Prostorska politika Slovenije v novih pogojih gospodarjenja Author(s): Jože DEKLEVA Source: Urbani Izziv, No. 16/17, PRENOVA (oktober 1991 / October 1991), pp. 120-121 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180591 Accessed: 24-10-2018 12:56 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 12:56:15 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms CLC1Ē33 št. 16, 17/1991 JožeDEKĻEVA Prostorska politika Slovenije v novih pogojih gospodarjenja Zveza društev urbanistov Slovenije je v sodelovanju s Slovensko aka- deinijo znanosti in umetnosti při- pravila okroglo mizo na temo: rostorske politiķe Slovenije v no- vih pogojih gospodarjenja Okrogla miza je bila 21. 5. 1991 v Domu Ivana Cankaija (v Štihovi dvořani). Uvodoma so svoje poglede na pros- torske politiķe Slovenije představili: M. Bežan, J. Dekleva, P. Gantai*. A. I^ahi I. Lavrač, V. B. Mušič in A. Rakar. V popoldanskem delu pa je minister za varstvo okolja in urejanja prostora M. Jazbinšek predstavil os- nutek zakona o varstvu okolja, pomocnik ministra A. Šarec pa je predstavil izhodiščna gradiva za pri- pravo prostorskega plana Re publike Slovenije. Udeleženci okrogle mize so z nekaj dopolnitvami sprejeli zaključke, ki so jih připravili navedeni uvodni- čarji: (1) Razmere na področju urejanja pro- stora ocenjujemo kot kritične zaradi nedorečenosti prostorskih politik, kar je ugotovila tudi Skupščina Re- publike Slovenije. Nadaljujejo se negativní procesi iz preteklosti. Z uvajanjem tržriega gospodarstva in drugimi reformami na področju teri- toriálně organiziranosti državě se bodo v Sloveniji pojavili interesi po vlaganju domačega in tujega kapi- tała v nepremičnine s špekulativnim motivom. Če med tem ne. bomo uzákonili učinkovitega mehanizma za omeje- vanje neupravičenih špekulacij z zemljišči in nepremičninami, bo načrtno urejanje prostora v ceļoti ohromlfeno. I Yi prava nove sistemske zakonodaje bo zaradi prepletenosti urejanja pro- stora z vsaj petdesetimi sektorskimi zakoni trajala več let. Zato predla- gamo, da se za prehodno obdobje, ko vprašanje lastnine še ni řešeno, pri- lagodi obstoječe zákone novim potře- bám in ne čaka na novo zakonodajo. Po normal izacij i obstoječega stanja, ko se bo vprašanje lastništva nad zemljišči in zgradbami stabiliziralo, se bodo oblikovale tudi politične raz- mere in družbene strukture, ki bodo omogočale přípravo tržnému gospo- darstvu ustrezajočega insti tucional- nega sistema urejanja prostora. Prostorska politika neizogibno vse- buje tudi politiko varstva in sklad- nega urejanja okolja. (2) V pravnih državah poj ave črnih gra- denj in drugih oblik nelegalnega poseganja v prostor ne poznajo. Črne gradnje, ki se disperzno pojavljajo v prostoru, ne ogrožajo samo vodnili virov, ampak predstavljajo tudi fi- nančno in telinično nerešljive pro- bléme sanacije. Zato naj Skupščina- Republike Slovenije sprejme zakon o amnestiji za vse kršitve, ki jih bodo povzročitelji do določenega datuma prijavili in se zadolžili tudi za njihovo pos topno fonnalno in materiálno sa- nacijo. Za vse kršitve po določenem tenninu paje, ob predhodni ustrez- no povečani ponudbi vsaj za silo opremljenih zemljišč, poü*ebno iz- vajāti najstrožje sankcije. Ce bi se pojav nelegalnih poseģov v prostor na teritoriju določene občine nada- ljeval po določenem tenninu, je na tem območju potrebno uves ti začas - no prisilno úpravo republiških or- ganov. (3) Trenutno občine ne uspevajo več iz- vajāti zazidalnih in drugih načrtov, ki so osnova za pridobivanje in opremljanje zemljišč. Lastniki zem- ljišč ob podpori dejanskih ali navi- deznih in te re sov kmetijstva uspešno blokirajo izvajanje načrtnega prido- bivanja in opremljanja zemljišč. Za- radi gospodarske recesije danes pro- blem premajhne ponudbe oprem- , ljenih zemljišč ni tako v ospredju, kot bo ob priméru novega investi- cijskega ciklusa. V razmerah viso- kega povpraševanja po zemljiščih zaradi povečane naložbene dejavno- sti bomo