 2022; 2♂ 
17. 8. 2022; 3♂ 6. 9. 2022; T4: 1♂ 12. 5. 2022; 10♂, 1cop. 
24. 5. 2022; 5♂, 1 cop. 18. 7. 2022 
14.  Pyrrhosoma nymphula 
(Sulzer, 1776) 
RANI PLAMENEC 
T1: 5♂, 5 tand. 12. 5. 2022; 2♂ 24. 5. 2022; T2: 2♂ 
12. 5. 2022; 5♂, 2 cop. 24. 5. 2022; T3: 1♂ 12. 5. 2022; T4: 1♂ 
12. 5. 2022; 5♂, 2 cop. 24. 5. 2022; 1♂ 22. 6. 2022; T6: 1♂ 
24. 5. 2022; T11: 1 cop. 24. 5. 2022; T14: 1♂ 24. 5. 2022 
 podred ANISOPTERA - RAZNOKRILI KAČJI PASTIRJI 
 družina AESHNIDAE - DEVE 
15.  Aeshna cyanea  
(Müller, 1764) 
ZELENOMODRA DEVA 
T2: 1 ten. 17. 8. 2022 
16.  Aeshna isoceles  
(Müller, 1767) 
DEVIŠKI PASTIR 
NV status: RS: V 
T1: 2♂ 24. 5. 2022; 3♂ 22. 6. 2022; T2: 5♂ 24. 5. 2022; 2♂ 
22. 6. 2022; T4: 2♂ 24. 5. 2022; 2♂ 22. 6. 2022; T14: 1♂ 
24. 5. 2022 
17.  Aeshna mixta  
Latreille, 1805 
BLEDA DEVA 
T4: 1♂ 6. 9. 2022 
18.  Anax imperator  
Leach, 1815 
VELIKI SPREMLJEVALEC 
T1: 3♂ 24. 5. 2022; 5♂, 2 ovip. 22. 6. 2022; 5♂, 2 ovip. 
18. 7. 2022; 3♂, 1♀ 17. 8. 2022; T2: 5♂ 24. 5. 2022; 2♂,  
1 ovip. 22. 6. 2022; 3♂ 18. 7. 2022; 2♂, 1♀ 17. 8. 2022; T14: 
1♂ 24. 5. 2022 
19.  Anax parthenope  
(Sélys, 1839) 
MODRORITI SPREMLJEVALEC 
 
 
 
