KRANJ, petek, 26. 2. 1982 CENA 9 din Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik v d Jože Košnjek Št.16 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kulturno politični nutek SR Makedonije Kranj - Republiški komite za iforrniranje in Republiški komi-za kulturo in znanost bosta ripravila v torek. 2. marca, ob uri v kranjski tovarni Sava (v itorih krajevne skupnosti tražiščei javno tribuno »Kul-imo politični trenutek SR iedonije«. To bo že tretja tovrstna akcija, katero želita komiteja prispe-iti k boljšemu medsebojnemu »znanju, poglabljanju irV razvitju sodelovanja in razumeva-i med republikami in pokraji la. narodi in narodnostmi Ju-_ Javije. k utrjevanju bratstva, lotnosti in enakpravnosti med jimi Tokratna tribuna bo pote-tla tudi v znamenju priprav na [kongres KZS in XII. kongres U Na javni tribuni bodo o aktu-lih kulturno političnih razme-govorili: član predsedstva CK [M Dimče Belovski, republiški ?tar za kulturo Georgi Po-član predsedstva Zveze »tov Makedonije Tome nrovski, predsednica republi komisije za stike s tujino Ma-Matevski. član predsedstva SZDL Makedonije Aleksan-Donev. predsednik republiške ine za kulturo Leov Jor-in direktor Muzejev Makedo-Koata Balabanov. Kranj - Na kranjski posti, kjtf Nti nekdanji kurirji in vezisti dobili tudi sinjega pokrovitelja, se je v sredo. 24. februarja dopoldne sestala skupščina Pododbora partizanskih kurirjev Gorenjske. Prišli so i vse Gorenjske, pa tudi iz Kamnika in Domžal, kjer so v času borbe vodile njihove kurirske poti. Pogovorili s<> se o dosedanjem delu. ki je bilo zelo plodno, saj so samo lani odkrili 25 spominskih obeležij nekdanjih kurirskih karati. Kar jih je še ostalo, jih bodo obeležili letini, pohiteli bodo s pripravo monografije kurirjev in vodnika po kunskih poteh. In. maja se bodo gorenjski kurirji srečali pod Gotico: Njihova najieč/a naloga pa bo seveda tudi še naprej sodelovanje i mladino in pionirji, saj so prav ti s svojo prisotnostjo m bogatimi kulturnimi programi pripomogli največ, da su njihove slovesnosti ob odkritjih spominskih plošč kjerkoli no Gorenjskem dobile še večji pomen. - pot,,: D Dolenc I Sindikat in kultura »vljlca - V sindikalnem iz-►valnem centru v Radovljici je ij in danes seminar o kulturi ki ga je za predsednike svetov usij za kulturo pri občinskih zveze sindikatov pripravil re-svet Zveze sindikatov Slove- linar obravnava nekatera vpra-. kulture dela, vpliv kulture na ,j>logijo in organizacijo dela, na .kovanje delovnega okolja ter od-med socialno politiko in kulturo Včeraj je o tehnologiji, organi-}i dela in kulturi dela govoril je Šetinc, Franc Šali pa je spre->ril o kulturno-estetski razsežno-lulture dela. Danes bo predsed-republiškega sveta ZSS Vinko ner prikazal razmerje med sojo politiko i-1 kulturo dela, po svi pa se 'jo posvetovanje na ,*slo z razlago Borisa Lipužiča itualnib nalogah sindikata pri niče vanju stališč in sklepov 17. republiškega sindikalnega sveta Ituri. D Ž. Najprej komunalna ureditev Za postopno gradnjo Centra usmerjenega izobraževanja na Zlatem polju je treba najprej zgraditi vse komunalne objekte -šolski center Iskra prihodnje leto - Sprejeta dokumentacija zazidalnega načrta 3 ho mogoče etapno nadaljevati začrtano gradnjo. To pa pomeni gradnjo dovoznih cest, nadaljevanje začete gradnje kanalizacije, dograditev vodovodnega omrežja, toplarne, električnega omrežja, telefona. Za prvo fazo gradnje je ocenjeno, da bi veljala nekaj več kot 39 milijonov din. vendar pa v teh stroških ni vključeno povečanje toplarne. L. M. Kranj - Lopat, ki naj bi pomenile dejanski začetek gradnje Centra usmerjenega izobraževanja na Zlatem polju, predvsem pa prvega objekta šole elektro-strojne usmeritve Iskra, letos zagotovo še ne bodo zasadili. Vendar pa je gradnja, na katero se v Kranju pripravljajo že skoraj deset let, vendarle prišla tako daleč, da je kranjski izvršni svet na zadnji seji že lahko sprejel zazidalni načrt Centra za usmerjeno izobraževanje kot izvedbeno urbanistično dokumentacijo, ki določa lego bodočih objektov in načrte komunalnih naprav. Zazidalni načrt Šolski center Zlato polje je bil sprejet že pred sedmimi leti, vendar ga je bilo treba zaradi sprememb srednješolskega izobraževanja dopolniti. Poprej je bilo predvideno, da bo v Centru poleg ostalih objektov tudi gimnazija, ki pa je že dobila prizidek k starim prostorom, iz programa je izpadel tudi šolski center Sava, ki bo zdaj dograjen ob DO Sava. Dodatno pa je v Center vključen objekt skupnih prostorov. Gradbeni odbor za izgradnjo centra je v program sprejel tudi pobudo Iskre, da se v Center vključi še dislociran oddelek prve stopnje elektrofakultete. Razen teh objektov bodo v Centru še Šola ekonom-sko-administrativne usmeritve, Višja šola.za organizacijo dela. Delavska univerza Tomo Brejc, dijaški dom s prizidkom (že stoji), študentski dom. športna dvorana in pokrit 50-metrski bazen. Gradnja prvega objekta, to je šola za elektrostrojno usmeritev Iskre, se bo začela lahko takoj v začetku 198.3, pripravljalna dela pa morda že konec tega leta. Sicer pa je za letos predvideno, da se celotno področje Centra komunalno opremi, le tako ristična taksa V nedeljo smučarski tek v Dupljah DUPLJE — V nedeljo bodo končno prišli na račun smučarski tekaški rekreativci. V nedeljo bo namreč končno le sedmi množični smučarski tek Po poteh Kokrškega odreda. Organizator TVD Partizan Duplje bo naredil vse. da bo tekmovanje v redu potekalo. Za dupljanski množični tek je organizator pripravil smučine na 30 in 15 kilometrov. Pionirji bodo startali na sedem kilometrov dolgi progi Isto dolžino proge bo imel tudi družinski tek. Vojaki, teritorialci in miličniki pa bodo tekli na 15 kilometrov. V nedeljo ob 8. uri bo seja častnega odbora, ob 10.30 pa bo pod pokroviteljstvom Slovenijalesa začetek tekmovanja. Vabljeni na tekmovanje, ki je obenem tudi počastitev 40. obletnice dogodkov v Udinborštu. prav tako pa solidna priprava na Trnovski maraton, ki bo 7. marca. Prijave sprejemajo vse dneve in v nedeljo do H. ure. informacije so na voljo na telefonu 27-461 ali 47-093! Slovenski pesniki v Kranju Kranj - Po včerajšnjih srečanjih s kranjskimi šolarji in literarnem večeru v Prešernovem gledališču, na katerem so |>esniki sami brali svoje |>esmi. se je danes ob 9 uri začel kadilnici Prešernovega gledališča simpozij drugega srečanja slovenskih pesnikov, ki ga v Kranju prireja Osrednja knjižnica Pesniški simpozij letos poteka na temo »Odgovornost poezije?