V.b.b.
Naroča se pod naslovom
»Koroški Slovenec", Wien V.,Margaretenplatz 7
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Žinkovskj Josip, Wien V., Margaretenplatz 7.
List
xa polittico, gospodarstvo in prosveto
Posamezna številka stane 50 kron.	Posamezna številka stane 50 kron.
Izlsaja vsako sredo.
stane četrtletno: K -400"—
Za Jugoslavijo
celoletno: 40 Din. polletno:	20	„
četrtletno: 10
Leto II.
Dunaj, 19. julija 1922.
St. 29.
Naš sedanji položaj.
Državni zbor se trudi in deluje v teh dneh, da bi ustvaril tako imenovani finančni plan, ki naj uredi naše gospodarske in denarne razmere. Poslanci imajo po večini najboljšo voljo in podpirajo vlado skoraj v vseh zahtevah, ki jih stavi. Je pa tudi že skrajni čas.
Razvoj razmer v Avstriji se bliža odločilnemu trenutku. Mnogi menijo, da se naše žalostne gospodarske in denarne razmere še lahko nadalje razvijajo v isti meri kot so se sedaj, da pridemo v denarnem oziru lahko do ruskih razmer, kjer je denar izgubil vsako vrednost. Toda merodajni politiki so mnenja, da je takšen razvoj pri nas nemogoč. Naša avstrijska krona ne bode smela več dalje padati kot sedaj, drugače je druge države ne bodo več smatrale kot denar.
Da je ta nevarnost velika, to ve vsak trgovec, ki mora v inozemstvu kupovati, to nam pove tudi dejstvo, kako malo se že v drugih državah ceni. Če pa izgubi naša. krona v inozemstvu vsako vrednost, potem tudi v Avstnji sami nima več nobenega pomena. Koliko se še ceni, nam kaže Burgenland, kjer vidijo mnogo rajše ogrsko krono in naša ne pride popolnoma do veljave.
Iz tega stališča je treba presojati tudi finančni plan ki se sedaj izdeluje. Ta finančni plan se mora napraviti, če se tudi dvomi,. da bode imel iste dobre posledice, ki jih od njega pričakujemo, če bi se ta plan opustil, tedaj bi bil naš gospodarski polom, kakor sodijo merodajni krogi, že pred jeseni ne izogiben. To delo je torej zadnji poskus, da se izognemo kon-kurzu.
Če se posreči finančnemu ministru svoje namene izpeljati, da ustanovi novo državno banko in da se ne tiska naprej naš sedanji denar, potem je upanje, da se reši Avstrija brez vsake katastrofe.
PODLISTEK
Horjanska.
Šocij koj pridi, bom sama doma, so atej šli v Clovc pa mamca moja.
Šocij koj pridi, boš mavžnav prov, boš ja žnablce moje za žgančce mov.
Šocdl koj pridi, boš pir mene lažov, boš ja povštrce moje za žvavžce mov.
Šocej koj pridi,
• boš vinčce piv,
al svovo boš od atija pa spalco dobiv.
Da bi se ne tiskalo več novega denarja, bode pa težko šlo. Največjo težkočo dela nova postava, ki se imenuje indekspostava. Indeks je ista številka, ki nam pove, za koliko se je življenje od gotovega časa podražilo. Tolikokrat večjo plačo dobijo potem državni nasta-vljenči. če sp se na primer življenske razmere od marca pr. 1. podražile Slkrat, potem dobijo sedaj državni nastavljenci Slkrat večjo plačo. Zato je treba tiskati novega denarja. Postava indeks je tudi vzrok, zakaj da je antanta postala bolj hladna pri kreditnem vprašanju in da so naše gospodarske razmere še bolj zagotene, tako da mora odločitev pasti kmalu.
Avstrija sme, kot zatrjujejo merodajni inozemski krogi, upati na pomoč od zunaj samo tedaj, če pokaže dobro voljo, da ustavi tiskanje denarja, zmanjša izdatke in razpiše notranje posojilo.
Če vlada tega ne more izpeljati, je izjavil poslanec dr. Bauer v državnem zboju, potem bode delavstvo samo prejelo za vlado in upo-stavilo „svoj finančni' plan“ in je mislil pri tem mogoče na Rusko. Toda njegovo upanje se ne bode uresničilo, kajti dr-ve države bodo gledale, da iz Avstrije ne postane Rusija.
Koroške Slovenke krišku!
V zadnji številki našega lista sem Vam drage sestre širom slovenskega Korotana zaklicala:	Žene, dekleta, strnimo naše vrste!
Danes Vas pa poživljam, da se temu klicu tudi odzovete in kličem : Koroške Slovenke kvišku! Kvišku primimo za delo, organizirajmo se v društvih! Žal še nismo me koroške Slovenke nikdar — razen kratek čas pred plebiscitom — imele svoje lastne organizacije, nismo imele prilike se v njo poglobiti in jo same voditi, zato se niti v rfajmanjši meri ne zavedamo važnosti ženske organizacije med narodi sploh, posebno pa med nami koroškimi
Skos mance.
Sm k atiji sov, z ano ljubco prosov, so koj palčeo vzel pa mi hvače napel.
Sm k mame všav, z ano ljubco žugov, so na viš poskočil, da so skledeo ubil.
Sm k gospodu letov, z ano ljubco rekov, so sme koj pokrižal, pa ono pokuro pridal.
Sm pod križ pokleknov, z ano ljubco žbrov,
Buhe so se nasminjal, so nj ano kravžeo zbral.
Te kravžane delče so zdaj vse moje, so v nedeljo že vse Rutarce skravžvane ble.
So v nedeljo že vse sevkce skosmane ble.
Slovenci. Zato se ni čuditi, ako vladajo med nami nasprotnjoča si naziranja in velika ne-orijentiranost. Radi tega Vam hočem nakra-tko povedati o naši organizaciji svoje mnenje.
