1£D. Glasnik S.E.D. 38/3,4 1998, stran 20 dr. Janez Bogataj dolgo vroče poletje ali nastajanje novega vzgojno izobraževalnega programa na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze t' Ljubljani (Slovenija) S študijskim letom 1998/99 začenja svoja srečanja z etnologijo in kulturno antropologijo nova generacija študentov, in sicer po novem programu, kije nastajal od prvih pobud, z vmesnimi prekinitvami, korekturami in podobnim, vse od januarja 1993. Program prav gotovo odraža dogajanja v etnologiji in kulturni antropologiji v navedenem obdobju, še zlasti v okviru Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo, posredno pa tudi v širšem strokovnem delovanju. Novi program ni kompromis, ampak v bistvu zelo velik uspeh, če upoštevamo zakonsko določene urne omejitve na eni in velike apetite sestavlja/cev programa na drugi strani Program ima dve temeljni značilnosti: a. Uvaja samostojen etnološki in (ali) kulturno antropološki študij. To pomeni, da ukinja nekdanji A in B študij. b. Po skupnih prvih dveh letnikih ponuja študentom v tretjem letniku svobodno odločitev za nadaljevanje študija v etnološki ali kulturno antropološki smeri. Na tej stopnji se programa začneta razlikovati po predmetih, ki jih poslušajo študentje v 3. in 4. letniku na eni ali drugi smeri. Po končanem študiju dobijo študentje različna akademska naziva in imajo različne možnosti za zaposlovanje, kar je prednost za bodoče diplomante ene ali druge smeri. Nastajanje novega programa ima seveda svojo zgodovino', V prispevku bom navedel le nekaj najpomembnejših dejstev, ki so privedla do njegove dokončne oblike. Na oddelčnem kolegiju 25. 1. 1993 je Slavko Kremensek sprožil vprašanje revizije študijskega programa. Temu vprašanju je bil zato posvečen oddelčni kolegij 5, 3. 1993. na katerem je hila najprej izpostavljena sinhronizacija samostojnega in A ter B programa. Slavko Kremenšck je tudi poudaril, da sta etnologija in kulturna antroplogija dve stvari. Sledili so najrazličnejši predlogi za uvajanje novih predmetov, ki so že takrat močno presegali meje realnega. Nekaj predlogov pa je bilo tudi povsem realnih in konkretnih. Ti so takoj postali veljavni. Tako je npr. Božidar Jezernik na seji kolegija 16. 3. 1993 predlagal spremembo naziva predmeta Etnologija južnih Slovanov v Etnolugyo Balkana. Vzporedno z razpravami na oddelku so potekali tudi pogovori z vodstvom fakultete. Tako nam je bilo na sestanku pri dekanu, dne 30. 3. 1993, posredovano stališče vodstva fakultete, da se moramo usmerjati k modernemu dvopredmetnemu študiju. To je pomenilo, da moramo najprej združiti samostojno in A smer študija, nato pa še B smer obravnavati kot enakovredno oz. kot enakovredni drugi predmet. V tem letu se je po zaslugi (!) Oddelka za sociologijo kulture v vseh možnih razsežnostih odprlo vprašanje (interdisciplinarnega) študija kulturne antropologije na FF in v zvezi s tem tudi ustrezna razmerja s podobnim študijem v okviru Univerze (npr. na FDV). Antropološki študij na naši fakulteti seveda ni bil potrjen in s tem tudi ne razpisan, kar je razvidno iz razpisov za študijski leti Glasnik S.E.D. 38/3.4 1998. stran 21 1992/93 in 1993/94. Dne 12. 5. 