« in je torej vsebinsko nadaljevanje lanskega. katerega referati in razprava so zdaj izšli v publikaciji. Podobno bodo publicirali tudi letošnji simpozij. Referati, ki jih je zanj prejel programski svet so dokaj različni, zato bodo brez dvoma zmogli dvigniti temperaturo razprave nad lansko. NI DVOMA K MESU DROGIN HREN 213 ^^r^SSS V SREDIŠČU POZORNOSTI Odločitev za »poklic« V razpisu za ifiis v prve letnike srednjega usmerjenega izobraževanja, hi ga je republiška izobraževalna skupnost objavila i torek v dnevniku Delo. je za nekaj več kot 27(H) gorenjskih učenvei kolikor jih bo junija sklenilo osnovnošolsko obveznost, vsekakoi najbolj zanimiva razporeditev mest v domačih šolah t v Glasu /«< bomo /iredstavili v torek). Čeprav nekoliko po sili. smo le/os na Gorenjskem vendarle dosegli večjo usklajenost med številom učencev in vpisnimi mesti Teh je dobrih 'i(XMJ v 101 oddelku, torej v štirih oddelkih manj kot lani l'godno je tudi razmerje med proizvodnimi in družboslovnimi usmeritvami, ki se v primerjavi : republiškim za dva odstotka bol/ nagiba k proizvodnim. Kljub temu pa tudi letos pričakujemo, da vsi oddelki prvih letnikov gorenjskih srednjih šol ne bodo polni. Našim učencem- se bodo res pridružili nekateri iz drugih republik, nekaj pa b>> tudi po-navljalcev. vendar jih bo spet premalo. Skromneje bodo zasedene zlasti klopi v skrajšanih programih. Prostora je v njih za -dO učen cev. namere, ki jih je zbrala skupnost za zaposlovanje pa kažejo na staro misel, da so skrajšani programi primerni le za šolarji', ki ne izdelajo osmega razreda. Sicer pa so namere učencev letos bistveno drugačne kot lam. Dokaj dobro se ujemajo z razpisanimi mesti v posameznih vzgojno izobraževalnih programih. Celo več kot je treba se jih je opredelilo za proizvodne usmeritve. Tako so. na primer, učena pokazali neverjetno malo zanimanja za trgovinsko, poslovno-finančno in administrativno dejavnost. Tudi kadrovskih štipendij je za družboslovje zelo malo. komaj devet odstotkov, kar je ob znanih težavah pri zaposlovanju vsekakor najmočneje vplivalo na odločitve. Učenci se bodo vpisovali v programe do 25. marca. Zanimivo je. da bo preusmerjanje letos teklo v dveh fazah. Prijave, ki jih bodo učenci oddali do 15. marca, bodo do 25. marca lahko odnesli v drugo šolo. če si bodo medtem premislili v nameri, in to brez bojaz ni. da bodo zavrnjeni. Sele po 25. marcu jih bodo sprejemale le tiste šole. v katerih bo še prostor. Skupnost za zaposlovanje bo v teh dneh seznanila učence s podatki o namerah učencev, o zmogljivostih šof in z razpisanimi kadrovskimi štipendijami ter jim tako olajša/a odločitev. Kajti preusmerjanje, čeprav ga bo letos manj. bo bolj zahtevno kot lani. saj so namere učencev neprimerno bolj premišljene in trdne. H. Jelovčan ZASLUŽEN DVAJSETI DRŽAVNI NASLOV ZA HOKEJISTE JESENIC - Pomlajeno hokejsko moštvo Jesenic je že dvajsetič za služeno osvojilo naš najvišji hokejski naslov. Čeprav so pri sestavi moštva, ki je nastopalo v prvi zvezni hokejski ligi. imeli dovoli težav, so s svojo borbenostjo in dinamično in borbeno igro vse to premostili. Kljub dvema neodločenima izidoma in enim porazom so bili najboljši in s tem dokazali, da so veliko boljši kot njihov edini konkurent za osvojitev državnega naslova Olimpija iz Ljubljane. Velik uspeh so z obstankom v prvi ligi dosegli Kranjskngorci. Ne dosti manjšega pa tudi s prvim mestom še Kranjčani in v slovenskohrvaški ligi pridobili prvoligaški status. Vsem trem gorenjskim hokejskim moštvom naše iskrene čestitke. Več o tem v našem komentarju na športni strani. ( dh) »vljica - V radovljiških kra skupnostih so že obravnavali ti dogovor o namenski porabi tične takse v obdobju 1982 do V krajevni skupnosti Bohinj-Bistrica so ugotovili, da predlog rora. po katerem bi del sredstev lili za delovanje slovenske tične zveze, ne prinaša bistve-sprememb, in zato dogovor od-Tudi krajevna skupnost ;a smatra, naj se dogovora turistično društvo Bo — jezero pa je za dogovor, z nekaterimi dopolnili. Turi društvo Lesce meni, da bi za konkretne akcije v Sloveniji morali zbirati sredstva od primera do pri* mera. Skupaj planirajo turistična društva in krajevne skupnosti, da bo letos zbrane takse za 11 milijonov 699.000 dinarjev. Nekatera turistična društva so mnenja, naj bi se turistična taksa povišala, druga spet. naj bi je ne spreminjali. O višini turistične takse za leto 1983 bodo morali še razpravljati in uskladiti predloge v okviru občinske turistične zveze. D. K DANES V GLASU: Na 2. in 3. strani objavljamo kandidate za najodgovornejše funkcije v skupščinah in samoupravnih interesnih skupnostih po gorenjskih občinah. Prav tako objavljamo zapise s programskovolilnih konferenc občinskih organizacij Zveze komunistov. Poročili z radovljiške kandidacijske konference in programskovolilne konference ZKS pa bomo objavili v torkovi številki Glasa. Na 6. strani objavljamo zapis s pogovora o onesnaženosti Kranja, na srednjih straneh pa smo vam prav tako pripravili obilo zanimivega branja. J G LAS 2 STRAN PO JUGOSLAVIJ HONEC KER SPREJEL „ MARKOVICA Generalni sekretar CK ESPN in predsednik državnega sveta NDR je sprejel člana predsedstva CK ZKJ in predsednika skurj&čine SFRJ Dragoslava Markovima, ki vod« delegacijo jugoslovanske skupščine na uradnem obisku v NDR. Odnose in sodelovanje med državama sta ugodno ocenila in ob tem izmenjala tudi mnenja o gospodarskem in političnem razvoju obeh držav in o trenutnih mednarodnih razmerah. Poudarila sta, da sta obe strani pripravljeni konstruktivno prispevati k odpravi težav na ma" dridski konferenci. TEKMA V OBOROŽEVANJU GROZI ČLOVEŠTVU Predsedstvo SFRJ je sprejelo izhodišča za dejavnost Jugoslavije na področju razoroževanja. Posebej je poudarilo, da je oboroževalna tekma dobila skrajno nevarne razsežnosti in pomeni najbolj neposredno nevarnost za mir, varnost in obstoj človeštva. Za oboroževalno tekmo bo posebej odgovorne velike sile. ! olosni cilj razoroževanja mora biti vi >ja varnost za vse države na čim-ni£ji ravni oboroženosti in ravnotežja vojaške moči. Oboroževalna '••ima posebej negativno vpliva na - oiožaj držav v razvoju, ki se jim Utko se zmanjšuje že tako majhen gospodarski potencial. V zvezi s prihodnjo aktivnostjo Jugoslavije na področju razoroževanja sta posebna pomembna drugo zasedanje generalne skupščine OZN in sedmi vrh neuvrščenih držav septembra letos. ZMANJŠEVANJA UPRAVE Uskladitev z ustavnimi amandmaji in racionalizacija dela v upravnih organih sta osnovi za spremembe in dopolnitve dveh