Pogosto se slišijo med narodom glasovi, ki dajejo izraza nevolji, ako bi kdo omenil, da je tudi ženska poklicana sodelovati pri pov-zdigi narodne zavesti, morale itd. Doma naj delajo in skrbe za gospodinjstvo,' drugo jih nič ne briga in ali naj si še te skrbi naprtijo, ko imajo domačih dovolj. Res je, drage sestre, da ste zbog pomanjkanja delavnih moči doma močno zaposlene — ali vsaj mislite tako — in ravno to nam škoduje, ker se brigamo samo za dom. Naše duševno obzorje je omejeno navadno na našo najbližjo okolico, ne sega dale-ko preko župnije, ker se brigamo samo za dom in ne tudi za duševno in srčno naobraz-bo, ki je podlaga za naš kulturni napredek.
Stopati moramo tudi me v isti vrsti z moškimi z vedno naprednjočo kulturo, da nas tok časa ne prehiti. Kar je zamujeno, to je za vedno izgubljeno. Veliko premalo potujemo s knjigo v roki v tuje kraje in tako spoznavamo napredek ženstva drugih narodov, veliko premalo se brigamo za njih organizacijo.
Bili so časi, ko je bila ženska samo sužnja, v družini sami ni veljala mnogo — nekateri narodi so jo vendar tudi močno spoštovali — država pa jo je tem manj upoštevala ali ti časi so prošli. Vse se s časom izpreminja in tudi položaj ženske se je izdatno zboljšal. Zdaj nismo več sužnje moških, ampak stojimo z njimi v isti vrsti, imamo aktivno in pasivno volilno pravico, pravico do javnih služb, sodelovanja in soodločevanja v državni upravi.
Toda to še ni vse. Ženi — materi — je poverjena še veliko vežnejša naloga, ki so jo imele sicer že od nekdaj ali važnosti iste se drugi niso zavedali v tej meri kakor sedaj. Šele sedaj, ko so začeli nekateri narodi propadati (n. pr. Francozi itd.), da je ogrožen njih obstoj, koje notranja vrednost padla že skoro na ničlo, je postalo to vprašanje tako važno, da so začele države same posvečati temu ne samo en narod, ampak celi svet.
Ta naloga je materinstvo in vzgoja otrok in mladine.
’ Narodni pregovor pravi, da podpira dobra gospodinja tri ogle hiše. In če ima žena že v posamezni družini tako težko in veliko nalogo, imajo vse žene v hiše celokupnega naroda tem večjo in odgovornejšo nalogo. Držati morajo ne samo tri ogle kvišku, ampak cel narod.
Mati je tisto bitje, ki da življenje otroku, ga neguje in hrani z lastnim življenjem in pazi nanj ko odrašča. Njeno oko spremlja tudi odraslega v vednem trepetu in strahu. Mati vzgaja otroka, vse matere pa vzgaja1' narod. Zato bo narod tak, kakoršne so matere. Ne odmeva v novejšem času zastonj klic: Dajte nam dobrih mater! Mati je temelj družine in naroda. Dobra, poštena, verna in narodno zavedna mati bo svoje otroke dobro vzgojila in čim več bomo imeli takih mater, tem značajnejši bo narod. Nasprostno pa slabo vzgojena mati svojih potomcev ne bo mogla vzgojiti v vredne člane človeške družbe. Besede mičejo, vzgledi vlečejo. Otrok vidi v svoji materi neko nadnaravno bitje in

jo skuša posnemati v dobrem, pa tudi v slabem, ako mu mati ne more nuditi dobrih vzgledav.
Ali v tem oziru napredovati ena sama ne more mnogo, zato je treba skupnega dela, dobre organizacije, ki bo dekleta za izvršitev te veievažne naloge pripravljala. Kaj pomaga, ako se poprime kopanja predora en sam delavec? Delal bo in delal, pa naj bo še tako mar-lijv, umrl bo pred dokončanim delom in le malo se bo poznalo, da je delal. Isto je pri nas. Ena tukaj, druga tam. bosta v večjem le malo napredovali. Če pa stopita vkup in pritegneta k delu druge, kako velik bo lahko uspeh.
Žene in dekleta, kvišku v naša društva! Delajmo dokler je dan!
Koko postanemo dobre vzgojevalke naraščaja Vam povem prihodnjič. Poživljam Vas ponovno, da tudi druge poveste v listu svoje mnenje, da se spoznamo in približamo.
Slovenka iz Roža.
POLITIČNI PREGLED S
Avstrija.
Državni zbor se bavi z zakonom notraj-nega posojila, ki bi ga naj morali podpisati vsi premožnejši državljani. V pondeljek so se seje prvikrat udeležili tudi novo izvoljeni poslanci iz Gradskega.
Število brezposelnih, ki dobivajo podporo znaša koncem junija 33.771 delavcev.
Nemčija.
Duhovi se še vedno niso pomirili radi u-mora Rathenaua. Prišli so na sled jako obširni zaroti, ki bi naj spravljala neljube politike na drugi svet. Ravno tako žalosten kot političen je pa tudi gospodarski položaj. Nemška marka pada hitreje kot nekdaj naša krona in nemška vlada je antanti javila, da ne bode mogla plačevali vojne odškodnine v isti meri kot je predpisana. Mirovna pogodba leži kot mora nad ljudstvom. Najboljše govorijo številke.
Nemčija je dosedaj oddala kot odškodnino 30 milionov ton premoga, pol milijona kg zdravil, 17 miljonov kg barv, na stotisoče konj, goved, ovac, četrt miljona železniških vagonov, 7500 lokomotiv in naj plača 132 tisoč miljonov zlatih mark. Ni torej čuda, če hočejo opešati njene moči.
Poljska.
obsega po najnovejšem štetju brez Wilne in Zgornje Šlezije 369.558 kvadratnih kilometrov in ima nad 25 miljonov prebivalcev.
Palestina.
Sveto deželo so hoteli napraviti za politično središče Židov. Temu se protivijo Kristjani in Arabci. V zadnjem času je prišlo večkrat do resnih nemirov med Židi in Arabci.
DNEVNE VESTI IN DOPISI
Intervencija slovenskih poslancev pri deželni vladi. Grozno prizadeti po suši in pod-jedih so naši kmetje v Podjuni. Žito je, skoraj bi se reklo, popolnoma uničeno. Kruha ne bode. Pašniki so popolnoma goli in kmetje so si v skrbeh, kako bodejo vzdržali svojo živino skoz zimo. Naša dva slovenska poslanca sta tozadevno zaprosila pri deželni vladi odpomoči. Opisala sta žalosti, po nekaterih krajih obupni gospodarski položaj. Interpelirala sta med drugimi tudi na to, da stavi politična oblast predlog davčnim oblastem za odpis davka kakor tudi šolskim oblastem, da iste ne kaznujejo in ne kličejo na odgovor one stariše, ki bi zdaj pri pranju svojih šoloobveznih otrok obdržali doma zapobiranje podjedov (črvov). Vlada je vzela to na znanje ter se izrazila, da se bode po možnosti vsestransko opoštevalo.
Popravek. V 27. številki našega lista pod člankom „Redni letni občin zbor Pol. in gosp. društva za Slovence na Koroškem“ zadnji odstavek sta pomotoma izostala dva odbornika in sicer: gg. Vinko Groblacher in župnik Valentin Weihs.
Dunajska filijalka rajhovske morilne organizacije: „Vidensky Denik" piše: Slučajno se je prišlo na besnenje „Orgeša“ v Avstriji. Na-
cijonalna zveza nemških oficirjev, deželno vodstvo v Avstriji, je namreč vložilo tožbo proti neki ženi radi izpraznitve dveh sob. Ti sobi spadata k stanovanju v hiši bolniških strežnic v Langegasse 13, ki jih je najel obrambni savez nemških vojnikov deloma za nacijonalno zvezo, deloma za toženo stranko. Pri sodnijski obravnavi je povedal zastopnik tožene sledeče: „Nacijonalna zveza nemških oficirjev je član „Orgeša“, stoji v zvezi z nemškim prestolonaslednikom in ima sledeči cilj: Koncentracijo in oborožitev za orožje sposobnih mož za puče in pogrome, vaditi srednješolsko mladino in jo uporabiti „zu hakenkreuz-lerischen Aktionen". (V raznih mestih Avstrije ima organiziranih že 11 stotinj — tudi na Koroškem imamo podružnico „Orgeša“.) V to svrho ima zveza skladišča orožja. Tako skladišče je bilo tudi v hiši bolniških strežnic. V njem so bile ročne granate, plamenice, jeklene čelade, ekrazitni patroni, strojnice in muni-cija raznih kalibrov. Marca se je ovadilo to policiji ali preiskava je bila brezuspešna, ker je član organizacije, policijski uradnik Herm. Briixl medtem zvezo o nameravani preiskavi obvestil. Orožje je bilo takoj preneseno v „Teutonenbude“ in od tam k nadpor. Spitzer-ju v Hietzingu. Nekatere strojnice so bile prodane inozemskim agentom. Pretekli teden je prišel v imenovano hišo zopet zaboj municije iz Solnograda pod napačno deklaracijo, ki ga je policija zaplenila ter našla v njem 50 pušk in 8000 nabojov. Zastopnik tožene dr. Plesch-ke je proglasil, da prevzema za povedano polno odgovornost in govoril dalje: Organizacija stoji v ozki zvezi z velikonemškim udru-ženjem, imenoma z min. Waberjem in posl. Ursinom. Na čelu zveze stoje bivši oficirji generalnega štaba kakor general Kraus in polkovnik Buley. Poslovodja je polkovnik Legat, nadzorstvo nad orožjem in vodstvo mladinske organizacije ima polkovnik lierrlinger. Herrlinger, ki je še sedaj v službi vzhodne železnice kot prožni mojster, je bil tudi vodja napada s ..Stinkborfibami“ v gledališču pri predstavi ,.Kola“. Pod istim vodstvom bi se moral izvršiti tudi puč v Rossauerskih vojašnicah. Lepe reči! Kaj takega je pač le v Avstriji mogoče.1*
Libeliče. Državna meja bode našo župnijo in naš šolski okraj prerezala, tako, da o-stane samo tretji del Nemški Avstriji. Vsled mirovne pogodbe dobijo vasi, ki ostanejo Avstriji, odškodnijo, ker pripade šolsko poslopje atd. Jugoslaviji. Grdo in nevarno je, če ,se zgodi, kar nekateri zlikovci resno groze, da bi namreč šolo, cerkev in župnišče oropoli. Ne samo da se je bati, da se taka surovost na njihovem imetju na isti način maščuje, morali ja plačati tudi odškodnino. Orožniki! Devet vas je tukej, skrbite, da se kaj takega ne zgodi!
Eistrica v Rožu. Naši gospodje žične tovarne na Bistrici so še vedno mnenja, da se nahaiajo v stari mogočni Avstriji in da smejo pometati s slovenskomislečimi delavci kakor se njim zljubi. Pred meseci se je odpustilo na nedoločen čas več delavcev. Ko se je pa začelo zopet bolj delati, so po večini vzeli nem-škomisleče nazaj- in Slovenci so še danes brez. dela. To delajo takozvani „Betriebsrate‘\ delavci. iz njih srede izvoljeni s o d r u-g i. Kličemo našim zvestim delavcem, obdržite mirno kri in potrpite, časi se izpremin-jajo, »svaka sila do vremena" in kadar pridi? čas, smo Vam ob strani. Bistriške mogotce pa-vprašamo, kako dolgo na še, kaj pa potem?
Šteben pri Beljaku. (Shod.) V nedeljo 2. t. m. se je vršil v Urbanovi gostilni v Stc-bnu dobro obiskan shod, katerega so se udeležili poleg bekštanjskih Slovencev tudi Slovenci iz zilske in podklošterske občine v prav lepem številu. Sklicatelj shoda, gos. Anton Gastl, je ob določeni uri otvoril shod, pozdravil navzoče, zlasti došlega govornika deželnega poslanca č. g. Poljanca. Po predstavitvi vladnega zastopnika, ki ga je odposlalo okrajno glavarstvo na zborovanje, je povzel besedo č. g. Poljanec. Govornik je v dveurnem govoru pojasnjeval naš položaj v deželi in državi, razkril Je poslušalcem marsikatero skrivnost, za katero do danes še niso vedeli, med drugimi tudi to, kako je prišlo do razpada stare Avstro-Ogerske. Gosp. deželni po-
slanec je navedel vzroke propadanja avstrijske republike, govoril je o finančnem programu nove vlade, o novih davkih, s katerimi se namerava obremeniti kmetska gospodarstva zlasti s hipotekami, z davki na posle, z davki na posekan les itd. Obrazložil je tudi stališče slovenskih dveh poslancev v deželnem zboru. Zborovalci so z napetostjo poslušali govornikova izvajanja, ki so jih spremljevali s ! pritrjevanjem in navdušenjem. Pred vhodom v dvorano stoječi socijalni demokrat je napravil par medklicov. Ko mu je pa predsednik gosp. Gastl ponudil besedo, češ, da je shod javen in lahko tudi on pove svoje mnenje, je smatral oponujoči socijal demokrat za bolj umestno, da tako ponudbo odkloni in je raje odšel. Po končanem zborovanju, kateremu je sledil dolgo trajen aplavz, se je predsednik -spominjal našega na Dunaju umrlega rojaka č. g. Cirila Kandut-a, nakar je zaključil lepo uspeli shod.