1993 je Oddelek za etnologija in kulturno antropologijo soglasno sprejel sklep oz. pobudo, naj se reševanje študija kulturne antropologije rešuje v postopnem osamosvajanju oziroma ustanavljanju samostojnega oddelka za kulturno antropologijo. Pred odhodom na poletne počitnice je bilo 29, 6, 1993 tudi sklenjeno, da se jeseni opravi razprava o razmerju med etnologijo in kulturno antropologijo na našem oddelku. Vendar do te razprave ni prišlo, za kar je bilo verjetno več objektivnih in subjektivnih vzrokov. Jeseni se je oddelek namreč Preselil v nove prostore na Zavetiški ulici 5. Poleg selitve so bila v ospredju takratnega dogajanju predvsem nekatera gmotna in kadrovska vprašanja, Razprava o razmerju med etnologijo in kulturno antropologijo v študijskem programu oddelka se je intenzivneje nadaljevala od 7. 3. 1995 dalje, ko je Božidar Jezernik poročal o pripombah fakultetne študijske komisije k predloženemu oddelčnemu programu. Sprejetje bil sklep, da se čimprej naredi nova programska shema oddelka. Seveda ta pobuda ni bila posredovana le s strani oddelka, ampak je tudi fakultetni senat uradno zahteval razčiščenje tega vprašanja, ki gaje "a senatu sprožil Slavko Krcmenšek. 13. 3. 1995 so se "a kolegiju pokazale tri možne rešitve, in sicer revizija obstoječega programa, razdelitev na dva programa z dvema ločenima katedrama (za etnologijo in kullurno antropologijo) ali popolna razdružitev. Slednja možnost je že 12. 5. 1993 dobila podporo, kot je razvidno iz povedanega. Ob teh treh možnostih moram seveda Poudariti nekatera konkretna dejstva, ki so izvirala iz Obstoječega stanja. Umik predmetov in ur je bil v dotedanjem osnutku novega programa prenasieen. Glede razdelitve ur in bodočih nosilcev predmetov so se kazale zelo slabe razvojne možnosti. To je bilo povezano tudi z zelo slabimi možnostmi za nastavitve novih kadrov. Predvsem je bila zelo zapostavljena, glede Uvajanja najrazličnejših antropoloških vsebin pa zelo ogrožena t i, domača problematika ter rdeča nit s Pozitivnimi etnološkimi tradicijami", ki bi morale biti središče bodoče zasnove. Po zelo dinamični razpravi je bil sprejet predlog S. Kremenška, da se pripravijo Predlogi o bodočem razvoju oddelka, s tem pa tudi nov Program, Poudaril je izhodišče v slovenski etnologiji in konfederalno" obliko oddelka. Podprta je bila tudi misel Božidar Jezernika, da je ob raznih načrtih in težnjah po samostojnem kulturno antropološkem študiju "naš oddelek matičen za razvijanje kulturne antropologije". Na naslednjem kolegiju oz. svetu oddelka. 1. 9. 1995. je "ilo sklenjeno, da oblikujemo osnutka za program etnologija in program kulturna antropologija, ki bosta 'zhodišči za nadaljnjo razpravo in oblikovanje novega Programa. Osnutka programov sta bila izdelana in obravnavana na seji sveta oddelka. 13. 10. 1995. Kljub lemu, da so bili nekateri do dveh smeri v programu skeptični, se je prav na tem svetu pokazala pozitivna astnost celotnega prizadevanja, saj je končno prišlo do Pogovora, ki bi ga morali na oddelku že davno pričeti, mecenih Je bilo veliko zanimivih misli, ludi za nazaj in dejanja, ki so bila storjena. Tako je npr. Ingrid Slavec-uadišnik ugotavljala, da pred leti uvedeni dodatek k nazivu oddelka, namreč kulturna antropologija, "sploh ni bil nujno potreben", Z njo se je strinjal tudi Božidar Jezernik in menil, "da sam naziv etnologija popolnoma zadošča, vendar je treba dodatek z nazivom kulturna antropologija ohranjati zaradi imperializma FDV in Oddelka za sociologijo kulture na FF, ker posegata na naša področja". Slavko Kremenšek je opozoril tudi na nekatere druge stroke, ki so se razdružile oz. osamosvojile (npr. primerjalna knj'ževnost). Študijski program smo v naslednjih mesecih ustrezno dopolnjevali. Upoštevati je bilo treba vse nove normative in shemo za sestavljanje študijskih programov na univerzi ter pripraviti opise posameznih predmetov z navedbami obveznosti študentov in drugimi potrebnimi elementi. Pri