priča vrtoglavemu porastu cen stavbnih zemljišč, kar bo one- mogočilo načrten razvoj družbene in gospodarske infrastrukture. Zato predlagamo, da se ohrani pra- vica občine do pridobivanja zemljišč po tržni ceni za potrebe, ki jih do- ločajo urbanistični načrti, in sicer vključno za stanovanjsko gradnjo. Pravice razias titve se ne sme zožiti na pridobivanje zemljišč za promet- no infrastrukturo. (4) Nadalje želimo opozoriti najvišje za- konodajne in izvršilne organe v republiki, da ne smemo zemljiške politiķe ločevati od politiķe načrt- nega razvoja naselij. Predlagamo, da se za vsak načrten poseg vzporedno s p ripravo projekta določi formalne možnosti urejanja zemljišč. Zara- di nerešenih zemljiškolastninskih vprašanj je danes večiņa razvojnih pobud v Sloveniji neuresničljiva ozi- roma izredno otežena. Predlagamo, da se razširi število mehanizmov, s katerimi lahko teritoriálně skupno- sti posegajo v zemljiško-posestne strukture. Institucionalizirati je po- trebno možnosti razvoja "parcelacij- skih skupnosti", v katerih lastniki zemljišč združujejo svojo poses t v vecje ureditvene komplekse. Po za- ključitvi opremljanja zemljišč se po- sameznim lastnikom zemljišča vrne in stroške opremljanja odbije od pi*votne velikosti zem-ljišča. V tržném gospodarstvu, ko špeku- lacijá z zemljišči in nepremičninami postane legitimna, mora država raz- polagati z ustreznimi mehanizmi zemljiške politiķe. V primeru, da bo zemljyśka politika pod vržena izklju- čno fiskálním interesom, ne bo možno uresničevati socialnih ciljev urejanja prostora. (5) Osrednje vprašanje, od katerega bo odvisna smer in dinamika razvoja slovenské družbě, je vsekakor vpra- šanje denacionalizacije in privatlza- cije zemljišč in nepremičnin. V do- sedanjih razpravah vprašanje zem- ljišč in nepremičnin ni bilo prisotno, če prav lahko trdimo, da stanova- njski, infrastrukturni in drugi fondi predstavljajo večinski delež družbe- nega premoženja. 120 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 12:56:15 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Predstavitve; Poročila - ' št. 1 6, 1 7/1 991 Zato predlagamo, da se tako im- enovana družbena las tu ina nad zemljišči in zgradbami přenese na republiške in občinske sklade ter postopoma, v skladu z gospodarsko, sociálno in prostorsko politiko pre- naša na nove gospodarje. Tako se bo postopoma oblikoval tako imenovani tretji razred oziroma sloj zemljiških posestnikov, ki skupaj z upravnimi od bori pokoj ninskih in za varo - valniških skladov predstavljajo v kapitalističnem sistēmu interesno skupino za razvoj in valoilzacijo prostora. (6) Vzporedno z dodeljevanjem titular- ja sedanji družbeni lastnini je po- trebno razreševati tudi vprašanja denacionalizacije. Bivšim lastnikom, z izjemo aktivnih kmetov, se zemljišč in zgradb ne vrača vnaravi, ampak v obliki državnih obveznic, ki jih je možno vložiti kot kapitalski vložek v različne razvojne projekte. Predla- gamo, da Republiški zemljiški sklad pridobi pravico, da odkupuje strnje- ne komplekse zemljišč za razvoj go- spodarskih dejavnosti, in to tudi za potrebe varovanja naravne in kul- turně dediščine. Tako bi se od prie možnosti za oživitev gospoclarstva in za produktivno naložbo državnih ob- veznic bivših lastnikov in tako pre- prečilo nadaljnje onesnaževanje okolja. (7) V nadaljnjih fą^ah davčne refonne je potrebno razviti tudi mehanizme, ki omogočajo občinam, da zajemajo vi- sek vrednos ti zemljišč, ki ga ustvarja skupnost z opreinljanjem zemljišč. Predlagamo, da se uvede občinski dávek na zemļjišča in zgradbe, ki naj bo določen na osnovi cen traino vo- dene oceņe vrednosti nepremičnin in v republiki sprejetih štopenj. Z davkom na zemljišča, ki so locirana v razvojno zanimivih območjih, je možno stimulirati ponudbo zemljišč. Teritoriální skupnosti je poleg davka na nepremičnine potrebno zagotoviti tudi možnost* da z enkratnim po- segom zajame povečano vrednost zemljišča, ki je nastala na osnovi speciíične