Kotmaravas. Dne 25. VI. smo imeli sklicano zborovanje Koroške slov. stranke. Težko smo pričakovali našega gosp. poslanca, a žal vsled železniške stavke ni mogel priti k nam. Akoravno je bilo ljudstvo o prihodu g. poslanca v negotovosti, se je vendar zbrala na določenem mestu lepa množica ljudi. Kljub vsemu prizadevanju ni bilo mogače dobiti drugega govornika. Naši domači pevci so nam zapeli par narodnih in domačih pesmi, ter s tem kratkočasili zbrano množico. Naša dekleta pa so ob tej priliki zbrala 13.000 K v v prid tiskovnemu skladu. Izrekamo vsem darovalcem prisrčno zahvalo. Ko nismo dočakali poslanca, je nazvoče pozdravil predsednik tukajšnjega društva »Gorjanci" in nam naznanil, da se shod skliče drugič, nakar se je množica mirno razšla.
Bače ob jezeru (Nova maša.) Dne 29. junija na dan sv. Petra in Pavla so se pokazale Bače, ta prijetna vas tik mirnega jezera z lepim otokom, v svoji prazniški obleki. Častiti gospod Lojze Nagrad je imeli, prvo sveto mašo. To je bilo za prebivalstvo okolice nekaj izrednega. Že od leta 1913, ko je imeli g. Ciril Kandut, katerega je pred kratkem pobrala v mladih letiii kruta smrt, v Zmetičah svojo pivo sv. mašo, v naši občini ni bilo nobene. Od daleč so že naznanjali streli \t topičev in ko si stopil v Bače so krasni slavoloki in okrašene hiše pričale, da se godi tukaj nekaj iz rednega. Pred cerkvi jo je stal na prostem lepo ovenčan oltar. Vse to ie stalo gotovo veliko truda, za katerega je bilo najlepše plačilo velikanska udeležba. Lepo vreme je dopuščalo, da so prihiteli tudi ljudje iz oddaljenih krajev v velikem številu na to slavnost. Sodelovala je požarna bramba, lepo število družic in cerkveni pevci, ki so pod vodstvom šteben-skega organista svojo nalogo izborno rešili. ;
Podgorje v Rožu. V nedeljo 23. VII. t. 1. se
vrši „pranganje“ pri Kapelici. In sicer bo ob 8 uri sv. maša, potem obhod z Najsvetejšim in na to druga sv. maša. Ob nedeljah prihaja prvj vlak iz Celovca ob 6 uri, iz .Podrožce ob 7 uri v Podgorje. Tako je omogočeno tudi onim, ki pridejo z vlakom, priti o pravem času k naši priljubjeni kapelici.
Pliberk. Še žive Slovenci na Koroškem-Še živi in plamti v srcih koroških Slovencev ljubezen do lastnega naroda. Od veselja smo zopet iz dna srca zavriskali na predvečer sv. Cirila in Metoda, ko smo videli goreti kresove po naših hribih in dolinah. V bližnji okolici Pliberka je gorelo okoli štirideset kresov. Na Peci jih je bilo videti pet. Celo onostran Drave smo jih več zapazili. Od treh strani so grmeli topiči v čast našima slovanskima apostolama-Bil je veličasten večer, kakor ga,še v srečnejših časih nismo doživeli. Soveda so se tudi tu pojavili žandarji, da bi ustrašili naše fante in dekleta. A pošteno so sc motili. Na vsako zbadanje so dobili primeren odgovor. Naša mladina je trda in jeklena in se tudi bajonetov na zboji, kadar je treba skazati in braniti , čast svojemu narodu. Čast Tebi mladina, to pot ste pokazali vrli fantje in junaška dekleta! Dokler bomo imeli tako junaško in požrtvovalno mladino, do tedaj bo ostala Koroška še slovenska, bo ostala še naša. Čuvajte nad rodnim svetom!
Hiimče. (Spomni se, da boš umrl!) V petek dne 30. rožnika so postavili Dajčmanovi na onem mestu, kjer je lani na dan sv. Aleša u-smrtila strela mladeniča Martina Kolarja, starega 32 let, nov lesen križ. Križ nosi tablico s sliko in primernim napisom, ki je oboje lepo izvršil slikar Volino iz Dobrlevasi. Njegov nagrobni križ pa ima ta-le napis:
Vojake si služil, na fronti si bil,
Veliko si skusil, trpljenja si pil,
Sovražna pa kroglja zadek Te ni,
Ko gledal sovražniku tam si v oči.
Tu strele strahotne si žrtev postal.
Ko z voli si z lesa domu se podal.
Luč večna Ti sveti zdaj v raju neba.
Mir, pokoj usmiljeni Bog Ti naj da.“
V nedeljo nato, dne 2. t. m._si je pa' vzel sam življenje Šumakov 61 let stari oče, Pavel Šajn. Obesil se je zvečer s podveznico na dur-ni tečaj v veži. Izvršil je ta žalostni čin v pijanosti. Že prej se je hotel na ta način končati, a je njegovo nameno starejši sin preprečil. Ko je sin v hlev zaslišal zaduhel padec, je letel gledat kaj je, razrešil vrv, a bilo je že prepozno. Bil je v treznem stanu miren in delaven čloVek Usmiljeni Bog bodi milostljiv njegovi duši! Šumahovo hišo zasleduje grenka usoda: v vojsk i jim je padel ljubljeni sin Pavel, leta 1920 jim je umrla hči Zefa, zdaj pa so izgubili očeta. Preostali iščite tolažbo v Srce Jezusovem in v sedmerih žalostih Device Marije !