T4: 1♂ 24. 5. 2022 
Matjaž BEDJANIČ: Favna kačjih pastirjev okolice Hotunj pri Ponikvi / ZNANSTVENI ČLANEK 27 
NATURA SLOVENIAE 24(2): 19-37 
Strokovno in slovensko ime  Favnistični podatki 
 družina GOMPHIDAE - POREČNIKI 
20.  Gomphus vulgatissimus 
(Linnaeus, 1758) 
POPOTNI POREČNIK 
NV status: RS: V 
T5: 1 lar. 18. 7. 2022  
21.  Onychogomphus forcipatus  
(Linnaeus, 1758) 
BLEDI PEŠČENEC 
T3: 1 lar. 12. 5. 2022; T4: 1♂ 22. 6. 2022; 1♂ 18. 7. 2022;  
T5: 1 lar. 18. 7. 2022 
 družina CORDULEGASTRIDAE - STUDENČARJI 
22.  Cordulegaster heros 
Theischinger, 1979 
VELIKI STUDENČAR 
NV status: RS: V; UR: Pril. 
1A, 2A; FFH: Pril. II, IV 
T6: 1 lar. 24. 5. 2022; T8: 4 lar. 12. 5. 2022; T9: 2 lar. 
12. 5. 2022; T10: 5 lar. 24. 5. 2022 
 družina CORDULIIDAE - LEBDUHI 
23.  Cordulia aenea  
(Linnaeus, 1758) 
MOČVIRSKI LEBDUH 
T1: 3♂ 24. 5. 2022; 1♀ 22. 6. 2022; T7: 1♂ 12. 5. 2022;  
T11: 3♂, 1 cop. 24. 5. 2022; T13: 1♂ 24. 5. 2022; T14: 1♂ 
24. 5. 2022; 
24.  Somatochlora meridionalis 
Nielsen, 1935 
SREDOZEMSKI LESKETNIK 
T6: 3 lar. 24. 5. 2022 
 družina LIBELLULIDAE - PLOŠČCI 
25.  Crocothemis erythraea 
(Brullé, 1832) 
OPOLDANSKI ŠKRLATEC 
T1: 10♂, 2 cop., 1 ovip. 22. 6. 2022; 20♂, 10♀, 2 ovip. 
18. 7. 2022; 10♂, 2 ♀ 17. 8. 2022; 1 juv. ♂, 10♂, 6. 9. 2022; 
T2: 5♂ 22. 6. 2022; 5♂ 18. 7. 2022; 1♂, 6. 9. 2022; T4: 2♂,  
1 cop. 22. 6. 2022 
26.  Libellula depressa  
Linnaeus, 1758 
MODRI PLOŠČEC 
T1: 5 ten., 15♂, 1 ovip. 12. 5. 2022; 10♂, 3♀, 1 ovip. 
24. 5. 2022; 5♂ 22. 6. 2022; 3♂ 18. 7. 2022; T2: 1 ex., 5 ten. 
10♂, 2♀ 24. 5. 2022; 5♂ 22. 6. 2022; 3♂, 1 ovip. 18. 7. 2022; 
3♂ 17. 8. 2022; T3: 1 lar. 12. 5. 2022; 1♂ 18. 7. 2022; T4: 
10♂, 1 ovip. 12. 5. 2022; 1 ex., 5♂, 2♀ 24. 5. 2022; 5♂,  
1 cop. 22. 6. 2022; 2♂ 18. 7. 2022; T7: 1 juv. ♂, 12. 5. 2022; 
T11: 1♂, 24. 5. 2022; T12: 1♂, 3♀ 24. 5. 2022; T14: 2♂, 
24. 5. 2022 
27.  Libellula fulva  
Müller, 1764 
ČRNI PLOŠČEC 
NV status: RS: V 
T1: 2♂ 22. 6. 2022; T2: 3♂ 24. 5. 2022; 5♂ 22. 6. 2022; T3: 
1♂ 24. 5. 2022; T4: 3♂ 24. 5. 2022; 5♂ 22. 6. 2022; T6: 1♂ 
24. 5. 2022; T11: 1 ex. 24. 5. 2022; T13: 1♂ 24. 5. 2022; 
28.  Libellula quadrimaculata 
Linnaeus, 1758 
LISASTI PLOŠČEC 
T1: 1♂ 24. 5. 2022; 3♂ 22. 6. 2022 
29.  Orthetrum albistylum  
(Sélys, 1848) 
TEMNI MODRAČ 
T1: 2 juv. ♀ 12. 5. 2022; 2 ten., 5♂ 24. 5. 2022; 30♂, 5♀,  
2 cop., 3 ovip. 22. 6. 2022; 1 ten. 20♂, 3 ovip. 18. 7. 2022; 3♀ 
17. 8. 2022; T2: 5♂ 22. 6. 2022; 2♂, 1 ovip. 18. 7. 2022; T4: 
2♂ 22. 6. 2022 
30.  Orthetrum brunneum 
(Fonscolombe, 1837) 
SINJI MODRAČ 
T1: 10♂ 18. 7. 2022; T2: 10 ten., 1♂ 24. 5. 2022; 5♂, 1 cop. 
22. 6. 2022; 50♂ 18. 7. 2022; 10♂ 17. 8. 2022; T3: 5♂ 
18. 7. 2022; T4: 5 ten., 2♂ 24. 5. 2022; 10♂, 2 cop. 
22. 6. 2022; 15♂, 2♀ 18. 7. 2022; 10♂ 17. 8. 2022 
31.  Orthetrum cancellatum  
(Linnaeus, 1758) 
PRODNI MODRAČ 
T1: 2♂ 22. 6. 2022 
28 Matjaž BEDJANIČ: Favna kačjih pastirjev okolice Hotunj pri Ponikvi / ZNANSTVENI ČLANEK 
NATURA SLOVENIAE 24(2): 19-37 
Strokovno in slovensko ime  Favnistični podatki 
32.  Orthetrum coerulescens 
(Fabricius, 1798) 
MALI MODRAČ 
T1: 5♂ 22. 6. 2022; 20♂ 18. 7. 2022; 2♂ 17. 8. 2022; 5♂ 
6. 9. 2022; T2: 15♂, 3 cop. 22. 6. 2022; 50♂ 18. 7. 2022; 15♂ 
17. 8. 2022; 5♂ 6. 9. 2022; T3: 15♂ 18. 7. 2022; T4: 20♂,  
3 cop. 22. 6. 2022; 30♂, 2 cop. 18. 7. 2022; 10♂ 17. 8. 2022; 
1♂ 6. 9. 2022 
33.  Sympetrum sanguineum  
(Müller, 1764) 
KRVAVORDEČI KAMENJAK 
T1: 1♂ 18. 7. 2022; 1♂ 17. 8. 2022; T2: 1♂ 6. 9. 2022;  
T4: 1 tand. 18. 7. 2022 
34.  Sympetrum striolatum 
(Charpentier, 1840) 
PROGASTI KAMENJAK 
T1: 1 ten. 22. 6. 2022; 5♂ 17. 8. 2022; 15♂, 10 ovip. 
6. 9. 2022; T2: 5♂ 17. 8. 2022; 10♂, 5 ovip. 6. 9. 2022; T4: 5♂, 
3 ovip. 6. 9. 2022 
35.  Sympetrum vulgatum 
(Linnaeus, 1758) 
NAVADNI KAMENJAK 
T1: 20♂, 5 ovip. 17. 8. 2022; 10♂, 15 ovip. 6. 9. 2022;  
T2: 30♂, 5 ovip. 17. 8. 2022; 5♂, 5 ovip. 6. 9. 2022 
 