zakonov s področja uprave. Zato so delegati vseh treh zborov slovenske skupščine sprejeli predlog za izdajo zakona z osnutkom o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SRS ter o republiških upravnih organih in zakona o organizaciji in delovnem področju republiških upravnih organov in organizacij ter samostojnih strokovnih služb izvrAnega sveta republiške skupščine. ZAUPANJE LJUDI V POLITIKO ZK Navzlic padcu življenjskega standarda in mnogim težavam v delovnih kolektivih zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala, v Sloveniji ni bilo večjih zaostritev, je v predkongresnem pogovoru s časnikarji, povedal ('•lan predsedstva CK ZKS Lojze Briski l'o njegovem mnenju je bilo to možno zaradi vsesplošne pripravljenosti delovnih ljudi, da za ceno velikih odrekanj premagujejo sedanje gospodarske težave, zaradi zaupanja ljudi v politiko ZK. v socialistični samoupravni sistem in v družbene odnose, ki jih uveljavljamo. NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE PETEK, 26. Gorenjske občinske kandidacijske konferc Soglasje k predlogom Kranjska občinska kandidacijska konferenca sprejtaj kandidatov za vodilne funkcije v občini in interesa* i stih Za predsednika skupščine občine Jesenice je predlagan Franc Bre-lih, strojni inženir, vodja tozda Vzdrževanje v Železarni. Evidentiran je bil v krajevni skupnosti J a-vornik-Koroška Bela. Vse doslej zaupane družbenopolitične in samoupravne funkcije je opravljal z vso resnostjo in odgovornostjo. Potrjena kandidatna lista Za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Jesenice je predlagan Srečko Mlinaric, znani družbenopolitični delavec, ki je doslej opravljal vrsto odgovornih funkcij v občini in republiki ter se kot kovinarski delavec, ki je izšel iz Železarne, izoblikoval v uglednega in neumornega sindikalnega delavca, spoštovanega zaradi svoje vztrajnosti in doslednosti v oblikovanju sindikalne dejavnosti tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji. Organiziranje samoupravnega odločanja Bled - Prihodnji teden. 4. in 5. marca, bo v hotelu Jelovica na Bledu seminar na temo »Organizacija samoupravnega odločanja«, ki ga je pripravil Center za družbeno izobraževanje pri Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Prvega dne seminarja" bosta o racionalizaciji samoupravnega odločanja spregovorila dr. Bogdan Kavčič in dr. Janez Šinkovec, potem pa bodo skupine slušateljev obravnavale odprta vprašanja v zvezi s predstavljeno problematiko. Osrednja tema naslednjega dne pa bodo samoupravne delovne skupine. Predavatelji dr. Bogdan Kavčič. Alfonz Sterbenc. mag. Tone Klasinc in Janez Krnc bodo govorili o samoupravnih skupinah kot obliki racionalizacije samoupravnega odločanja, o primeru uvajanja samoupravnih delovnih skupin v Novolesu. o izkoriščanju kapacitet ter o družbenopolitičnih organizacijah v temeljni organizaciji in delovni skupnosti V razpravi pa bo našla mest«) tista problematika, ki je praktično najbolj pereča I). Z* Jesenice — Na torkovi seji občinske kandidacijske konference so ocenili opravljene kandidacijske postopke v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih, sprejeli listo kandidatov za opravljanje vodilnih družbenih funkcij v občinski skupščini in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, v-nadaljevanju pa so obravnavali še stališča in predloge temeljnih kandidacijskih konferenc o evidentiranih možnih kandidatih za vodilne funkcije v republike. Poročilo volilne komisije in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL je podal Marjan Jelovčan, ki je poudaril, da so v jeseniški občini zadovoljni s strukturo evidentiranih možnih in zdaj predlaganih kandida- Mladi o svojem položaju Radovljica - Na minuli problemski konferenci mladih delavcev, ki jo je občinska konferenca ZSMS Radovljica pripravila sredi februarja v Verigi, so mladi spregovorili o družbenoekonomskem položaju, pripravah na skupščinske volitve in o vlogi mladih v samoupravljanju združenega dela. Mladi so opozorili na neskladja pri nagrajevanju po delu, saj se delo v proizvodnji in še posebej tisto v težkih pogojih v primerjavi z delom v skupnih službah ne vrednoti po rezultatih in prispevku k dohodku. To tudi vpliva na odlečitve mladih za poklice, kar se izraža v velikem prilivu kadrov s suficitarnimi poklici. V Verigi imajo kljub urejeni kadrovski politiki in štipendiranju še odprte možnosti za zaposlitev. Po drugi strani pa prek 20 štipendistov Murke ostaja brez zaposlitve v trgovini, ker načrtovana naložba ne bo uresničena. Taka nasprotja so dokaz več. da zgolj uveljavljanje usmerjenega izobraževanja brez odločne akcije pri uresničevanju dohodkovnih odnosov in smiselne delitve sredstev za osebne dohodke mlade generacije ne bo preusmerilo v proizvodne poklice. V Verigi namreč kljub posebnim pogojem dela povprečni osebni dohodek ni nič kaj vabljiv, v eni od temeljnih organizacij znaša le 10.000 dinarjev. Pogovarjali so se tudi o samoupravljanju mladih v tistih delovnih organizacijah. kjer poslovodne strukture izigravajo odločitve delavskih svetov in zborov delavcev. Ker tehnokratsko postopanje teh slabi samoupravno vlogo delavcev, se je treba odločno upreti težnjam, ko posamezniki pozabljajo na interese in zahteve delavcev. Brane Grohar tov. saj se bolj kot pred štirimi leti približuje strukturi občanov jeseniške občine. Posebej so zadovoljni z udeležbo žensk, ki so zastopane 39,5 odstotno, izreden uspeh je 75 odstotna zastopanost delavcev iz neposredne proizvodnje, ohranili pa so tudi 6 odstotno zastopanost članov zveze borcev. Nezadovoljni so le z udeležbo mladih, ki so zastopani le 19 odstotno. V vseh krajevnih skupnostih in osnovnih organizacijah sindikata so pravočasno opravili temeljne kandidacijske konference, ponekod so nalogo vzeli izredno resno in tako so na primer v krajevni skupnosti Plavž sklicali 6*9 sestankov po hišnih svetih in dva po naseljih. Težave so imeli v dislociranih temeljnih organizacijah združenega dela, ki imajo sedež izven jeseniške občine, v katerih so še vedno povezani le z matično sindikalno organizacijo, čeprav imajo pogoje za temeljno kandidacijsko konferenco. Tako so v jeseniški občini oblikovali na temeljnih kandidacijskih konferencah 99 delegacij za občinsko skupščino, za samoupravne interesne skupnosti pa 369 posebnih. 