tem so sodelovali sodelavci oddelka in tudi nekateri zunanji avtorji, strokovnjaki za posamezna področja. Se\eda to ne pomeni, da bodo v bodoče vsi sodelovali tudi pri izvajanju študijskega programa, saj so se zlasti v letu 1998 razmere glede zunanjih predavateljev na Univerzi močno spremenile, da ne rečem zaostrile. Tudi sicer bo treba v večji meri razmišljati o vključevanju mlajših kadrov v pedagoški proces. Za to bodo potrebne tudi zakonsko določene minimalne urne obveznosti. Razmerje med nosilci predmetov z oddelka In zunanjimi je v programu zelo negativno (4:16). kar zmanjšuje tudi naše raziskovalne možnosti, O samostojnem študiju etnologije oz. o Študijskem programu na samostojni smeri smo prvič razpravljali na seji sveta oddelka 19. 2. 1996, na seji 3. 3. ¡997 pa sprejeli sklep, dajo z naslednjim študijskim letom tudi uvedemo. Vendar je imel novi program še vedno preveliko število predmetov in s tem tudi število tir, kar je bila posledica pretiranih širitev na samih začetkih postavitve novega sistema. V študijskem letu 1997/98 je bil tako nov študijski program v proceduri. Ob sprejemanju je bila poudarjena njegova zgledna zasnova in urejenost v vseh elementih, ki jih zahteva zakonodaja. V študijskem letu 1998/99 je začel veljati nov študijski program, ki ga v nadaljevanju tudi objavljamo. Sodelavci na oddelku sedaj pripravljajo še točkovanje programa po kreditnem sistemu, kar pa je tudi element prenove visokošolskega izobraževanja, povezanega z evropskimi poenotenji. 1 Gradivo ¿a pričujoči zapis povzemam iz nekaterih zapisnikov sej svet a (kolegija) oddelka in iz mojih osebnih dnevnikov. TEMA m. 1£D. Glasnik S.E.D. 38/3,4 1998, stran 22 Vzgojno izobraževalni program' ETNOLOGIJA IN KULTURNA ANTROPOLOGIJA - VH/1 /. Uvod Prizadevanja za prenovo programa segajo v leto 1995 in so posledica disciplinarnega razvoja. Dosedanji program je zdrueval sorodni vedi. Lj. etnologijo in kulturno antropologijo, njuno vse izrazitejše profiliranje pa zahteva tudi ustrezno preoblikovanje študija obeli disciplin. Prenovljeni program omogoča študij etnologije in kulturne antropologije na eno pred met ni smeri. Temeljna značilnost novega programa je skupni, t. j. uvodni del študija v 1. in 2. letniku, ki posreduje temeljna znanja s področja etnologije in kulturne antropologije. V 3. letniku se študij razdeli na program Etnoloških študij in program KuUurnoanlropoloptih študij, zaključi se s 4. letnikom. Tudi podiplomski program (magistrski študij) je razdeljen na etnološke in kulturnoantropološke študije. Študij torej ponuja kakovostno splošno etnološko in kulturnoantropološko izobrazbo. V okvire etnološkega programa sodijo tudi nekatera specializirana znanja, npr. folkloristika. etnološka muzeologija in etnološko konservatorstvo. Sestavine temeljnih znanj s področja etnologije in kulturne antropologije v 1, in 2. letniku vsebujejo uvodni teoretični predmeti {Zgodovina slovenske etnologije. Uvod ■ struktura in viri, Zgodovina etnoloških in antropoloških teorij. Splošna etnologija in kulturna antropologija ter Uvod v folklor isti ko in primerjalna mitologija). O temeljnih metodah in tehnikah raziskovalnega dela se študentje seznanijo pri predmetu s tem naslovom. Metodične vidike s specifičnimi znanji dopolnjuje predmet Vizualna antropologija. Regionalna etnologija je zaobseena prt predmetih Kultura in način ivljenja Slovencev, Etnologija Balkana, Etnologija Evrope in Neevropska etnologija. Splošna znanja poglobijo študentje e v I. in 2. letniku pri nekaterih specialnejših predmetih (npr. Politična