 
Sezonska dinamika števila zabeleženih vrst 
 
Na izbranih popisnih transektih na ožjem, intenzivneje raziskovanem območju severno od 
Hotunj (Sl.1: T1–T4 ) se je število zabeleženih vrst med posameznimi popisi med sezono 
pričakovano spreminjalo (Sl. 3). V drugi polovici maja in junija 2022 sem ob melioracijskih 
kanalih popisal največ, obakrat prek 20 vrst kačjih pastirjev. Število zabeleženih vrst v prvih treh 
popisih je znašalo 84,4 % kumulativnega števila zabeleženih vrst v raziskavi. 
 
 
Slika 3. Dinamika števila zabeleženih vrst kačjih pastirjev po posameznih popisih na transektih T1–T4 (Tab. 1, Sl. 1) med 
sezono in pripadajoča dinamika kumulativnega števila zabeleženih vrst na ožjem raziskovanem območju severno od 
Hotunj. Popisi so bili opravljeni 12. 5. 2022, 24. 5. 2022, 22. 6. 2022, 18. 7. 2022, 17. 8. 2022 in 6. 9. 2022, upoštevani 
so le podatki za odrasle žuželke. 
Figure 3. Dynamics of the number of recorded dragonfly species in selected census transects T1–T4 (Tab. 1, Fig. 1) 
during the season and the corresponding dynamics of the cumulative number of recorded species in the inner research 
area north of Hotunje. Censuses were conducted on 12. 5. 2022, 24. 5. 2022, 22. 6. 2022, 18. 7. 2022, 17. 8. 2022 and 
6. 9. 2022, with only data for adult insects taken into account. 
Matjaž BEDJANIČ: Favna kačjih pastirjev okolice Hotunj pri Ponikvi / ZNANSTVENI ČLANEK 29 
NATURA SLOVENIAE 24(2): 19-37 
Pregled posamičnih zanimivejših najdb vrst 
 
Izmed zabeleženih vrst kačjih pastirjev jih je 6 uvrščenih na sicer zastareli Rdeči seznam s 
preloma tisočletja in so s Pravilnikom o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči 
seznam (Ur. l. RS 2002) uvrščene v kategorijo ranljivih vrst (Tab. 2). Te so: koščični škratec 
Coenagrion ornatum, prodni paškratec Erythromma lindenii, deviški pastir Aeshna isoceles, 
popotni porečnik Gomphus vulgatissimus, veliki studenčar Cordulegaster heros in črni ploščec 
Libellula fulva. Koščični škratec Coenagrion ornatum in veliki studenčar Cordulegaster heros sta 
varovana z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur. l. RS 2004) ter z Direktivo 
o habitatih (Ur. l. EU 1992). 
 
Na ožjem raziskovanem območju melioracijskih jarkov severno od Hotunj, kjer so bili kačji 
pastirji po transektih popisani prek celotne sezone, se pojavljajo štiri ogrožene vrste: koščični 
škratec Coenagrion ornatum, prodni paškratec Erythromma lindenii, deviški pastir Aeshna 
isoceles in črni ploščec Libellula fulva, ki jih v nadaljevanju obravnavam v širšem kontekstu 
njihove razširjenosti v Sloveniji. 
 
 
Koščični škratec Coenagrion ornatum   
 
Koščični škratec je pretežno nižinska vrsta, največ najdb pri nas je na Ljubljanskem barju ter 
v Vipavski in Mirnski dolini, sledijo Goričko in vzhodni del Prekmurja (Sl. 4; Šalamun et al. 2018). 
V Sloveniji ima status ogrožene vrste, njegov habitat je zavarovan, saj je uvrščen na Prilogo II 
Direktive o habitatih. V zadnjih letih je koščičnemu škratcu posvečene nekoliko več pozornosti, 
poznavanje biologije, fenologije in ekoloških zahtev je boljše in posledično se zaradi boljše 
raziskanosti z različnih koncev Slovenije vrstijo nove najdbe. Mednje sodijo tudi najdbe zahodno 
od raziskovanega območja v Savinjski dolini (npr. Bedjanič 2019, 2020a, 2021) ter 
severovzhodno od Hotunj v Dravinjski dolini in dolini Ličence (Šalamun & Bedjanič 2020, Vinko 
et al. 2021). Najbližja poprej znana najdba vrste leži jugovzhodno od Šentjurja, zabeležena je 
bila v reguliranem pritoku Voglajne pod zaselkom Velika Gorica (Šalamun & Kotarac 2014). 
 
Koščični škratec na širšem območju raziskave še ni bil znan, zato so nove najdbe v okolici 
Hotunj zanimive. Življenjska okolja, ki jih vrsta tukaj naseljuje, sodijo med antropogeno 
predrugačena bivališča v kulturni krajini. Tudi drugod v Sloveniji predstavljajo večino najdb te 
ogrožene vrste v Sloveniji melioracijski jarki in kanali, v katerih pa so ekološke razmere podobne 
tistim v primarnih bivališčih – torej v dobro osončenih, počasi tekočih plitvih potokih in povirjih 
z zmerno do močno razvito vodno in obvodno vegetacijo (Šalamun et al. 2018). Na ožjem 
območju raziskave se je koščični škratec pojavljal posamič v melioracijskem kanalu 200 m SV 
od železniškega prehoda Hotunje–Ponikva (Sl. 1 – T2, Sl. 2b). Zaradi zamuljenosti, 
preobremenjenosti vode s hranili, počasnega vodnega toka in ponekod pregoste zaraščenosti 
kanala so ekološke razmere tukaj zanj suboptimalne in razmnoževanja vrste nismo zabeležili. 
Na ločenem melioracijskem kanalu približno 500 m severneje (Sl. 1 – T4, Sl. 2d) so bili opazovani 
številni sveže preobraženi osebki, samci in samice, opazovanja parjenja (Sl. 5) ter odlaganja jajc 
pa dodatno potrjujejo, da je tukaj jedro lokalne populacije vrste. 
  
30 Matjaž BEDJANIČ: Favna kačjih pastirjev okolice Hotunj pri Ponikvi / ZNANSTVENI ČLANEK 
NATURA SLOVENIAE 24(2): 19-37 
 
Slika 4. Razširjenost koščičnega škratca Coenagrion ornatum v Sloveniji, z izpostavljenimi novimi najdbami iz let  
2020–2022 ter najdbami na raziskovanem območju pri Hotunjah leta 2022 (Vir: podatkovna zbirka Slovenskega 
odonatološkega društva in Centra za kartografijo favne in flore). 
Figure 4. Distribution of Ornate Bluet Coenagrion ornatum in Slovenia, with highlighted new records from 2020–2022 
and new records from the surroundings of Hotunje in 2022 (Source: database of the Slovene Dragonfly Society and the 
Centre for Cartography of Fauna and Flora). 
 
 
Slika 5. Koščični škratec Coenagrion ornatum, samec in samica v tandemu (Hotunje, 22. 6. 2022; foto: M. Bedjanič). 
Figure 5. Ornate Bluet Coenagrion ornatum, male and female in tandem (Hotunje, 22. 6. 2022; foto: M. Bedjanič). 
Matjaž BEDJANIČ: Favna kačjih pastirjev okolice Hotunj pri Ponikvi / ZNANSTVENI ČLANEK 31 
NATURA SLOVENIAE 24(2): 19-37 
Prodni paškratec Erythromma lindenii  
 
Poznavanje razširjenosti prodnega paškratca v Sloveniji smo v preteklih dveh desetletjih 
krepko nadgradili in zdi se, da prodni paškratec v zadnjih letih v Sloveniji širi svoj areal, saj ga 
srečujemo na novih območjih (Sl. 6; Bedjanič 2020a, 2021, Vinko et al. 2021, 2022b). Primerjava 
z zemljevidom razširjenosti vrste spred četrt stoletja (Kotarac 1997) to zgovorno nakazuje, 
vendar je zaradi boljše novodobne odonatološke raziskanosti ter izostanka primerljivih podatkov 
v daljšem časovnem obdobju trend širjenja vrste zelo težko natančneje ovrednotiti.  
 
Številni samci, parjenje in odlaganje jajc kažejo na razmeroma močno populacijo vrste na 
območju melioracijskih kanalov na ožjem raziskovanem območju pri Hotunjah. Vrsta je bila 
doslej v tem delu Slovenije znana le z mrtvice ob Voglajni pri Prožinski vasi (Šalamun & Kotarac 
2014), nove recentne najdbe pa so znane tudi iz širše Savinjske regije (Bedjanič 2020b, 2021; 
Sl. 6). Iz favnističnega vidika je pojavljanje vrste vsekakor zanimivo na regionalnem nivoju. 
Zaradi zelo verjetnega širjenja areala prodnega paškratca v Sloveniji pa močni populaciji vrste 
na raziskovanem območju vendarle ne pripisujemo izstopajočega naravovarstvenega pomena. 
 
 
Slika 6. Razširjenost prodnega paškratca Erythromma lindenii v Sloveniji, s poudarjenimi novimi najdbami iz let  
2020–2022 ter najdbami na raziskovanem območju pri Hotunjah leta 2022 (Vir: podatkovna zbirka Slovenskega 
odonatološkega društva in Centra za kartografijo favne in flore). 
Figure 6. Distribution of Blue-eye Erythromma lindenii in Slovenia, with highlighted new records from 2020–2022 and 
new records from surroundings of Hotunje in 2022 (Source: database of the Slovene Dragonfly Society and the Centre 
for Cartography of Fauna and Flora). 
 