56 združenih in 'M splošnih delegacij. Interes občanov je velik, je dejal Marjan Jelovčan. saj skorajda nobeden od evidentiranih možnih kandidatov ni zavrnil pristanka, nekateri so bili celo užaljeni, ker niso prišli na kandidacijsko listo. Delegati občinske kandidacijske konference so nato sprejeli predlog kandidatov za opravljanje vodilnih družbenih funkcij v občinski skupščini in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Za predsednika občinske skupščine je predlagan Franc Brelih, strojni inženir v Železarni: za podpredsednika Franc Žerjav, gozdarski inženir, pri Gozdarstvu Jesenice. Kandidat za predsednika družbenopolitičnega zbora občinske skupščine je Dante Jasnič. ekonomist, zaposlen v Carinarnici Jesenice, za predsednika zbora združenega dela Marjan Žitnik, organizator dela. zaposlen v Železarni, za predsednico zoora krajevnih skupnosti pa Rina Klinar. sociologinja, zaposlena kot novinar pri Lokalni radijski postaji. Dlje so se delegati ustavili ob kandidaturi Srečka Mlinarica za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine, saj sta iz dveh temeljnih sredin prišli odklonilni mnenji, kot razlog pa je bilo navedeno dejstvo, da je Srečko Mlinaric občan radovljiške občine. Razprava je pojasnila, da so v jeseniški občini evidentiranju za predsednika izvršnega sveta posvetili posebno pozornost in evidentirali |>ct možnih kandidatov. Srečko Mlinaric, kovinar, ki je izšel i/. Železarne, bo lahko s svojimi izkušnjami dolgoletnega dela v družbenopolitičnih organizacijah in z njemu lastnimi organizacijskimi sposobnostmi bistveno prispeval k . uspešnemu delu izvršnega sveta, posebej v prihodnjih letih, ko bodo morali v jeseniški občini uresničiti velike naložbe. Tako so delegati po razpravi s tremi vzdržanimi glasovi potrdili pretilog. M. Volčjak f> g A « Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice. Kranj. Radovljica. Skolja Loka in Triič — Udaja Časopisno podjetje Glas K* >% 9 KfBn| _ Glavni urednik Igor Slavec — V. d. odgovornega urednika Jože Kosnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj. Oanica Dolenc. Dušan Humer. Helena Jelovčan. Lea Mencinger, Stojan Saje. Darinka Sedej-Kuralt. Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik. Andrej Zalar in Danica Zlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan A|dovec — Oblikovalci: Loj« Erjavec. Toma* Gruden. Slavko Hain in Igor Kokalj — List iihaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj. Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500 603 31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463. redakcija 21-860. odgovorni urednik 21-835. tehnični urednik 21-835. komerciala, propagand«, računovodstvo 28-463. mali oglati, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1 72 — Polletna naročnina 300.— din. * Ivan Cvar, kandidat za predsednika skupščine občine Kranj. Zaposlen je v Iskri Kranj in sicer kot v. d. direktor DO Kibernetika. Opravlja vrsto pomembnih funkcij, med drugim je član družbenopolitičnega zbora SO Kranj, predsednik za volitve, imenovanja in administrativne zadeve pri SO Kranj, član koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Kranj, podpredsednik Lovske zveze Slovenije in drugo. Kranj — Prva občinska kandidacijska konferenca je v ponedeljek, 22. februarja, potrdila predlog kandidatov za opravljanje vodilnih in drugih funkcij v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti v kranjski občini ter določita kandidate za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Kranj. Po obravnavi možnih kandidatov za vodilne funkcije v skupščini občine in interesnih skupnostih v temeljnih sredinah, kjer na predlog možnih kandidatov ni bilo pripomb, delegati prve občinske kandidacijske konference niso imeli težkega dela. Konferenca je tako sprejela takle predlog kandidatov: Ivan Cvar je kandidat za predsednika skupščine občine Kranj, Franc Hočevar pa kandidat za predsednika izvršnega sveta SO Kranj. Kandidati za ostale funkcije pa so: Kristina Kobal — podpredsednica SO Kranj, Rudi Nadižovec — predsednik zbora združenega dela SO Kranj, podpredsednik pa Boris Zdešar, Franc Lavrič — predsednik zbora krajevnih skupnosti,, podpredsednik pa Franc Žumer. Jože Kavčič — predsednik družbenopolitičnega zbora SO Kranj, podpredsednica Joži Puhar. Franc Hočevar, ta**! sednika Izvršnega ky«$| 49-letni dipl. strojni ini tor DO Tekstiluut*M v sedanjimi pomembttjfa, mi ki jih opravlja, *, »*-izvršnega odbora Sfktm\ nja tekstilcev Stountj>s nega odbora Sploh* Jugoslavije, član uit, Gospodarske zrWriit,. škov. manjši porabi energije, povečanju izvoza in nadomeščanju uvaženih surovin z domačimi, zmanjšanje administracije, povečanju ioo vacijske in racionalizacijske dejavnosti in podobno. Vendar jesenSki komunisti ugotavljajo, da dobro začeta akcija ni rodila načrtovanih in dosegljivih rezultatov. Prek družbenopolitičnih organizacij niso uspeli vnesti stabilizacijskega duha v vse elemente delegatskega sistema in j družbenega dogovarjanja." Pogosto so programi nastali v strokovnih i službah in neredko so sami sebi namen. ■'. Drugi vzrok manjšega uspeha je v kampanjskem, pristopu. Akrijr ' se prevečkrat začenjajo le na zahteve od »zgoraj«. Ključ uspeha pa te\ j nenehnem in vztrajnem iskanju boljših poti gospodarjenja. Pogosto je med vzroki tudi nerazumevanje pojma družbene lastni-ne. kar kaže na pomanjkanje ne le ekonomskega, temveč predvsem družbenopolitičnega znanja. Če k temu dodamo še nedodelan in često nespodbuden sistem ugotavljanja in delitve dohodka ter včasih tudi objektivne vzroke za nedo-seganje načrtovanih ciljev, je jasno, da je nujna nadaljnja krepitev akcije. Najti pa bomo morali tudi spodbudne metode nagrajevanj« uspehov in učinkovite prijeme pri ugotavljanju odgovornostr za pripravo in uvajanje stabilizacijskih ukrepov, poudarjajo jeseniški komunisti Med naloge za izpolnjevanje družbenega plana-letos in v prihodnjem letu so zato zapisali stalno spremljanje doseženih rezultatov m>. spodarjenja. Lanske planske naloge niso bile v celoti uresničen* Spodbudni pa so podatki, da je bilo pokritje uvoza z izvozom večje,d« se je izboljšala reproduktivna sposobnost gospodarstva, investicijska dejavnost pa se je celo preveč znižala. V jeseniški občini v prihodnjih letih načrtujejo visoka vlaganja v investicije, ki naj izboljšajo gospo, darsko strukturo in povečajo produktivnost dela. Kna prednostnih nalog ho nadaljni razvoj turizma in gostinstva-, saj v jeseniški občini dalj časa 'govore o neizkoriščenih naravnih danostih gornjesavsk«-• doline. Tako že vrsto let »ustanavljajo« interesno skupnost » pospeševanje turizma. Čas je. da v turizmu in gostinstvu