investicije v prostor. Predlagamo, da se z zajemanjem en- kratnega komunalnega prispevka zbirajo v občinah sredstva za ko- ni unalno infrastrukturo. Vendar mora višina komunalnega prispevka odražati stroške opremljanja na šir- šein prispevnem območju zagotov- ljena pa mora biti možnost postop- nega odplačila. Praviloma naj bi občine razpolagale z zalogo komunalno opremljenih zemljišč za povpraševanje v nasled- njih petih oziroma desetih letih. Občinam oziroma regijam je potreb- no določiti rok, do katerega morajo ustvariti ustrezen višek v ponudbi opremljenih zemljišč, nakar je po- trebno z zakonom prepovedati iz- dajanje grad ben ih dovoljenj na ob- močjih, ki niso priključena na kana- lizacijsko omrežje. (8) Za demokratično urejanje prostora je nujno oblikovati nacionalne pro- storske politiķe za celoten teritorij republike in konkretne odločitve o namenski rabi po vršin přepustili čim nižji ravni lokalne samou prave (občina - krajevna skupnost). Ven- dar mora občina pred prevzemom pris toj nos ti za urejanje prostora za- dovoljiti naslednje pogoje: oblikovati javni závod za urejanje prostora ter zagotoviti osnovne informacije o sta- nju v prostoru in pravne in finančně osnově za vodenje zemljiške politiķe. Občinam, ki v dogovoijenem roku ne morejo zagotoviti nakazanih osnov, se začasno odvzame pristojnost pri urejanju prostora, ki se přenese na republiko oziroma regijo. Predlaga- mo, davprehodnemobdobju, dokler niso zagotovljene osnově za decen- tralizirano odločanje o namenski rabi provršin, republika vzpostavi sistem regionalnih zavodov, ki edini lahko zagotovijo zadovoljivo strokov- no osnovo za odločanje. Sistem regionalnih javnih zavodov mora vključevati tudi ustrezno av- tonomno raziskovalno ustanovo ozi- roma enoto, ki zagotavlja neodvisno spremljanj e uresničevanja pros tor- skih politik in stanja v okolju. Vsa druga strokovna opravila, ki ne zah- tevajo kontinuiranega dela lahko iz- vajajo zasebniki, organizirani v posebni zbornici. Jože Dekleva, dipl. arh. Ksenija KOVAČEC Simpozij UDMS Kon c maja je bil v Odenseju na Dánskem simpozij z naslovom Urban Data Management Sympo- sium. Udeležilo se gaje okoli dvesto udeležencev iz dvajsetih držav Ev- ropě in iz ZDA. Od le ta 1974 dalje je to že štirinajsti simpozij, ki ga or- gan zira evropsko združenje Urban Data Management Society (UDMS) s sedežem na Nizozemskem. UDMS združuje evropské izvedence s po- dročja upravljanja s podatki o Ur- banem okolju, njen osnovni namen pa je organizācija simpozijev. Prvot- no so bili simpoziji namenjeni iz- menjavi izkušenj, pridobljenih z uvajanjem računalniške podpore, in svetovanju tistim, ki so se za novo obliko šele odločali. Večji razšiije- nostji uporabe računalnikov na vseh ravneh se je sčasoma prilagodila tudi vsebina simpozijev. V zadnjih letih je vse več obravnavanih tem posvečenih organizacijskim proble- mom, uvajanju novih tehnologij, analizara stroškov/ koristi impleme- ntiranih sistemov, pa tudi predsta- vitvam že doseženih rezultatov na področju: - prostorsko orientiranih infor- macijskih sistemov (GIS - ge- ographical information system, LIS - land information system ...), - ekspertnih sistemov za področje planiranja in urejanja prostora, - zajemanja / organizacije pro- storskih podatkov. Pobudo za organizacijo simpozijev vse bolj prevzemajo komercialne organi- zacije, zato se bo z letošnjim letom UDMS preoblikovala iz združenja ekspertov v organizacijo s član- stvom posameznih inštitucij. Os- novni namen še vedno ostaja or- ganizācija simpozijev, svoje delo- vanje pa želijo iz držav zahodne EXrope (aktivně so predvsem se- ve rne inj užne državě) razširiti tudi na osrednjo in vzhodno Evropo. V obliki krajših predstavitev v okviru plenarnih in paralelnih zasedanj so bile na letošnjem simpoziju podrob- neje obravnavane naslednje teme: 0 121 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 12:56:15 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms