Pripombe in »pripombe«
Če bi hoteli čisto na kratko, z nekaj bese-dami povzeti dogajanja na kandldacijskih konferenc^h, potem bi bilo videti takole: Iju-dem, ki so sodelovali na temeljnih kandidacij-skin konferencah, se še vedno zdi, da imamo »prestare« kandidate na listih evidentiranih, da je premalo delavcev iz neposredne proi-zvodnje, da bi morali dosledno imeti najmanj dva kandidata za posamezno funkcijo in po-dobno. Med pripombami, ki prav tako kot ostale niso kakšna šišenska posebnost, je tudi ta, da se nekatera imena pojavljajo na več spiskih, kar ne daje prav resnega videza.
Marsikatera ugotovitev oziroma pripomba, kijih prinašajo zapisniki kandidacijskih konfe-renc, je nedvomno umestna in bi lahko pome-nila dragoceno izkušnjo in vodilo pri nadaljnjih postopkih (ali pač naslednjih volitvah). Nekaj
pajesevedatudi»modnih«pripomb,kijihkri-tiki preberejo v kakšnem hudem komentarju, potem pa premlevajo naprej. Tako sta nekak-šen modni hit tokratnih volitev kandidata, ki naj bi se kompmmitirala ob uveljavljanju si-stema usmerjenega izobraževanja. (Vizobra-ževanju je najbrž res veliko narobe, čista de-magogija pa je trditi, da sta za to le dva krivca, če je o krivdi sploh mogoče govoriti kar tako, na pamet).
In še eno pripombo omenimo: tisto o imenih na več spiskih. Najbrž do pomislekov in »na-gajivih« komentarjev ne biprišlo, če biob evi-dentiranih kandidatih vedno pisali tudi, kdo je ime predlagal. S tem bi hkrati povečali odgo-vornost »temeljnih okolij«, da ne bl evidentirali na pamet — pa tudi morebitno podvajanje evidentiranih funkcij pri posameznih imenih bi bllo razumljivejše.