prenehamo, politiko vrtičkarstva in različnih interesov posameznikov, ker k? \ združevanju lahko pričakujemo večje rezultate, poudarjajo jeseniški komunisti. M. Volčjak --3-:--^ Naložbeni premik gozdarjev V Radovljici bo letos več novih naložb predvsemv gozdarstvu in na področju turističnega gospodarstva - Prihodnja leta nova šola v Radovljici Radovljica — V radovljiški občini ugotavljajo, da so bile minulo leto gospodarske investicije v občini izredno majhne, tudi zato, ker delovne in temeljne organizacije združenega dela niso prilagodile investicijskih programov novim pogojem gospodarjenja. Lani so bila med večjimi naložbami le vlaganja v pridobivanje in predelavo lesa, vlaganje v turistično gospodarstvo ter dokončanje Elanove naložbe. Za letos pa ocenjujejo, da je položaj precej boljši, precej več je v občini investicijskih projektov, ki izpolnjujejo dogovorjene prednostne kriterije. To so naložbe, ki slonijo na prirodnih NA DELOVNEM MESTU Kamnik — Živilska tovarna Eta iz Kamnika zaposluje 400 delavcev, več kot polovica jih dela v . neposredni proizvodnji. Sodeč po druščini v tovarniški hali je kolektiv pretežno ženski, vsaj tekočemu traku strežejo ženske roke. Pravijo, da zato, ker so ženske urnejše in ker imajo menda drugačen občutek za predelavo hrane. Delo ni pretežko, čeprav je ritem tekočega traku hiter in je treba pri delu ves čas «tati. Tudi vlažno ozračje prispeva k težavnosti. Ta delovna mestai v glavnem ta sedaj o nekvalificirane delavke, tiste z zahtevnejšimi nalogami pa so lani opravile tečaj kvalifikacije in izobraževanja. Ta jih je dodobra podučMl tudi o delovnem procesu, ki ga opravljajo. Urne roke delavk pri živilih kozarce, se v posebnih strojih segreva, potem jo blanširamo, s posebnimi sestavinami obdelujemo, da obdrži barvo, nato pa jo stroj meče na mizo. kjer jo po občutku vlagamo v kozarce. V osmih urah napolnim približno 23.000 kozarcev. Delo je normirano, vendar pa norma ni prezahtevna. V sedmih letih, kolikor delam v Eti, sem se ji brez posebnih težav privadila. Edina težava je v neprestanem stanju za strojem, ki delavko bolj utrudi kot delo. Predlagale smo že. naj bi nam dali stolčke, vsaj tam. kjer stoječe delo ni nujno.« vendar so zastoji redki. V rokah imamo namreč že kar občutek, kako je treba delati, da delovni ritem ni porušen. V Eti delam pet let. zaslužek je okrog 9.000 dinarjev mesečno, delo pa je kljub navidezni enostavnosti kar odgovorno. danostih, kot je naložba LIP, kotlovnica za lesne odpadke v Bohinju, rekonstrukcija na Rečici ter investicije v turistično gospodarstvo. Na Bledu nameravajo zgraditi dva objekta apartmajev s približno 400 ležišči ter končati adaptacijo hotela Jezero v Bohinju in nekaterih skupnih objektov v turizmu za rekreacijo in boljšo turistično ponudbo na Bledu in v Bohinju. Vse naložbe naj bi povečale radovljiški izvoz. Številne delovne in temeljne organizacije združenega dela pa se pripravljajo z novimi projekti na nadaljnji večji razvoj, tako v Elanu s proizvodnjo plastičnih izdelkov, v Iskri Otoče z nadaljnjim razvojem Rroizvodnje merilnih instrumentov, lajbolj pa zaostaja za razvojnimi srednjeročnimi plani Veriga Lesce, kjer naj bi sedanjo proizvodnjo nadomestila proizvodnja z veliko koli- čino vloženega kvalificiranega dc* Veriga pripravlja program hidt* like in pnevmatike. V radovljiški občini pričakugf da bo prišlo zaradi ostrejših pate? gospodarjenja prav na poJS investicijske politike do večje »krV združevanja sredstev. Z inve«^ jami pa je neločljivo povezan« «#* kadrovska politika, saj ima obf#* slabo kadrovsko strukturo. Na področju negospodarstva dr ganj ni. v naslednjih dveh. treh k** pa pričakujejo gradnjo nove šok 1 Radovljici, ki je nujno potn«©»» Družbena stanovanjska gradnja v tudi letos normalno potekal« & pomeni okoli 170 stanovanj len*)1 Cankarjevem naselju in na Jarj#> na Bledu. Radovljičane. pa čiP" precej dela na področju prostori ga planiranja, saj že preučujejo)«' kacijo bodoče avtoceste, hitre tirne železnice in vodne zajezitv*/ Radovljici. D. Kurati Zapletlo se je pri denarju S pomočjo prispevka uporabnikov vode za razširjeno renrir dukcijo ■ v tem petletnem obdobju ne bo mogoče iireeaieP načrta gradnje vodovodnih in kanalizacijskih objektov a* naprav — Denar bo treba poiskati drugje, po mnenju izvršne!* sveta v tržiškem združenem delu naj bi 34 milijonov dinarjev \\^* .■izo. Jana Hočevar dela pri stroju, ki v kozarce vloženo repo zaliva s kisom: »V kozarce, ki jih napolnijo delavke pri prejšnjem stroju, zali-valka vliva kis, moja naloga pa je iz prenapolnjenih kozarcev sestavino preložiti v tiste, ki so bolj prazni Včasih se zgodi, da se proizvodnja za hip ustavi, tedaj moram tudi sama ustaviti stroj. Cvetka Galin dela pri »zapiralki«: Kozarce, ki jih je zalivalka zalila s kisom, pri tem stroju zapiram Od tod gredo v pasterizator. kjef se repa skuha, nato pa se pri ohlajanju kozarec hermetično zapre. Tudi meni se delo ne zdi pretirano težko, saj mi niti stati ni treba. Moti pa me vlaga, zaradi katere so si nekatere starejše delavke že nakopale revmo. Delo je na videz enolično, vendar to enoličnost premagujemo s sezonsko proizvodnjo. Trenutno vlagamo repo. .spomladi pa kumare in paprike« I). Žlebi r Tržič - Da na področju gradnje komunalnih objektov in naprav v tržiški občini v minulih obdobjih ni bilo veliko narejenega, najbolj pre priči jivo dokazujejo pomanjkanje pitne vode v nekaterih predelih ter onesnažene reke in potoki, v katere se zliva precejšen del odpadnih voda. Časa za odlašanje res ni več. so se na decemhrski skupni seji strinjali delegati zborov krajevnih skupnosti in združenega dela skupščine občine Tržič ter delegati skupščine komunalne skupnosti. Kljub temu da srednjeročni načrti gradnje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja še niso povsem dorečeni — na dan so namreč prišla nekatera nova dejstva — so se zavzeli za hitrejše reševanje komunalne problematike. Za osnovo je torej izvršni svet ponudil sedanji srednjeročni načrt, ki predvideva za blizu 78.7 milijona dinarjev vlaganj. Letos bi morali zgraditi kanalizacijski kolektor na Rav nah in v Preski ter pripraviti tehnično dokumentacijo za primarni kanal iz Križ do Ziganje vasi Nh področju vodne oskrbe pa naj bi zgradili rezervoarja na Ravnah in Cankarjevi cesti, obnovili dotrajani vodovod v Sebenjah in skupaj s požarnu skupnostjo ter krajevno skupnostjo Senično zgradili vodovod za Zgornje in Spodnje Veterno. Vlaganja po srednjeročnem načrtu bo delno financirala občinska komunalna skupnost, medtem ko letih zbrali vsi porabniki vode u i* nega vodovoda ob plačilu vodani'' p« 1.90 dinarjev od kubičnega ^ porabljene vode za vodovodne p* prave in objekte, po 4.50 dinarjev t za kanalizacijske tisti porabniki * so usmerjeni k centralnemu kan»flr zacijskemu kolek tor ju in porahu* vode iz Križ. Sebenj ter Ziganje \i' Tak način zbiranja denarja J sprejeli Že delegati na skupni *u *' sestavi predloga pa se je pokaj*1* nova ovira. Izvršni svet je nam**" ugotovil, da bi / uvedbo predla** nega prispevka za razširjeno te^ dukcijo komunalnih objektov m M prav tržiška občina kršila letošnji" publiški dogovor o izvajanju pojiti cen proizvodov in storitev. Ta oV* ljuje zbirati dodatno ob ceni vode" dinar, kar v petih letih pomeni V* milijona dinarjev, torej komaj iS/ stotkov predvidene vsote za cek-ni naložbeni program Manjkaj*^ 29,5 milijona dinarjev bo t*** poiskati drugje, po mnenju mri?