in ekonomska antropologija. Etnologija in zgodovina. Družbena kultura in Uvod v družbene znanosti). V l. in 2. letniku morajo študentje opraviti po 10 dni prakse. Program se v 3, letniku razdeli na Etnološke in Kulturnoantropološke študije. Klnuluške študije sestavljajo predmeti, ki bodočim diplomantom posredujejo kakovostno etnološko izobrazbo. Poleg temeljnih predmetov (Kultura in način Življenja Slovencev, Folkloristika, Metode in tehnike etnološkega raziskovalnega dela. Etnologija Balkana, Etnologija Evrope in Neevropska etnologija) študente vpeljujejo v posebna disciplinarna in Strokovna znanja preti meti Etnologija in zgodovina. Splošna etnologija in kulturna antropologija (izbrana poglavja), Urbana etnologija. Etnološka muzeologija. Etnološko konservatorstvo, Folkloristika (posebna specialistična znanja). S kulturo in načinom ivljenja Slovencev po svelu se študentje seznanijo pri izbranih poglavjih predmeta Kultura in način življenja Slovencev v 3, in 4, Letniku. To je edini predmet s takšno vsebino v okviru visokošolskega izobraževanja na Slovenskem in obravnava vse Slovence po svetu, od manjšin do izseljencev in zdomcev. Študentje spoznanja dopolnjujejo pri izbirnih predmetih, ki jih obiskujejo na oddelkih Filozofske fakultete ali oddelkih katere druge fakultete, v skladu z izbranimi temami seminarskih nalog ali diplomske naloge. Kuliunioaiilropoloske študije sestavljajo predmeti, ki bodočim diplomantom zagotavljajo kakovostno kulturnoantropološko izobrazbo. Poleg temeljnih predmetov (Splošna etnologija in kulturna antropologija. Etnologija Balkana, Etnologija Evrope, Neevropska etnologija, Teorija kulture) se študentje seznanjajo s posebnimi znanji pri predmetih Urbana etnologija. Antropologija religije. Antropologija spola in spolnosti. Psihološka antropologija. Antropologija in individuum. Evolucijska antropologija in priniatologija. Antropološka lingvistika, Medicinska antropologija. Antropologija časa in prostora. Metodološko-metodičnc poglobitve prinašata predmeta Metode in tehnike raziskovalnega dela in Vizualna antropologija. Dopolnitve so mogoče pri izbirnih predmetih, ki jih študent izbira med predmeti oddelkov Filozofske ali katere druge fakultete, na osnovi konsultacij z mentorjem pisnih nalog. /./ Lik diplomanta Po zaključku študija dobi študent naziv diplomirani etnolog, če se je v 3. in 4. letniku odločil za Etnološke študije, ali naziv diplomirani kulturni antropolog, če si je izbral Kulturnoantropološke študije. Diplomirani etnologi se zaposljujejo v Slovenskem etnografskem muzeju, v etnoloških oddelkih pokrajinskih muzejev, na Inštitutu za slovensko narodopisje in Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU. na zavodih za varstvo kulturne dediščine, na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter na tistih visokih šolah, ki potrebujejo etnološko izobražene sodelavce. Diplomirani etnolog lahko uspesno deluje na delovnih mestih v turizmu, drubenem planiranju, urbanizmu, urejanju podeželja, na področjih domače in umetnostne obrti, sodelovanja s Slovenci po svetu, kmečkega turizma, v protokolarnih službah, v propagandi in promociji ter na področju vizualnih komunikacij. Uspešno lahko rešujejo tudi najrazličnejše ekspertne naloge, ki so povezane s kulturo in načinom življenja. Diplomant je že med študijem in z obveznostmi (seminarske naloge, diplomske naloge, terenske raziskave) neposredno povezan z družbo in okoljem oz. spoznava razmerja med človekom in njegovim naravnim ter kulturnim okoljem v Sloveniji, primerjalno pa tudi z drugimi