Dob pri Pliberku. Spomin naših blagovestnikov sv. Cyrilla in Metoda smo počastili na predvečer z mnogobrojnimi kresovi. Ni nas od tega staroslovanskega običaja odvrnila nasprotnikov sila, ne nas ovirale spone, v katerih se nahaja naš narodni položaj. Visoko proti nebu so se vzpenjali plameni mogočnih kresov v dokaz, da ni še izumrl teptani slovenski živelj v tužni Koroški. Kljub vsemu tiranstvu, ki ga mamo prestati, ne bode izvenela slovenska pesmica, ne bode izginila naša draga slovenska govorica. Spominjali smo se ob tej priliki tudi našega nenadno umrlega g. Cirila Kan-duta. Njegova rana smrt nas je globoko pretresla. Bridko je zaplakala ob tem krutem u-darcu cela slovenska Koroška, ker je izgubila dobrega boritelja za narodno stvar. Zarosilo je oko vsakega vernega posameznika, ki je poznal tega vzor duhovnika. Dragi Ciril, kako rad si zahajal k nam v našo vasico, ljubil pri-prošte ljudi, iz katerih si izšel tudi sam. Iskal si utehe v težkih dneh pri nas in jo tudi našel. Bil nam nisi samo ljub gost in prijatelj, mnogo več, drag si nam bil brat. Kako doma čega, kako srečnega si se počutil v naši sredi, ja sam si se izrazil, da si našel drugi dom. Toda kruta u-soda Te je gnala v svet, ostaviti si nas moral, zapustiti drago domovino, zapustiti za vedno .. Ciril; zakaj si nas ostavil v času največje sile? Toliko si delal, toliko žrtvoval za svojo domovino, imel do nje samo eno željo, ki klije v srcu vsakega rodoljuba. Kljub temu, da 1 e krije tuja, zemja, ne bo Te težila, počival boš mirno, ker Tvoj duh je priplul k nam v Tvojo drago domovino in bo živel z nami. Ohranili I e bc mo trajno v spominu!
Sele. (Birma.) Od nove maše čg. Jurčka Orla na dan sv. Petra in Pavla 1. 1918 Sele niso, doživele take slovesnosti, kakor je bila na Št. Urhovo, v torek 4. julija. Ta dan se je namreč po 22 letih zopet vršila sv. birma. Pre-vzvišeni g. knezoškof so došli prejšni dan v spremstvu več g. duhovnikov peš iz Bajtiš. Pri križu na vasi jih je ob slavoloku pričakovala šolska mladina pod vodstvom g. učiteljev, Marijina družba z banderom, fantje z zastavo in veliko drugega ljudstva. Sprejem je bil zelo prisrčen. Pozdravili so visokega gosta domači župnik, župan, predsednik izobraževalnega društva, šolarica in prednica Marijine družbe. Najbolj je očividno ugajal g. knezoškofu nadvse ljubki pozdrav’šolarice Anice Jug, p. d. Coflo-ve. Drugo jutro so že na vse zgodaj prihajale trume vernih Selanov v cerkev, kjer se je služilo 10 sv. maš: okoli 200 ljudi je prejelo sv. zakramente. Po maši g. knezoškofa je prepričevalno pridigal g. šmarješki župnik Božič, nato je bilo birmanih 110 otrok, in sicer 74 domačih in 36 iz sosednih župnij. G. knezoškofu se je v Selah zelo dopadlo in so se mogli pre-
pričati, da so prebivaLci tega gorskega zakotja, ki so pri nasprotnikih tako razkričani, ne le dobri Slovenci ampak tudi globokoverni kristjani. Naj bi se uresničile besede, ki smo jih brali na enem slavoloku: Zvestoba veri, domovini, iz selskih src nikdar ne zgini!
Šmihel pri Pliberku. (Kresovi.) Kakor vsako leto smo Šmihelci tudi letos kresili na predvečer sl. apostolov Cirila in Metoda na gričku sv. Katarine. Prav mnogu kresov smo vpazfli po slo. Koroški. Tudi Slovenci na levem bregu Drave so pokazali, da še žive in da jim je še ljub njih materni jezik, ki sta ga učila ta dva apostola spoštovati. Videli smo prav mnogu kresov na Gorenčah, v Št. Petru, na Djekšah in drugod.
Kazaza. (Požari in drugo.) 7. vrsta tega dopisa v zadnji številki od 5. t. m. bi se imela glasiti: 8. XII. pri Pižovniku, 23. XII. pri Rut-niku in 25. XII. pri Čaperniku, kjer itd.
Št. Jakob v Rožu. (Poroka.) Dne 18. VI. je pripeljal Mihael Amruš, mizar pd. Žagmoj-šter na Brdu svojo izvoljenko Marijo Nagele pd. Močnikovo na Tešinjah pred oltar. Novo-poročencema želimo, da bi preživela drugo polovico življenja srečno v zdravju in veselju. Oba, ženin kakor nevesta, sta bila vrla sodelavca našega izobraževalnega društva, posebno ženin je kot odbornik mnogo storil za povzdigo in procvit društva. Ko se je društvo v najtežjih trenutkih borilo za svoj obstanek, je bil naš ženin Redarjev „Mihej“ eden prvih, ki se je vkljub vsem težkočam s svojimi prijatelji intenzivno lotil narodnega in izobraževalnega dela. Upamo, da bode tudi v bodoče sodeloval in nas podpiral. V tem upanju kličemo njemu in njegovi nevesti naš krepki živijo na mnoga leta.
Biičovs. Dne 8. VI. t . 1. smo spremljali pd. Pipanovo mater k večnemu počitku. Velika udeležba pri pogrebu nam je dokaz, kako je bila spoštovana. Zares vrla žena, zavedna slov. gospodinja in krščanska mati, to so tri smernice, katerih se je držala v življenju. Zato je pa tudi vzgojila svoje otroke v vrle, poštene, zavedne in verne Slovence. Naj bi si jo vzele vse matere za vzgled! Vi mati pa počivajte v miru!
Bekštanj, (Občinska seja: 17. VI. 1922.) Pred otvoritvijo seje prebere tajnik dopis bek-štanjske graščinske uprave (lastnik L. Wit-genstein), v katerem se pritožuje proti izvrševanju ribjega lova od strani prebivalstva v baškem potoku ter predlaga občinskemu odboru dobrohotno posredovanje v svrho poravnave tega spora. Ob % 17. uro otvori župan Pirker sejo, ker je od 28 odbornikov 22 navzočih. Prečita se računski zakluček ža leto 1921. Poročevalec povdarja, da se vodijo knjige in računi po sistemu, ki ga je vpeljal pred 15. leti sedanji tajnik in da ni bilo najti ne računskih in tudi ne blagajniških pogreškov. O priliki debate se dozveva Wurzcr — ju računski zaključek premalo pregledno sestavljen. Tozadevna debata je bila precaj živahna in je poročevalec pri končni besedi pov-darjal za slučaj, da bi se zahtevalo še bolj pregledno računsko bilanco, bi se moralo pomnožiti tudi pisaniško osobje in da bi se s tern tudi jako občutno pomnožili izdatki za plače. Tudi bi bilo tedaj potrebno spremeniti ves knjigovodski sistem, nabaviti nove knjige itd. Poročevalec pravi, da se moramo v sedanjih slabih razmerah zadovoljiti s tem kakor je sedaj urejeno, ker ima ljudstvo i tak že dovolj drugih davčnih bremen. Tudi drugod nimajo boljšega knjigovodstva pa vse eno izhajajo, ker ne gledajo toliko na zunajost, ampak glavno je pravilnost knjigovodstva in blagajne. Računski zakluček se nato odobri. Franz Prešern, pd. Odamc na Hribru se sprejme na, pismeno prošnjo v občinsko zavezo proti taksi 'a. k. 100.000. Ubožne podpore se dovolijo: Ani Prosen v Činovičah, Gregorju Taupeju v Ovčini, Ivanu Rokerju v Ovčini, M. Valušni-ku v Rutah,, A. Korlerju v Teharčah. Nekaterim se ubožne podpore odklonijo. Kot načelnika v odbor za popravo pri cerkvi v Ločah se izvoli I. Arneiz pd. Kotnik v Pogorjah. Tajnik in sluga prosita povišanje plač, češ da z dosedanjo plačo ne shaja. Obenem prosi tajnik uvrščenje v plačilne rarede enake državnim uradnikom, ker bi plačala potem država 35%
zraven. Dotični dopis deželne vlade pa vsebuje večinoma pogojne obljube. Tajniku se poviša plača od 60.000 na 96.000 a. k. to je za 60%. Finančnemu odboru se naroča preštudirati predloge deželne vlade glede zenačenja tajnikovih plač z istimi državnih nastavljen-cev in rešiti to zadevo do 30. VI. t. 1. Občinskemu slugi se dovoli zvišanje od 40 na 50.000 a. k. mesečno. Okrajno glavarstvo naroča tekom enega mesca popravo mostov in ceste od Brda do Bač. Občinski odbor to žrtev ne more prinesti z ozirom na slabi finančni položaj občine; takih interesentov ki bi to cesto rabili pa v bekštanjski občini ni, torej se občina tudi nikogar ne more k popravi ceste oz mostov zadržati. Župnik Ožgan prosi za izpraznitev farovža, da more nastopiti podeljeno mu župnijo. Po dolgi burni debati v kateri so osobito socialisti povdarjali, da faj-inošter lahko poleg številne družine v farovžu stanuje, ker ima še dosti prostorov na razpolago, se je prošnja vendar v toliko ugodno rešila, da se bo pri prvi priložnosti nakazalo dotični stranki drugo stanovanje. Mnogo slovenskih predlogov ni moglo biti stavljenih na dnevni red.
a MI IN ONi B
Avstrijski državni avtomobili. Ali je to
mogoče? Ali je to res? Tako smo vskliknili, ko so poročali nemški časniki, da vzdržuje naša zadolžena in beraška Avstrija 159 državnih avtomobilov. 159 avtomobilov, 159 šoferjev, 159 garaž, bencin, petrolej, poprava! To niso mačje solze, ampak miljarde, katere si moral in boš še moral plačati tudi ti slovenski kmet in slovenski delavec. A gospodje, kateri se vozijo — menda bolj za kratek čas — v državnih avtomobilih, nam odrekajo vse naše pravice, nas zatirajo in zaničujejo, edino plačevati jih še smemo. Gospodje, ubogi, ja berači smo vsi, vozite se na „lojtrah“, kakor mi, dajte nam kar nam gre in kar ste nam obljubili, pa bo boljše.
B RAZNE VESTI S
Zakaj ženske več govore nego moški?
Znano je, da ženske mnogo več govore nego moški, marsikdo je to tudi na lastni koži že izkusil in sicer prav na neprijeten način. Ženske klepetulje so sploh znane. Vendar pav doslej nismo vedeli, zakaj ženske več govore nego moški. Sedaj pa je prišel danski filozof, profesor Jespersen, ki je razkril vzrok, ki leži v tem, da potroši ženska pri govorjenju mnogo manj eneržije nego moški. Za vsako minuto, ko moški govori, porabi približno toliko energije, kakor da bi dvignil od tal 1 kg teže, ženska pa približno trikrat manj. Ženska, ki govori tri ure, potroši komaj toliko eneržije kakor moški, ki govori eno uro. Zato torej govore ženske več nego moški, ne pa zato, ker imajo „daljši jezik11.
Divji petelin in rdeče krilo. Graška „Ta-gespost" poroča iz Eibiswalda zanimivo zgodbo, ki jo je doživela te dni žena lovca Kau-ritscha. Kauritscheva je šla sama skozi gozd, oblečena v rdeče krilo. Na nekem drevesu je opazila divjega petelina, ki jo je istotako o-pazil ter se, očividno razdražen vsled rdečega krila, zagnal vanjo tako srdito, da se je morala braniti s palico. Ko jo je doma mož opozoril, zakaj ni petelina ujela, je šla ponovno na ono mesto, kjer jo je napadel. Petelin je bi! še tam ter se znova spravil nad njo. Kauritscheva pa je bila sedaj bolj premetena, vrgla je preko petelina veliko ruto ter ga živega ujela.
SS GOSPODARSKI VESTNIKIH
Državni dolg na zemljiščih.