  
32 Matjaž BEDJANIČ: Favna kačjih pastirjev okolice Hotunj pri Ponikvi / ZNANSTVENI ČLANEK 
NATURA SLOVENIAE 24(2): 19-37 
Deviški pastir Aeshna isoceles 
 
Deviški pastir je vrsta, ki na širšem raziskovanem območju v okolici Hotunj doslej ni bila 
zabeležena, najbližje najdbe so znane nekaj kilometrov zahodneje, iz okolice Blagovne in 
Goričice (Sl. 7). Na ožjem raziskovanem območju pri Hotunjah sem opazoval posamične odrasle 
samce, razvoja vrste nisem potrdil. V Sloveniji je deviški pastir dokaj pogost v nižinskih in 
toplejših regijah, kot na primer v Slovenski Istri, v Vipavski dolini ali v Pomurju, drugje je 
razmeroma redek. V primerjavi z zemljevidom razširjenosti vrste, ki ga podaja Kotarac (1997), 
lahko zaključimo, da se v zadnjih 25 letih z različnih koncev Slovenije vrstijo nove najdbe 
deviškega pastirja, ki pri nas sodi med vrste z verjetnim trendom širjenja (Sl. 7; Vinko et al. 
2022b). Pojavljanje vrste na ožjem raziskovanem območju je zanimivo na regionalnem nivoju, 
vendar tudi tem najdbam ne pripisujemo posebnega naravovarstvenega pomena.  
 
 
Slika 7. Razširjenost deviškega pastirja Aeshna isoceles v Sloveniji, s poudarjenimi novimi najdbami iz let 2020–2022 ter 
najdbami na raziskovanem območju pri Hotunjah leta 2022 (Vir: podatkovna zbirka Slovenskega odonatološkega 
društva in Centra za kartografijo favne in flore). 
Figure 7. Distribution of Green-eyed Hawker Aeshna isoceles in Slovenia, with highlighted new records from 2020–2022 
and new records from the surroundings of Hotunje in 2022 (Source: database of the Slovene Dragonfly Society and the 
Centre for Cartography of Fauna and Flora). 
 
  
Matjaž BEDJANIČ: Favna kačjih pastirjev okolice Hotunj pri Ponikvi / ZNANSTVENI ČLANEK 33 
NATURA SLOVENIAE 24(2): 19-37 
Črni ploščec Libellula fulva 
 
Tudi črni ploščec je vrsta, ki na širšem raziskovanem območju doslej ni bila znana. Na ožjem 
raziskovanem območju v okolici Hotunj smo opazovali posamične odrasle samce, razvoja vrste 
nismo potrdili. V Sloveniji je črni ploščec le mestoma pogost, na širšem območju Savinjske doline 
je razmeroma redek (Bedjanič 2021, Sl. 8). Najbližji poprej znani najdbi vrste ležita ob reki 
Voglajni jugovzhodno od Šentjurja (Šalamun & Kotarac 2014). 
 
Črnemu ploščcu še posebno ustrezajo počasi tekoče in bogato zaraščene vode jarkov in 
kanalov, pogosto naseljuje torej tudi sekundarna življenjska okolja, kot jih v omejenem obsegu 
najdemo v okolici Hotunj. Primerljivo s koščičnim škratcem, ki naseljuje podobna življenjska 
okolja, se tudi za črnega ploščca v zadnjih letih z različnih koncev Slovenije vrstijo nove najdbe 
(npr. Bedjanič 2020b, 2021, Vinko et al. 2021). Vrsta ima pri nas verjeten trend širjenja (Vinko 
et al. 2022b). Njeno pojavljanje je zanimivo na regionalnem nivoju, vendar tudi najdbam te 
vrste na ožjem raziskovanem območju ne pripisujemo posebnega naravovarstvenega pomena. 
 
 
Slika 8. Razširjenost črnega ploščca Libellula fulva v Sloveniji, s poudarjenimi novimi najdbami iz let 2020–2022 ter 
najdbami na raziskovanem območju pri Hotunjah leta 2022 (Vir: podatkovna zbirka Slovenskega odonatološkega 
društva in Centra za kartografijo favne in flore). 
Figure 8. Distribution of Blue Chaser Libellula fulva in Slovenia, with highlighted new records from 2020–2022 and new 
records from the surroundings of Hotunje in 2022 (Source: database of the Slovene Dragonfly Society and the Centre 
for Cartography of Fauna and Flora). 
 