območji po svetu. Diplomirani kulturni antropologi so strokovnjaki za splošna in posebna vprašanja razmerij med kulturo in I Izvleček je 7/1 objavo priredilo uredništvo Glasnika S.H.D. Glasnik S.E.D. 38/3.4 1998. stran 23 TEMA m. človekom. Prav zato se lahko zaposlijo v vseh tistih raziskovalnih, kulturnih in drugih ustanovah, ki se ukvarjajo s temi vprašanji. Kot poznavalci kulturnih razsenosti človekovega delovanja uspešno delujejo pri raziskovanju jezika, spolov, človekovih pravic, zdravstvene kulture, religij, življenja v urbanih okoljih, mnoične kulture in drugih. Diplomanti se lahko zaposlijo na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na vseh tistih visokih šolah, ki potrebujejo strokovnjake s področja kulturne antropologije ali razvijajo kulturnoantropološko znanstveno-raziskovalno in pedagoško usmeritev. Zaposlijo se lahko tudi v nekaterih navedenih ustanovah, ki potrebujejo kulturnoantro-pološki profil diplomantov za posamična specialistična področja (npr, za neevropska področja v Slovenskem etnografskem muzeju). Kot poznavalci splošnih in posebnih zakonitosti o človeku in kulturi lahko delujejo tudi v nekaterih segmentih državne uprave (npr, stiki države s svetom). 2. Splošni podatki o programu U Šifra programa i VlP-VII/1 2.2 Ime in vrsta programu. Etnologija in kulturna antropologija -nepedagoška: enopredmetna smer Povezanost z drugimi programi usmeritvi Vrsta: SR Stopnja: V Naslednji zahtevnejši program: magister etnologije magister folkloristike magister kulturne antropologije magister etnološke muzeologije magister etnološkega konservatorstva 2.4 Strokovni naslov. diplomirani etnolog, diplomirani kulturni antropolog 2.5 Trajanje študija: redni študij 4 leta (8 semestrov) in 1 leto (dva semestra) absolventskega staža 2.6 Usmeritev: humanistična Pogoji za vključitev v izobraževanje Splošnipogoji: Pogoj za vključitev v izobraževanje za Program etnologije in kulturne antropologije je uspešno končano srednješolsko izohraževanjc. 3-2. Način določanja ustrezne predizobrazbe: Kandidat dokaže ustrezno predhodno šolsko izobrazbo s spričevalom o opravljeni maturi s splošnoizobraževalnima '^turnima predmetoma oziroma z uspešno opravljenim I)reizkusom znanja, če ni končal ustrezne usmeritve ali ^ednje šole. Sprejemni izpit za magistrski študij za 1 ndidate, ki niso diplomirali iz programa Etnologija in u lurna antropologija, vključuje pregled snovi vseh ,r|h let iz predmetov Splošna etnologija in kulturna ar,lropolngija in Kultura in način življenja Slovencev. 4. Predmetnik in študijski načrt Skupni predmeti Telesna vzgoja * Sociologija * Filozofija * Politologija 1. let H. let. 60 ur III. let. IV. let. 60 ur 60 ur 30 ur 30 ur 30 ur * Študent obiskuje predavanja pri enem od predmetov in pri njem opravi izpit v času do prijave k zagovoru diplomske naloge. 4.1 Razpored po smereh in letnikih 4.1.1 Samostojna smer 4.1.1.1 L in 2. letnik 1. letnik 2. letnik Predmet P S V Uvod - struktura in tehnike 4 2 Zgodovina slovenske etnologije 1 Etnologa in zgodovina 2 Kultura in način življenja Slovencev 2 Etnologija Evrope 2 Neevropska etnologija 2 Politična in ekonomska antropologija 2 Uvod v družbene znanosti 6 Tuji jezik (*nem„ •ital./madž.) 4 Skupaj (tedensko) = 27 ur 21 6 Skupaj (letno) = 810 ur Predmet P S V Zgodovina etnoloških in antropoloških teorij 2 2 Splošna etnologija in kulturna antropologija 4 2* Etnologija in zgodovina 2* Uvod v folkloristiko in primerjalna mitologija 3 Vizualna antropologija 2 2* Politična in ekonomska antropologija 2* Kultura in način življenja Slovencev 2 2* Etnologija Balkana 2 2* Etnologija Evrope 2 2* Neevropska etnologija 2 2* Tuji jezik ( *nem.,*ital., *madž.) 4 Skupaj (tedensko) = 27 ur 19 4 4 Skupaj (letno) = 810 ur 1LD. Glasnik S.E.D. 38/3.4 1998. stran 24 TEMA m. 4.1. 