S slabim svojim gospodarstvom smo na čudno pretkan način dobili iz žepov ljudi, kar je bilo tam skritega; šlo je kakor na sodni d^n, ko človek ne bo mogel prikriti ničesar. Ponarejal se je na Dunaju naprej nov denar, in ker tisto, kar je bilo v posojilnicah, ni bilo izrečno napovedano kot zlate krone, se pravi denar od ponarejenega ni razlikoval, me-šelo se je vino z vodo dočas, da ima mešanica
po vinu komaj še nekaj okusa, vse je do skrajnosti vodeno. Kar je bilo ljudskega premoženja nabranega, smo še le po vojski srečno zapravili. Inozemstvo je naš denar pravilno cenilo in nam zanj že davno ne daje več ne beliča za krono, sploh je ne sprejema.
Vsled teg draginja, ki naprej raste, z draginjo rastejo zahteve uradnikov tako, da novi tajnik delavske zbornice v Celovcu mesečno menda zahteva 490.000 K, dekleta, ki pišejo na stroj 200.000 kar se jim je dovolilo.
Uknjiženi dolgovi.
Uknjiženi dolgovi so bili za kmete nesreča in poguba. Dolgov lahko razlikujemo dve vrsti: dolg, s katerim se dvigne produkcija je, ako je pameten, opravičen. Izposodiš si da kupiš kravo, ker imaš dosti krme, ali da kupiš konja, ko je dela, da kupiš nov plug, kupiš mlatilni stroj, ki ti prihrani mlatiče. To je produktivni dolg, ki pospešuje gospodarski napredek in v nekih letih posojilo sam vrne. Drug dolg pa je, če se na posestvo uknjiži dolg brez ozira na dejstvo," ali bode posestvo z rednim doneskom moglo ta dolg vrniti? Ko umre oče, ki ni mogel drugemu in tretjemu otroku zapustiti gotovine, jim da del na posestvu, četudi sam že poprej brez dolga ni mogel kaj prihraniti. Polje zase ima vrednost in je nima. Kruh ne raste sam, delati je treba, trava na travniku sicer sama raste, ali tudi tu je treba dela, seno se mora kositi, spraviti domu, travnik treba gnojiti, treba navajati nanj vode, če je mogoče. Gozd raste sam, ali koliko pa je posestnikov, ki bi ga imeli toliko, da ga morejo odprodajati? In če se napravijo drva, treba je veliko napornega dela. Žival v hlevu potrebuje naprej skrbne postrežbe: sprva skoraj kakor otrok; in če bi potem kmet bil delo računal po urah. bi bilo mleko moralo že pred vojsko stati 100 kron liter.
Minula leta so kmetje svoj dolg poplačali; pravzaprav ne: ker je denar izgubil vrednost, kmečki pridelek pa ne, so kmetje z malenkostno množino drv ali žita plačali, kar je bilo poprej vredno vse posestvo. Ko bi bili kmetje morali plačevati z zlatim denarjem, ne bi bili mogli iznebiti se tega bremena. Zato pravimo, ni res da bi bil kmet v vojski obogatel in da ima polne skrinje denarja!
Ako zdaj država namerava uknjižiti na vsak oral 200.000 papirnatih kron, bi bilo to približno 100 zlatih kron, na 50 oral 5000 zlatih kron, to je breme, o katerem sodimo, da ga večina kmetov ne more prenašati. Posestvo 50 oral si v mirnem času lahko kupil za 10.000 zlatih kron, in vsakdo ve, da je posestvo na polovico zadolženo bilo za vsakogar nesreča.
Kako se naj tak dolg obrestuje? .
Opozarjamo na veliki dohodninski davek; zemljiški davek bo postal neznosen, kedar ga še dežela dvigne za 400%, opozarjamo na druge nove davke: na „dobrodelni" davek, na davek za starostno in bolniško blagajno itd. Ne-volja med ljudmi je že vsled teh davkov tolika, da mnogi hočejo sploh ustaviti 'plačevanje davkov, in zdaj pride uknjižba v tolikem obsegu! Odkod naj kmet vzame, če bi se denar količkaj zvišal, da plačuje od te uknjižbe državi obresti? Recimo, da danes stane vol cel milijon, ker krona velja samo še 0,037/8. Ce krona pada tudi še no ti uknjižbi naprej, smo zapravili še to premoženje, pomagali pa nismo nikomur; če se krona dvigne, kar je lahko mogeče in se more zgoditi trenotno, ter postane vredna recino 0,1, bo moral kmet letno plačevati od posestva 50 oral dvoje goved sa^ mo za obresti tega državnega posili dolga. Kdo pa to zamore? Če vrednost denarja ostane, kakoršna je zdaj, se bo plačevalo od takega posestva, kar je vedna junica, letno za obresti samo tega dolga in pravimo, da tudi tega kmet ne more.
Zato se nam zdi ta načrt preneumen, o njem, se ne da govoriti.
Krivica.
Vsakdo ve, kako različna so posestva: da mestni delavec tega ne ve, se mu lahko odpusti, ali vlada mora to vedeti. Ali se naj uknjiži za 100 oral našega peska v Kazazah 20 miljonov in ravno toliko na kako vzor go-
spodarstvo na Krapffeldu ali v Labudski dolini, kjer ljudi še vsako leto izkupijo veliko kapitala iz sadja, ko mora naš kmet često še potrebni mošt za hlapce kupovati. Na 100 o-ral zemlje na Radišah toliko, kakor na 100 Eišlovega vzor polja pri Celovcu? To je vendar nesmisel! Krivica pa leži še globlje: Lastninska pravica je temeli državnega redu, in pravimo, da država nima pravice rušiti jo in jemati človeku kar mu je lastno. Lastnina nam ni le prihranjeni denar, vzor lastnine je polje, ki so je stariši priredili, obdelovali in prepustili otrokom. Polje ni državna last. Kmet je bil pred državo in bo še tu četudi bi država nehala. Države prvi namen je, varovati državljana v njegovem delu in varovati last vsakogar, ki si je kaj pravično pridobil. Res ima država pravico, zahtevati davek, a ona ima le pravico zahtevati del tega, kar se je z njeno pomočjo zaslužilo, to je tekoči pridelek, kakor je svojčas grajščak imel pravico do desetine, ne pa pravico, jemati kmetu zemljo. Z uknjižbo pa se kmetu ne jemlje več pridelek, marveč podlaga tega pridelka, jemlje se mu prvotna last. Država nima nikakor pravice, jemati ljudem posestva, tudi ne pod obliko uknjiženega dolga: to bi bilo le nekaj sličnega, kakor se godi zdaj v mestih, ko ..Mieter-schutz“ pusti lastnika še na papirju, le pravi-ve do hiše nima več. Lastninska pravica ni v tem, da sem nekje zapisan kot lastnik, marveč v tem, da smem s stvarjo disponirati — razpolagati in jo oddaiati. kakor hočem. Uknjižba tako razpolaganje popolnoma ukine in zato v bistvu z intabulaciio neha last, seve s prisilno intabulacijo, ki ie ni prostovoljno ali neprostovoljno povzročil lastnik sam morebiti z dolgovi, ki jih je napravil in postal dolžen plačati. Kajti tudi to je pravica: plačaj kar si dolžan, če treba, s svojo zemljo.