  
34 Matjaž BEDJANIČ: Favna kačjih pastirjev okolice Hotunj pri Ponikvi / ZNANSTVENI ČLANEK 
NATURA SLOVENIAE 24(2): 19-37 
Zaključek 
 
Raziskava je dala prvi podrobnejši vpogled v vrstno bogastvo kačjih pastirjev v okolici Hotunj 
in s skupno 35 zabeleženimi vrstami kačjih pastirjev dopolnjuje poznavanje odonatne favne v 
poprej slabo raziskanem delčku Slovenije. Z upoštevanjem starejših podatkov za povodnega 
škratca Coenagrion scitulum (Bedjanič et al. 2017) in pegastega lesketnika Somatochlora 
flavomaculata (Vir: podatkovna zbirka Slovenskega odonatološkega društva in Centra za 
kartografijo favne in flore) je za razmeroma majhno območje v okolici Hotunj doslej znanih  
37 vrst kačjih pastirjev. Takšno vrstno bogastvo je zanimivo in pomembno na lokalnem nivoju, 
nima pa samo po sebi kakega posebnega nacionalnega odonatološkega pomena, saj je večina 
zabeleženih vrst v Sloveniji pogosta in splošno razširjena.  
 
Popisi so v letu 2022 na ožjem raziskovanem območju potekali med majem in septembrom, 
kar je za celostno inventarizacijo favne kačjih pastirjev ustrezno obdobje, ki omogoča detekcijo 
tako pomladnih in zgodnje poletnih vrst kot tistih, ki imajo drugačno fenologijo in se pojavljajo 
v drugi polovici poletja in jeseni. Analiza števila zabeleženih vrst po posameznih popisih med 
sezono na ožjem raziskovanem območju in pripadajoča dinamika kumulativnega števila 
zabeleženih vrst kažeta potrebo po opravljanju odonatoloških raziskav prek celotne sezone, saj 
lahko le tako zajamemo celoten spekter vrst na določenem območju. Razlike med posameznimi 
popisi v različnih obdobjih bi bile na območjih z bolj raznolikimi habitati – na ožjem raziskovanem 
območju pri Hotunjah sem intenzivneje popisoval le melioracijske kanale (Sl. 1: T1-T4) – gotovo 
še bolj izrazite. Poudariti je tudi treba, da so bile preostale popisne točke na širšem raziskovanem 
območju (Sl. 1: T5-T14) povečini obiskane le enkrat, in čeprav sem vzorčil tudi ličinke, je vpogled 
v celotno favno kačjih pastirjev v tem segmentu pomanjkljiv.  
 
Med favnistično zanimivimi najdbami na ožjem raziskovanem območju melioracijskih jarkov 
severno od Hotunj so poleg zavarovanega koščičnega škratca Coenagrion ornatum enako 
zanimive tudi nove najdbe prodnega paškratca Erythromma lindenii, deviškega pastirja Aeshna 
isoceles in črnega ploščca Libellula fulva. Slednje tri sodijo med vrste kačjih pastirjev, pri katerih 
je v primerjavi s podatki izpred 25 let (Kotarac 1997) tudi zaradi boljše raziskanosti njihova 
trenutno znana razširjenost v državi mnogo širša. Verjetna je recentna širitev njihove 
razširjenosti v Sloveniji, bodisi zaradi podnebnih sprememb kot posledica pulziranja območja 
naselitve regionalnih populacij, razpoložljivosti novih življenjskih okolij ali kombinacije več 
dejavnikov (Vinko et al. 2022b). Ob tem je treba poudariti, da v Sloveniji ne poteka sistematično 
zasnovan državni monitoring za nobeno vrsto kačjih pastirjev in da je sicer bogat nabor 
odonatoloških favnističnih podatkov pridobljen večinoma v okviru prostovoljskih raziskav članov 
Slovenskega odonatološkega društva. Zaradi prostorsko in časovno neenakomerne raziskanosti 
ter izostanka primerljivih podatkov v daljšem časovnem obdobju je omenjene verjetne trende 
širjenja območja razširjenosti nekaterih vrst in vzroke zanje nemogoče natančneje ovrednotiti. 
 
V prihodnosti velja raziskavam kačjih pastirjev ter druge favne in flore na območju 
Voglajnskega gričevja, severno in južno od avtoceste Celje–Maribor, med Razgorjem in 
Dramljami na severu ter Goričico in Ponikvo na jugu nameniti več pozornosti. Gre za območje z 
verjetno najgostejšo mrežo ribnikov v Sloveniji, katerih raziskanost je v kontekstu biodiverzitete 
in naravovarstvenega pomena še zelo pomanjkljiva. 
 
 
Matjaž BEDJANIČ: Favna kačjih pastirjev okolice Hotunj pri Ponikvi / ZNANSTVENI ČLANEK 35 
NATURA SLOVENIAE 24(2): 19-37 
Summary 
 
 
Dragonflies (Odonata) are currently among the better-studied insect groups in Slovenia, with 73 species 
recorded for the country (Vinko et al. 2022a). However, the surroundings of Hotunje west of Ponikva in the 
central part of the Voglajnsko Hills, east of the Celje Basin in northeastern Slovenia, belong to 
odonatologically poorly researched areas from a faunistic point of view. 
 