1. 2 Etnološke študije 4, J. 1,3 Kuhurnoa n tropoloike študije 3. letnik 3. letnik Predmet P S V Kultura in način življenja Slovencev 3 2+2 * Etnologija Balkana 2 2* Etnologija Evrope 2 2* Neevropska etnologija 2 2* Folklori stika I 2 2* Rtnologija in zgodovina 2* Etnološka muzeologija 2 Etnološko konservatorstvo 2 Vizualna antropologija 2* Politična in ekonomska antropologija 2* Metode in tehnike raziskovanja 1 I Izbirni predmet 2 Skupaj tedensko = 30 ur 23 4 3 Skupaj (letno) = 900 ur Predmet P S V Etnologija Balkana 2 2* Etnologija Evrope 2 2* Neevropska etnologija 2 2* Splošna etnologija in kulturna antropologija 5 2+2 * 2 Vizualna antropologija 2* Antropologija religije 2 2* Antropologija spola in spolnosti 2 Politična in ekonomska antropologija 2* Psihološka antropologija 2 Teorija kulture 2 Metode in tehnike raziskovanja 1 1 Izbirni predmet 2 Skupaj (tedensko) = 29 ur 22 4 3 Skupaj (letno) = 870 ur 4. letnik Predmet P S V Kultura in način življenja Slovencev 3 2+2 * Etnologija Balkana 2* Etnologija Evrope 2 2* Neevropska etnologija 2 2* Folklori stika II 2 2* Etnologija in zgodovina 2* Splošna etnologija in kulturna antropologija 6 4* Etnološka muzeologija 2 Etnološko konservatorstvo 2 Vizualna antropologija 2* Politična in ekonomska antropologija 2* Metode in tehnike raziskovanja 1 1 Izbirni predmet 2 Skupaj (tedensko) = 27 ur 18 8 I Skupaj (letno) = 810 ur 4. letnik Predmet P S V Etnologija Balkana 2* Etnologija Evrope 2 2* Neevropska etnologija 2 2* Splošna etnologija in kulturna antropologija 4 2+2 Urbana etnologija 2 2* Vizualna antropologija 2* Antropologija religije 2* Evolucijska antropologija in primatologija 2 1 Antropološka linpvistika 2 Medicinska antropologija 2 Antropologija časa in prostora 2 Metode in tehnike raziskovanja 1 1 Politična in ekonomska antropologija 2* Simbolna antropologija 2 2* Izbirni predmeL 2 Skupaj (tedensko) = 27ur 21 4 2 Skupaj (letno) = 810 ur 5. Obveznosti študentov, usmerjanje in zaključek študija 5, l Prestopni pogoji /.a vpis v II. letnik Izpiti: Uvod - siruktura in ichnike (dvodelni izpit) Zgodovina slovenske etnologije Etnnlogija in zgodovina 1£D. Glasnik S.E.D. 38/3,4 1998, stran 25 Politična in ekonomska antropologija Kultura In način življenja Slovencev Etnologija Evrope Neevropska etnologija Uvod v družbene znanosti (tridelen izpit) Tiyijezik Kolokviji: ttnologija in zgodovina Uvod v družbene znanosti Tuji jezik - [rije pisni kolokviji Pisne naloge: Uvod ■ struktura in tehnike Neevropska etnologija Uvod v družbene znanosti Terensko delo: Terenske vaje ■ 20 dni Terenska praksa ■ 10 dni Za vpis v III. lelnik Izpili: Kolokviji: Pisne naloge: Terensko dcio: Zgodovina etnoloških in kulturnoantropoloških teorij Uvod v folklori sliko in primerjalna mitologija (izpit je dvodelen) Splošna etnologija in kulturna antropologija - izbrana poglavja Vizualna antropologija Kultura in način življenja Slovencev Neevropska etnologija Tuji jezik Tuji jezik • dva pisna kolokvija Seminarska naloga I - pri izbranem obiskovane m seminarju Zgodovina etnoloških in kult .antrop, teorij Neevropska etnologija Vizualna antropologija Terenske vaje ■ 10 dni Terenska praksa - 10 dni ktnoluike šiuilije ** Vpis v IV. letnik Ižpiti: Folklorlstika I Splošna etnologija in kulturna antropologija - izbrana poglavja Etnološka muzeologija