*" ga sveta v združenem delu Nepričakovani zaplet »e delef'' skupščinskih zborov, ki so nt \ sredo in četrtek, presenetil Ki* kretnega predloga, i/ katerega vf* dobiti denar, ni bilo |/ohliW ga bo moral izvršni svet ^ prr naslednjim zasedanjem skupščin* najti potrditev v delovnih klektn/ H Jelovčan i PFTIK. 26. FEBRUARJA 1982 KULTURA 5. STRAN OLA8 Amaterski filmi na televiziji Na lanskoletnem 18. republiškem festivalu amaterskega filma Slovenije v Tržiču so se kinoamaterji, zbrani za okroglo mizo, zavzemali za to, da bi dobil amaterski film svoje mesto tudi v televizijskem programa. To pa tudi ni bil prvi posvet, saj s) ca to kinoamaterji zavzemajo že več let. Na TV LJubljana oziroma v Dokumentarno feljtonski redakciji Pao se konec lanskega leta končno odločili da odstopijo prostor na televiziji tudi amaterskemu filmu. Oddaji, katero bodo sestavljali samo flori, posneti s kamero amaterjev, so dali naslov MALI EKRAN. Urednik Malega ekrana je Rudi Klarič. Iz njegovega programskega koncepta m delovnega načrta za vsebinsko in organizacijsko realizacijo projekta povzemamo: »Osnovni programski namen projekta je: vzbuditi, razviti in vključiti v TV program vizualno ustvarjalni potencial gledalcev naših TV programov. Praktični dosežek projekta bi moral povezati program TV Ljubljana s širokim izborom sposobnih, ustvarjalnih posameznikov, ki bi s tvojim sprotnim kritičnim ali afir-matr/nim opazovanjem in svojimi video zapisi vsakdanjega življenja naš Čas po svoje okarakterizirali in dokumentirali. S prikazovanjem najzanimivejših tovrstnih dosežkov bi na televiziji praktično zaživela video povezava z pedeki. Odprli bi jim torej vrata za »ustvarjalni delež pri vsebini TV programov. Tako bi se tudi omililo enosmerno delovanje TV medija, saj bi i pomočjo Malega ekrana ustvaril tako zaželen »povratni tok«, ki bi Urednik Malega ekrana Rudi Kla nt vsekakor obogatil TV program z bazičnimi viri informacij. To bi moralo biti za nas, programske delavce, pa tudi za usmerjevalce političnega in kulturnega življenja, še kako zanimivo.« Projekt Mali ekran pripravljajo v okviru dokumentarno feljtonske redakcije, katere urednik je Drago Pečko, konkretno za Mali ekran pa je zadolžen Rudi Klarič kot urednik teh oddaj. Prvi predlog je Klarič napisal leta 1979, sedaj pa končno upa, da je projekt res pred startom. Po njegovem mnenju bi lahko oddaja stekla že marca. Kdaj oddajo mali ekran uvrstiti v TV program, pa je stvar programskega in organizacijskega vodstva televizije Ljubljana. Zaenkrat je urednik oddaje informiran, da bi z oddajami začeli septembra letos. Rudi Klarič je velik optimist, da bo ta projekt prinesel novo, zanimivo življenje v TV program. V delovnem načrtu tudi piše: »Projekt Mali ekran bo razdeljen v tri faze in bodo imele različne časovne termine. Prva faza bo imela namen »Vzbujanje zanimanja« in bi bila na programu približno štiri mesece ter bi vsebovala 10 do 15 minut programa enkrat na teden po TV dnevniku. Druga faza ima delovni naslov »Usmerjanje« in bi bila ravno tako na sporedu približno štiri mesece in to enkrat na teden po 30 minut v terminu po TV dnevniku. Tretjo fazo pa je Rudi Klarič naslovil »Povratni tok« in bi bila stalna enourna oddaja enkrat mesečno. V oddaji Mali ekran bodo prikazani najprej filmi s povojnih festivalov amaterskega filma, ki bi jih izbirali med nagrajenimi, torej družbeno že priznanimi deli. Na svoj račun bodo prišli tudi filmi iz vsakdanjega življenja, natančneje — katera dogajanja in dogodke bi bilo po mnenju amaterskih video zapisovalcev smotrno in pomembno ohraniti sebi in zanamcem kot tipično sporočilo današnjih dni. V oddajo bi postopoma vključevali tudi amaterske dokumentarne posnetke — last posameznikov — že arhivskih vrednosti iz preteklosti, celo iz predvojnega obdobja. Prvi amaterski filmski posnetki Slovenije torej segajo že v predvojni čas. Prikaz tega gradiva bo dal osnovo za razmišljanje o dokumentarni vrednosti ljubiteljskega opazovanja in bo pomagal usmerjati pogled današnjih amaterskih kamer na prav določena - za prihodnost zanimiva dogajanja današnjih dni. Popolno prednost na Malem ekranu bodo imela najkvalitetnejša dela naših gledalcev, ne glede na to ali so klubsko organizirani ali delajo neodvisno.« Kulturni koledar L JESENICE - Drevi ob 19.30 bo Amatersko gledališče Tone Cufar zadnjič abonmajsko uprizorilo dramo Henrika Ibsna »Strahovi« v režiji Milana Stepanoviča. RADOVLJICA - V Sivčevi hiši si lahko še do 28. februarja ogledate razstavo slik in grafik Metana Simoniča (1938 do 1978). Galerija je odprta vsak dan med 10. in 12. ter 15. in 17. uro. BOHINJSKA BISTRICA -V domu Joža Ažmana bo danes ob 12. uri podmladek DPD Svoboda Tomaž Godec uprizoril »Sasramiško« S ve ti a ne Ma-karovič. Drevi ob 19. uri pa bo 00 ZSMS Bohinjska Bistrica pripravila večer »ciganske poezije«. V soboto. 