In the present study, the dragonfly fauna in the area north of the Hotunje village, west of the Poljčane–
Celje railroad line, was studied between May and September 2022. The inner study area with melioration 
ditches, to which more attention was paid and where dragonflies were recorded along the transects 
throughout the season, covers about 10 hectares. It is located north of Hotunje, or north of the Trnovec pri 
Dramljah–Ponikva road and west of the Poljčane–Celje railroad line (Fig. 1, Tab. 1 - transects T1–T4,  
Figs. 2a-d).  
 
A list of 35 dragonfly species for the wider study area is provided with full faunistic data (Tab. 2 – 
transects T1–T4, points T5–T14). In the smaller, more intensively surveyed area of melioration ditches north 
of Hotunje, 32 species were recorded (Tab. 2 – transects T1–T4). Here, the number of species recorded 
along the census transects varied throughout the season (Fig. 3). The species richness was highest in the 
second half of May and in June 2022 and each time over 20 species of dragonflies were recorded along the 
melioration ditches. The number of species recorded in the first three censuses till the last decade of June 
was 84.4% of the cumulative number of species recorded at the end of the survey (Fig. 3). 
 
Of the species recorded (Tab. 2), six are included in the outdated national Red List of dragonflies from 
the turn of the millennium (Ur. l. RS 2002, Vinko et al. 2022a) and are listed as vulnerable species in the 
Rules on the inclusion of endangered plant and animal species in the red list (Ur. l. RS 2002). These are: 
Ornate Bluet Coenagrion ornatum (Fig. 5), Blue-eye Erythromma lindenii, Green-eyed Hawker Aeshna 
isoceles, Common Clubtail Gomphus vulgatissimus, Balkan Goldenring Cordulegaster heros, and Blue Chaser 
Libellula fulva. Ornate Bluet and Balkan Goldenring are protected in Slovenia by the Decree on Protected 
Wild Animal Species (Ur. l. RS 2004) and listed on the appendices of the EU’s Habitat Directive (Ur. l. EU 
1992). Maps of known distribution in Slovenia, compiled from the database of the Slovene Dragonfly Society 
and the Centre for Cartography of Fauna and Flora, are provided and commented for the Ornate Bluet 
(Fig.4), the Blue-eye (Fig. 6), the Green-eyed Hawker (Fig. 7) and the Blue Chaser (Fig. 8). The latter three 
are among those species whose currently known distribution in the country is much wider compared to the 
data from 25 years ago (Kotarac 1997), which is also due to better research. Their recent range expansion 
in Slovenia is very likely, either due to climate change, as a result of distributional fluctuations of their 
regional populations, availability of new habitats, or due to a combination of multiple factors (Vinko et al. 
2022b). 
 
A total of 37 odonate species are known so far for the relatively small area around Hotunje. Such species 
richness is interesting and important at the local level, but with no particular national odonatological 
significance, as most of the recorded species are common and widespread in Slovenia. In the future, more 
attention should be devoted to the research of dragonflies and other fauna and flora in the area of the 
Voglajnsko Hills between Ponikva and Dramlje, which is characterized by probably the densest network of 
fishponds in Slovenia and is still very poorly studied in terms of biodiversity and nature conservation 
importance. 
 
 
 
 
 
36 Matjaž BEDJANIČ: Favna kačjih pastirjev okolice Hotunj pri Ponikvi / ZNANSTVENI ČLANEK 
NATURA SLOVENIAE 24(2): 19-37 
Zahvala 
 
 
Za naročilo pričujoče odonatološke raziskave gre zahvala Občini Šentjur. Ali Šalamun je prijazno pomagal z vpogledom 
v odonatološko podatkovno zbirko Centra za kartografijo favne in flore in Slovenskega odonatološkega društva ter z 
zemljevidi razširjenosti posameznih vrst. Za posredovane neobjavljene favnistične podatke za izbrane vrste se zahvaljujem 
članom Slovenskega odonatološkega društva. Hvala recenzentoma za pregled rokopisa in konstruktivne pripombe. Pripravo 
članka je v okviru raziskovalnega programa št. P1-0255 sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike 
Slovenije iz državnega proračuna. 
 
 
 