Etnološko konservatorstvo Kultura in način življenja Slovencev Etnologija Balkana Neevropska etnologija kolokviji: Metode in tehnike raziskovalnega dela Pisne naloge: Seminarska naloga II • pri izbranem oliis kova nem seminarju Neevropska etnologija Metode in tehnike raziskovalnega dela Terensko delo: Terenske vaje - 20 dni Terenska praksa - 10 dni prijave k ¿ugovoru diplomske naloge ■zpiti: Folkloristika 11 Splošna etnologija in kulturna antropologija -izbrana poglavja (tridelni izpit) Kultura in način življenja Slovencev ■ izbrana poglavja Neevropska etnologija ..." Vl;i Metode in tehnike raziskovalnega dela 'Ploniski i/piihSplošnu etnologija in kulturna antropologija Kuliura in način življenja Slovencev . Etnologija Evrope ni 'zpni: Študent obiskuje dva izbirna predmeta. enega v IJL in enega v IV. letniku in pri njiju opravi predpisane obveznosti. Pisne naloge: Diplomska naloga ■ pri izbranem obiskovane m seminarju Splošna etnologija in kulturna antropologija - izbrana poglavja Etnološka muzeologija Etnološko konservatorstvo Etnologija Evrope Neevropska etnologija Metode in tehnike raziskovalnega dela Terensko delo: Terenske vaje - 20 dni ¡¿renska praksa - 10 dni Ku Iturmm nlrtipnloš kr \ tudijt' Za vpis v l\.lelnik Izpiti: Splošna etnologija in kulturna antropologija -izbrana poglavja Antropologija spola in spolnosti Antropologija religije Psihološka antropologija Etnologija Balkana Neevropska etnologija Pisne naloge: Seminarska naloga II - pri izbranem o bi skovane ni seminarjo Antropologija religije Neevropska etnologija Do prijave k zagovoru diplomski' naloge Izpiti: Splošna etnologija in kulturna antropologija - izbrana poglavja Teorija kulture & Antropološka lingvistika Medicinska antropologija Antropologija časa in prostora Evolucijska antropologija in primatologija Neevropska etnologija Kolokviji: Antropološka lingvistika Diplomski izpiti: Splošna etnologija in kulturna anlropologija Etnologija Evrope Izpit iz izbranega diplomskega področja Izbirni izpili: Šludenl obiskuje dva izbirna predmeta in pri njiju opravi predpisane obveznosti Pisne naloge: Diplomska naloga pri izbranem obiskovan cm seminarju Etnologija Evrope Evolucijska antropologija in primatologija & Antropološka lingvistika - seminar & = Študent opravi ali seminarsko nalogo ali izpit. Terensko delo: Terenske vaje - .10 dni do prijave k zagovoru diplomske naloge 5. 2 Vpis i' višji letnik in pogoji za ponavljanje letnika Študent se vpiše v naslednji letnik po opravljenih predpisanih prestopnih pogojih, ali če mu manjka eden od spregledIjivih prestopnih pogojev in v skladu s 161.členom Statuta Univerze v Ljubljani. Študent lahko ponavlja letnik v skladu s 162.členom Statuta Univerze v Ljubljani. J. ,f Svetovanje in usmerjanje med študijem Študent dobi strokovne informacije o študiju ob vpisu, med študijem pri predstojniku in profesorjih/mentorjih Icr strokovni tajnici. m: Glasnik S.E.D. 38/3,4 199K, stran 26 6. Podiplomski študij ETNOLOGIJA IN KULTURNA ANTROPOLOGIJA - VTI/2, 2 MAGISTER 6.1 Lik podiplomskega študenta Kandidat, ki konča podiplomski študij po individualnem študijskem programu za pridobitev magisterija, je s poglobljenim teoretskim in metodološkim znanjem usposobljen za samostojno znanstvenoraziskovalno delo na izbranem področju. Kandidat, ki konča podiplomski študij za pridobitev magisterija, dobi lahko enega od naslednjih nazivov: ■ magister etnologije ■ magister folkioristike ■ magister kulturne antropologije ■ magister etnološke muzeologije • magister etnološkega konservatorstva ■ magister neevropske