27. februarja, ob 19.30 bo na sporedu »Žensko vprašanje Fadila Hadži-ea v izvedbi DPD Svoboda Tomaž Godec-. LESCE — V prostorih osnovne šole bo v soboto, 27. februarja, ob 19.30 DPD Svoboda Rudi Jedretič Ribno uprizorilo »Krefte« Ivana Potrča. KRANJ - V Prešernovi hiši je odprta razstava »Prešernovi nagrajenci 18*0- 195*« V Stebriščni dvorani so minulo uredo odprli razstavo skupine »Westeaet«. ki se to pot drugič predstavlja v Kranju. V Mali galeriji Mestne hiše si lahko (»gledate razstavo Slovenski gledališki plakat 1980/81. v galeriji Mestne hiše pa se s svojimi deli predstavlja akademski slikar Štefan Hauko. Razstave no tako kot stalne zbirke Gorenjskega muzeja odprte vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 1 M. ure. ob sobotah in nedeljah «d 10. do 12. ure. ob ponedeljkih m zaprte V gradu Kisel staj n bo drevi ob 19. uri filmski večer pri- pravila Kranjska avtorska skupina. V torek, 2. marca pa bo na sporedu literarni večer poezije in proze; sodeluje Miha Petek, glasbena spremljava Brane Smole. Spored srečanja gorenjskih lutkarjev Po včerajšnjh predstavitvah se bo danes in jutri predstavilo občinstvu še nekaj lutkovnih skupin. Na Kokrici. v prostorih osnovne šole. ob 9.30 GLG K ran i z »Zgodbo o vremenu« Saša Kumpa. V Cerkljah, v prostorih osnovne šole, bo ob 16. uri Prešernovo gledališče uprizorilo »Fidel, fadel« Ljubo-mira Teldeka. V kulturnem domu Naklo pa bo ob 17. uri lutkovna skupina Osnovne šole Planina Kranj uprizorila »Zgodbo iz bolnišnice«. V soboto. 27. februarja, ob 16. uri bo v društvenih prostorih v Veleso-vem lutkovna skupina Osnovne šole Prežihov Voranc z Jesenic uprizorila »Zajčkovo hišico« Jožice Roš. TRŽIČ - V paviljonu NOB razstavlja akademski slikar Herman Gvardjančič iz Re- teč pri Skofji Loki. Razstavo si lahko ogledate še do 2. marca, vsak dan razen ponedeljka od 16. do 18. ure. Drevi ob 18. uri bo v tržiški kinodvorani z monodramo Jura Kislingerja »Debele zgodbe Petra Fuleža« nastopil priznani slovenski igralec Polde Bibič, ki s svojo interpretacijo daje besedilu svoji.tven car. SKOFJA LOKA V kulturnem domu Sv. Duh — Vir-maše bo v soboto. 27. februarja, ob 19. uri gostovalo KUD Vele-sovo z dramo Ivana Cankarja »Hiša Marije Pomočnice«. To je zaenkrat vse o projektu Mali ekran, s katerim bo amaterskemu filmu odprta pot v širši avditorij in bodo tako lahko TV gledalci videli veliko kvalitetnih amaterskih filmov. Sedaj so jih predvajali v ožjem krogu po klubih in mogoče na kasnem festivalu amaterskega filma, kamor pa ne zaide veliko gledalcev. Povemo naj še to, da bomo v eni izmed prvih oddaj videli tudi amaterske filmske posnetke urednika Malega ekrana. Rudi Klarič se je začel ukvarjati s filmom kot amater in so njegovi amaterski filmi danes stari Že dobrih 20 let. Rudi Klarič je na vprašanje o tehničnih možnostih prikazovanja amaterskih dosežkov na TV povedal na kratko: »Kdor trdi, da tehnično prikazovanje amaterskih filmskih dosežkov na TV ni izvedljivo, da je nesprejemljivo ali celo predrago, je zame - smešen!« A. Kerštan Koncert MPZ Obala Koper Kranj — V okviru meseca kulture bo v Kranju gostoval Mešani pevski zbor Obala iz Kopra pod vodstvom dirigenta Mirka Slosarja. Zbor je bil ustanovljen leta 1977. Koprski pevci so na tekmovanju slovenskih pevskih zborov v Mariboru leta 1978 prejeli srebrno, leta 1980 pa zlato plaketo. Nastopili so na mednarodnih festivalih v Arez-zu in Gorici, kjer so zasedli drugo oziroma četrto mesto. Na jugoslovanskem tekmovanju Mokranjčevi dnevi v Negotinu je zbor zasedel prvo mesto. Zbor goji delovne in prijateljske stike z Akademskim pevskim zborom France Prešeren, ki mu bo v letošnjem letu vrnil obisk in imel koncert v Kopru. Koncert MPZ Obala Koper bo danes ob 20.15 v dvorani kranjske gimnazije. Kam in Žalik žene Radovljica - Drevi ob 19. uri se v avli radovljiške osnovne šole obeta Radovljičanom zanimiv kulturni dogodek ob izteku večerov v počastitev slovenskega kulturnega praznika. V prvem delu večera bosta komorna moška pevska zbora DPD Svoboda Podnart in KUD Stane Žagar Kropa zapela vsak po štiri' Prešernove. Slišali boste: »Luna sije« izpod sklada tel jskega peresa Jurija Fleišmana in Antona Hajdri-ha. »Strunam« Kamila Maska in Davorina Jenka, »Soldaško« Kamila Maska in Pavla Sivica in »Zdraviji-co« Ubalda Vrabca in Gustava Ipavca. Zbora, ki jima dirigira Egi Gašperšič, bosta skupaj zapela še Josipa Kocjančiča »Kam«. Spored bo povezovala Branka Konc. V drugem delu večera bodo sledila »1/.štovanja« Svetlane Makarovič v izvedbi Linhartovega odra. Zamisel je delo Alenke Bole-Vrabec. scena Sonje Kenda-Siljar. koreografija Damirja Loborca. Recitirali bodo: Alenka Bole-Vrabec, Vranka Bori-savljevič. Slavica Cesnik. Matjaž Konda. Bernarda Kosel. Alena VVeithauser. plesala bo Bojana K osti ik. Revija pevskih zborov Kranj — Zveza kulturnih organizacij — Glasbeni center iz Kranja bo v počastitev slovenskega kulturnega praznika in dneva žena priredil revijo pevskih zborov, ki bo zaradi obsega izvedena v obliki dveh koncertnih večerov. Prvi koncertni večer bo na sporedu v soboto, 27. februarja, ob 18. uri v prostorih Delavskega doma v Kranju. Nastopili bodo: moški pevski zbor Društva upokojencev Predoslje, moški pevski zbor Obrtnik Kranj. Oktet Kranj, moški pevski zbor KUD Triglav Duplje, moški pevski zbor DPD Svoboda S t razišče, oktet Sava Kranj, moški pevski zbor Tugo Vidmar Kranj in Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj. Drugi koncertni večer bo v soboto. 6. marca, ob 19. uri v kulturnem domu DPD Svoboda Primskovo. Nastopili bodo: moški pevski zbor Društva upokojencev Kranj, ženski v.>kalni oktet Moss Kranj, moški pevski zbor KUD Bela. mešani pevski zbor KUD Valentin Kokalj Visoko. |>evski zbor Iskra Elektromehanika, oktet Vigred Predoslje. moški pevski zbor Davorin Jenko Cerkje. mešani jievski zbor DPI) Svoboda Primskovo. AA/. Silvo Ovsenk: »Amaterski igralec ni le komedijant« Silno živčen je bil tisto uro pred pričetkom premiere svoje najnovejše zrežiranke »Študentje smo«, ki so jo to nedeljo prvič predstavili na odru kulturnega doma »Danice« v Sent- Primožu v Rožu. Ni imel obstanka, ravkar si je spet nažigal cigareto na stopnicah pred vhodom. Raje je šel ven, da ne bi svoje treme prenašal na igralce, ki so bili začuda tako sproščeni. Saj konec koncev so bili lahko. Petintrideset vaj imajo za sabo, generalko, ki je odlično uspela. Nimajo se česa bati. Pa vendar. Trema je tu, vsaj pri njem. Kot bi jo prevzel od vseh igralcev le nase ... Dejanje za dejanjem je minilo brez napake, brez vsakršnega zapet-Ijaja. Ljudje so bili navdušeni. Ko so ga potegnili na oder med njegove igralce in je v dvorani zabučalo od navdušenega ploskanja se mu je v očeh zasvetilo. To je Silvovo delo. vedo vso do zadnjega. Če bi ne bilo njega, njegove vneme, da je prihajal toliko dni zapored z one strani Karavank, učil, prepričeval, poprav-d, svetoval, bi ne bilo nič. Tako ! Kdo bi si mislil, da bodo ti mladi. lja! ki zrno so po večini danes prvič na odru ogli takšno igro! ______ Koliko iger je že zrežiral v življenju? Menda tega Se sam ne ve. Veliko, skratka. In vse s posebnim veseljem, posebno ljubeznijo do amaterjev, do amaterskega