Literatura 
 
 
Bedjanič M. (2019): Drobtinice in ocvirki: Koščični škratec Coenagrion ornatum prvič zabeležen tudi v 
Savinjski dolini. Erjavecia 34: 84-88. 
Bedjanič M. (2020a): Nova opazovanja koščičnega škratca Coenagrion ornatum in črnega ploščca 
Libellula fulva iz Savinjske doline. Erjavecia 35: 73-79. 
Bedjanič M. (2020b): Nova najdba prodnega paškratca Erythromma lindenii v Savinjski dolini. 
Erjavecia 35: 79-83. 
Bedjanič M. (2021): Dodatne najdbe koščičnega škratca Coenagrion ornatum, prodnega paškratca 
Erythromma lindenii in črnega ploščca Libellula fulva iz različnih koncev Slovenije. Erjavecia  
36: 85-93. 
Bedjanič M., Šalamun A., Vinko D., Bahor M., Lešnik A., Mihorič A., Erbida N. (2017): Drobtinice in 
ocvirki: Pregled pojavljanja povodnega škratca Coenagrion scitulum v osrednji, južni in vzhodni 
Sloveniji. Erjavecia 32: 69-75. 
Bedjanič M., Stanković D., Tome D. (2022): Strokovna podlaga preveritve habitata morebitnih 
živalskih vrst (dvoživke in kačji pastirji) na območju Občinskega podrobnega prostorskega načrta 
poslovne cone Hotunje na Ponikvi – območje EUP z oznako PO 19/1 in PO 19/2. Nacionalni inštitut 
za biologijo, Ljubljana, 32 str. [Naročnik: Občina Šentjur] 
CKFF (2022): Podatkovna zbirka Centra za kartografijo favne in flore v sodelovanju s Slovenskim 
odonatološkim društvom. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 
[dostop dne 1. 10. 2022] 
Brochard C., van der Ploeg E. (2014): Fotogids Larven van Libellen. KNNV Uitgeverij, Zeist, 239 str. 
Dijkstra K.-D.B., Schröter A., Lewington R. (2020): Field guide to the Dragonflies of Britain and 
Europe. Second edition. Bloomsbury Publishing, London, 336 str. 
Geister I. (1999): Seznam slovenskih imen kačjih pastirjev (Odonata). Exuviae 5/1: 1-5. 
Heidemann H., Seidenbusch R. (1993): Die Libellenlarven Deutschlands und Frankreichs. Handbuch 
für Exuviensammler. Verlag Erna Bauer. Keltern, 391 str. 
Kotarac M. (1997): Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom: projekt 
Slovenskega odonatološkega društva. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem 
polju, 205 str. 
Sameja M. (1999): Mladinski biološki raziskovalni tabor Dramlje ’99. Erjavecia 8: 7-10. 
Matjaž BEDJANIČ: Favna kačjih pastirjev okolice Hotunj pri Ponikvi / ZNANSTVENI ČLANEK 37 
NATURA SLOVENIAE 24(2): 19-37 
Šalamun A., Vinko D., Bahor M., Bedjanič M. (2018): Nova dognanja o razširjenosti koščičnega škratca 
Coenagrion ornatum (Odonata) v Sloveniji - New cognitions on distribution of Ornate Bluet 
Coenagrion ornatum (Odonata) in Slovenia. V: Podlesnik J., Klokočovnik V. (ur.), Knjiga 
povzetkov, Peti slovenski entomološki simpozij z mednarodno udeležbo, posvečen 80-letnici 
akademika prof. dr. Matije Gogala in 50-letnici smrti prof. dr. Štefana Michielija, Maribor, 21. in 
22. september 2018, Univerzitetna založba Univerze v Mariboru, Maribor, str. 30. 
Šalamun A., Bedjanič M. (2020): Najdbe koščičnega škratca Coenagrion ornatum v Natura 2000 
območju Ličenca pri Poljčanah. Erjavecia 35: 34-38.  
Šalamun A., Kotarac M. (2014): Popis kačjih pastirjev (Odonata) v dolini reke Voglajne: končno 
poročilo. V: Govedič M., Lešnik A. (Ur.), Ocena stanja za območje Natura 2000 na porečju 
Voglajne: končno poročilo, Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju,  
str. 117-129.  
Ur. l. EU (1992): Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter 
prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst. Uradni list EU 206, 15(2): 102-145. 
Ur. l. RS (2002): Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list 
RS 12(82): 8893-8975. 
Ur. l. RS (2004): Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Uradni list RS 14(46):  
5963-6016. 
Vinko D., Žlender T., Ribar A. (2021): Terenski vikend SOD: Ptuj 2021 – nove najdbe koščičnega 
škratca Coenagrion ornatum, prodnega paškratca Erythromma lindenii, zgodnjega trstničarja 
Brachytron pratense, črnega ploščca Libellula fulva in dristavičnega spreletavca Leucorrhinia 
pectoralis na Štajerskem. Erjavecia 36: 11-22. 
Vinko D., Šalamun A., Bedjanič M. (2022a): On the odonates, odonatology and odonatologists in 
Slovenia. V: Vinko D., Bedjanič M. (ur.), ECOO 2022, 6th European Congress on Odonatology, 
27–30th June 2022, Kamnik, Slovenia. Book of Abstracts, Slovensko odonatološko društvo, 
Ljubljana, str. 9-22. 
Vinko D., Šalamun A., Kotarac M., Bedjanič M. (2022b): Dragonfly fauna of Slovenia: current 
knowledge and detected changes from a 25-year perspective. V: Vinko D., Bedjanič M. (Ur.), 
ECOO 2022, 6th European Congress on Odonatology, 27–30th June 2022, Kamnik, Slovenia, Book 
of Abstracts. Slovensko odonatološko društvo, Ljubljana, str. 67.