etnologije 6.2 Splošni podatki o programa 6.2.1 Študijska področja in študijski programi Podiplomski program etnologije in kulturne antropologije ima smeri: Slovenska etnologija Folkloristika Etnološka muzeologija Etnološko konservatorstvo Neevropska etnologija Kulturna antropologija Primerjalna mitologija Predmetnik sestavlja največ 6 predmetov (predavanja in seminarji). Program obsega največ 300 oz. 450 ur v celotnem študiju. Med stalnimi skupnimi predmeti so: Etnologija Slovencev. Izbrana poglavja iz sodobne etnološke metodologije. Etnologija in sodobna slovenska družba. Težnje v sodobni evropski etnologiji. Splošni seminar. Predmetnik se oblikuje za vsakega kandidata posebej in sicer iz treh skupin predmetov: • predmeti, ki so skupni za vse kandidate podiplomskega študija etnologije ali kulturne antropologije in si kandidati pridobijo z njimi splošna znanja s poglobljenim študijem širših metodoloških vprašanj v okviru teme magistrske naloge. ■ predmeti, ki so skupni za vse kanmdidate na posamezni izbrani smeri. ■ predmeti, ki so izbrani za posameznega kandidata glede na temo magistrske naloge. Predmeti iz prve skupine zajemajo teorijo in metodologijo ter načine raziskovalnega dela v etnologiji in kulturni antropologiji. Predmeti druge skupine so poglobitev in usmeritev teli vprašanj v okvirih izbrane smeri, predmeti tretje skupine pa uvajajo kandidata v temo magistrske naloge. Predmeti v programu so vertikalno in horizontalno povezani. To ne velja le za skupne predmete, ampak tudi za izbirne oz, predmete, ki so neposredno povezani s temo naloge. Delež prakse je v programu prisoten in neposredno povezan s temo naloge. Načini izvajanja pa so lahko različni, in sicer: ■ praktični del opravi kandidat v okviru terenskega dela, ki je del programa, ■ praktični del opravi kandidat na ustanovi, kjer je zaposlen, ■ praktični del opravi kandidat na drug način, ki je povezan s temo njegove naloge. 6. .i Pogoji za vključitev Na podiplomski študij programa etnologije in kulturne antropologije se lahko vpišejo kandidati, ki imajo diplomo visokošolskega študija navedenega programa ter aktivno in pasivno obvladajo vsaj dva svetovna jezika. Če imajo visokošolsko diplomo druge stroke, morajo uspešno opraviti diferencialna izpita in v teku prvega semestra podiplomskega študija opraviti seminarsko nalogo (podrobnosti so navedene pri vsakokratnem javnem razpisu za vpis na 11!. stopnjo). Splošni pogoji za vpis so: • povprečna ocena prav dobro (8) dosežena na dodiplomskem študiju. • šest mesečne delovne izkušnje (pri tem štejejo udeležbe na raziskovalnih terenskih delavnicah, praksa, ki so jo opravili v času dodiplomskega študija, sodelovanje pri raziskovalnih projektih, študentske nagrade za raziskovalno delo itd.). 6.4 Študijske obveznosti V višji letnik študija se labko vpišejo kandidati, ki so opravili vse obveznosti, predpisane z individualnim študijskim programom, plačali šolnino ali priložili potrdilo, da so plačila šolnine oproščeni. Z uspešnim zagovorom magistrske naloge dokažejo usposobljenost za nadaljnje strokovno oz. znanstveno-raziskovalno delo. 6.5 Pogoji za izvajanje programu Kadrovski pogoji: Pri izvajanju programa sodelujejo habili tirani univerzitetni učitelji in strokovnjaki specialisti (glede na temo naloge) za posamezna področja, ki imajo doktorat znanosti iz etnologije ali kulturne antropologije. Glede na temo naloge se lahko vključijo v izvajanje programa tudi habilitirani univerzitetni učitelji ali strokovnjaki z doktoratom znanosti in specialisti z drugih sorodnih področij.