Dunajski trg. Voli kg žive teže po 2800— 4200 K, biki 3000—4200 K, krave 2800—3800 K.
Borza. Curih, 17. julija. Avstrijska krona 0,02. — Dunaj, 17. julija. Dinar 431 K. ogrska krona 28 K, češka 839 K, lira 1678 K, dolar 36.794 K, marka 80 K, švicarski frank 7074 K.
1 Zbirajte za tiskovni sklad! 1
55
•	«I •■■■o««* «n*« »»■■■*■•■■	■■■■»M»«	■«■■■■■■
Za tiskovni sklad so darovali: Joško.Parti ml., Mače 1000 K, Slovenci v Narodnem domu v Pliberku darovali 4160 K, hranilnica in posojilnica v Št. Janžu v R. 2000 K, Luka Piskernik, Lobnik 600 K, Jurij Ruprecht, Popnavas 700 K, Rev. J. M. Trunk Amerika 10-000 K, Štefan Bayer, Logavas 1600 K, Miha Kaufman, Podgorje 600 K, Ivan Sgiarovello, Bače 600 K, J. Kriegl 400 K, omizje kvartovcev in godec 770 K, Matija Praprotnik, Priblavas 200 K, Primož Čertov, liomeliše 100 K, Josip Wink-ler Borovlje 1400 K, Peter Ogris Medborovnica 600 K, Janez Petrič, Brdo 200 K, Jan Silan, Pliberk 100 K. Darovalcem srčna hvala. Zbudite se tudi še drugi!_____
Poslano.*
Poziv dekletom Mariinih družb!
Katera sestra širom Koroške, ki ima veselje in talent za šivanje, bi hotela priti k meni in ostati pri meni do smrti? Biti mora odločno slovenskega mišljenja, članica Marijine družbe, ubogljiva pobožna in se natančno držati hišnega redu. Potrebujem jo radi mojega rahlega zdravja, da ne bom sama, imela bo^ vsak dan kar mam jaz brez drugega plačila. Sirota, ki opravlja težko kmečka dela, ima prednost. Naslov pove uredništvo K. S.	__________
Listnica uredništva.
Slov. Plajberk. Dopis je preveč oseben. •— Kovaški preddelavec. Bomo ob priložnosti objav i 1 i .—Goiie;_Žalni_zaGi^
L5stnica upravništva.
A. Mailer, Ljubljana. Se redpo pošilja.
* Za vsebino uredništvo ne odgovarja.
V župnišču bez gospodarstva se sprejme
kuharica '
Ponudbe je treba poslati na upravo lista pod štev. 45.
v Libeličah-Koroško
Hiša tik farne. cerkve in šole, moderno gospodarsko poslopje, 19 oralov njiv in travnikov, 14 oralov gozda, velik sadni vrt, električna razsvetljava. Cena neobvezno 200.000 Dinarjev. Po dogovoru se posestvo tudi zamenja za gostilno, žago, mlin ali kaj enakega.
Pojasnila daje
And.Marinz^GsfLeifling.Karnfen.
Služba lovca! *
Za večje lovišče na Dolenjskem (Kranjsko) se išče v vseh panogah lova izvežban logar, ki je že služil pri kaki graščini. Prosto stanovanje, potrebna obleka in obutev, strelnina in 600 Din. mesečne plače. Odvetnik dr. Ivan Lovrenčič, Ljubljana.
Kalžo prodam!
katera je y2 ure od železniške postaje Bistrica v Rožu oddaljena, z lepo lego na levem bregu Drave v občini Bilčovs. Ima 12 birnov posetve, 4 jobe travnikov,
5 jobov gozda in sadni vrt.	47
Več pove
Jožef Ralhman
HošSeniea obč. BiSeovs, p. Bistrica v Rožu.
□.... ■_----- .	--zC
Plemenska kobila
močna zdrava se proda
Več pove
Jožef Rajhman
Moščenica, p. Bistrica v Rožu 48
Besedilo oglasa!
Kupujem taren lan, konoplje (predivo) in OVČJO VOlnO ali zamenjam iste proti vsaki vrsti prtenine in sukna za hišno rabo. Oddaja za številke 103 do 150.
F. Mory, trgovec
Šmihel pri Pliberku 24.	.49
I
■
I
OGLAS!
V najem se da trgovina v poslopju
Gospodarske zadruge v Sinčivasi. Prosilci naj se zglasijo do 15. avgusta 1922. Prošnje je uposlati na naslov:
Miha Kačnik p. d. Joger v Mali vasi p. Škocijan kjer se izvejo tudi vsi pogoji.	50
S
s
i
OGLAS!
Poslovodja, vajen samostojnega dela, se sprejme pri Gospodarski zadrugi v Sinčivasi ki bo z delovanjem šele pričela. Re-flektanti naj pošljejo svoje oferte, z natančno navedbo vseh okolnosti. ki jih usposabljajo za to službo, do 16. avgusta 1922 na naslov : Miha Kačnik p. d. Joger v Mali vasi p. Škocijan kjer se izvejo tudi vse podrobnosti.	51
Izdajatelj In odgovorni urednik: Žinkovskjl Josip. — Tiska Lldova tiskarna (kom. dražba), Wien, V„ Margaretenplatz 7.