gledališča. Tu se kujejo kadri za naprej, za poklicna gledališča. Sploh pa rad prihaja sem. na Koroško. Tu. pravi, je še tako, kot je bilo nekoč. Tu je še tisti žar. tisti ogenj, ljubezen do malega gledališča, kot je bila nekoč pri nas, v njegovih mladih letih. Pa med vojno, ko je bil vsak partizanski miting največji kulturni dogodek za vse, za ljudi in zanje, ki so nastopili. Tiste čase je spoznaval duše in srca koroških Slovencev. Vsa leta po vojni je pogosto prihajal k njim. jih učil. Ob njem so rasli in se vzgajali mlajši rodovi. Zdaj mlado generacijo vlečejo prav ti. ki jih je on vzgojil. Hanzi Kežar je prerastel meje svojega kraja in postal centralni zborovodja za Koroško. Hanzi VVeiss, podpredsednik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu se prav 'tako poskuša v režiji, predsednica Zveze slovenskih žena na Koroškem Milena Orohlacharjeva skupno z Delavsko univerzo v Kranju išče vedno, novih oblik izobraževanja žena. In mimogrede, kranjska delavska univerza je naša edina delavska univerza, ki svoje izobraževanje posreduje tudi prek naših meja. No. največjo zaslugo ima prav gotovo Silvo, kajti on je tu najtesnejša živa vez ... Lepo je delati s temi ljudmi. Kako mu zaupajo! Da je amatersko gledališče tako delavno, priljubljeno, je iskati vzrok tudi v ljudeh, ki to hočejo, ki imajo pravi odnos do te kulture. Pri nas se izgovarjamo na televizijo, češ da drži ljudi doma. pa ne hodijo v gledališče, ne sodelujejo v amaterskih gledaliških skupinah Televizijo imajo tudi Korošci , ,.,','V teh ljudeh je nekaj več. Morda prav zato. ker so odrinjeni, ker se morajo za svoje slovenstvo boriti. In vsaka igra v domačem jeziku je zanje nova potrditev njihove nacionalnosti, ohranitev življenja, njihovega jezi- ka. Igralcev ni tako težko najti kot pri nas, ko vsak misli, kakšno uslugo dela režiserju, če sploh privoli in pride na vajo. Tu je navdušencev za igranje toliko, da je težko izbirati in kakšnemu odreči. Vesel je. da se tu razvijajo mladi talenti za igro. Nekateri se celo že poskušajo v režiji, pri pionirjih, kot Danica Kežar. Pri jeziku in pravilni izgovorjavi veliko pomaga defektologi-nja Mici Hobel. Kristian Sadnikar bo nekoč zagotovo dober scenarist. »Kakšna zasedba vlog je bila tokrat« je navdušen Silvo. »Marija Stern, ki je igrala staro gospodično, nekdanjo operno pevko, je žena avstrijskega konzula v Ljubljani. Z njo sta bila na odru še hči in sin. Pa reci kakšni naši županji, naj bi šla igrat na oder! Mirko VVakovnig, ki je igral smešnega, razstresenega profesorja, je profesor na celovški univerzi...« »Tudi pri nas bi bilo pri amaterskem gledališču vse drugače, če bi imeli do njega drugačen odnos. Na Koroškem si vsak šteje v čast. da je izbran v igralsko skupino. In ljudje znajo ceniti trud, ki so ga vložili v katerokoli gledališko delo. Pri nas gledajo v amaterskem igralcu le komedijanta, ne vidijo pa vseh trideset, štirideset ali več dolgih večerov, ki jih je žrtvoval ob nastajanju tega dela. Pred desetimi, petnajstimi leti je bil gledališki amaterizem na Gorenjskem zelo živ in množičen. Zdaj pa je tega manj. toda kar je vzdržalo, je kvalitetnejše. Tudi igralci. S podeželja jih precej že sodeluje v Prešernovem Sledališču. Vendar, čim okusijo gle-ališče v mestu, so ti igralci za podeželje izgubljeni. Rešitev bi bila le v množičnosti. Le množica lahko da kvaliteto. Kvaliteta gledaliških predstav z leti raste. Ponekod se poskušajo tudi v modemih delih. Prav je tako. Ne smejo capljati za nivojem Vsako novo delo naj bo stopnička više. Le na ta način boš pripeljal igralce in gledalce na višjo kulturno stopnjo. Skoda je le, da je malo amaterskih gledališč na Gorenjskem ostalo aktivnih. Živi Velesovo. kljub silno slabim razmeram, pa Jezersko in Naklo. Včasih pa je bila ta dejavnost živa tudi v Trbojah. Mavčičah. Preddvoru. Dupljah. Podblici. v Bes-nici, na Kokrici. Visokem, v Predos-Ijah, dijaški dom je dajal svoje. Ce se najdejo v kraju zagnano, ki poženejo vse skupaj, zaživi kulturno življenje na novo, in če dobi podporo pri družbi, spelje: če tega ni vse skupaj spet pojenja. Na splošno je prav družbena klima kriva, da je naš odnos do kulture tak. Jesenice so zadnji čas dosegle velik napredek, v Škof ji Loki imajo nov dom in tu bo gledališka dejavnost zagotovo spet zaživela. Tako bi moralo biti tudi drugje. Vedno sem si predstavljal, da bodo gledališki krožki na osnovnih šolah dali več od sebe. Koliko mladih igralcev bi dobili, če bi jih za igro navdušili že v šestem, sedmem, osmem razredu! Ce hi mladega Človeka navdušili tedaj, bi potem, ko bi šel na srednjo šolo ali v tik, sam iskal prilik /a igranje. Tu. prav tu bi morali narediti več. Seveda, pa bi morali biti tudi tu zag-nanci. ki bi začeli in speljali to delo.« D. Dolenc O LAS 6.STRAN. GLASOVA OKROGLA MIZA: KRANJ UMAZANO MESTO PETEK, 26 FEBRUARJA 1SC ||pp «■«» «».■ SPI mm a«««.* SoS ^^^^^^^^^^ Franc Hočevar Ferdo Rauter Andrej Krč Danilo Dolgan Tone Čez dve leti bo saj manj Najhujša nadloga so saje in prah, zato vsa podpora Tekstilindusu pri izgradnji nove toplarne — Na republiški komisiji za presojo upravičenosti investicij je ta naložba dobila komaj 18 od 60 potrebnih točk — Tekstilindus spodbija metodologijo ocenjevanja upravičenosti investicij — Če se sedanja toplarna pokvari, bo brez dela 2300 delavcev Prvi vtis, ki ga dobiš, če se te dni sprehodiš po Kranju je, da je mesto umazano. Po cestah, zidovih, oknih in ulicah leži sloj črne umazanije, ki se z redkimi snežinkami razmoči in črno brozgo nosimo v trgovine, veže, hiše in stanovanja. Samo Tekstilindus naj bi spustil dnevno v zrak okoli 7 ton prahu in saj, a ni edini onesnaževalec. Čeprav posebnih raziskav o tem ni, je prav gotovo, da onesnažen zrak vpliva na zdravje ljudi, na počutje in dolgoročno tudi na spreminjanje našega okolja. Kaj je bilo narejenega, da bi se razmere izboljšale, kdaj lahko pričakujemo, da bodo saje, prah in strupeni plini, ki so v zraku, začeli izginjati? O tem smo se pogovarjali Ferdom Kauterjem, članom izvršnega sveta kranjske občinske skupščine, Francem Hočevarjem, direktorjem Tekstilindusa, Andrejem Krčem, vodjo vzdrževanja energetske službe v Tekstilindusu, Danilom Dolganom, vodjo tehnološke službe v Iskri, Viktorjem Zumrom. predstavnikom samoupravne interesne skupnosti za varstvo zraka gorenjskih občin, in Tonetom Kapusom, vodjo službe varstva pri delu v Savi. Glas: Najhujša nadloga Kranja, če govorimo o zraku, vanj nadloga, ki je najbolj vidna, so aaje in prah, zrak pa onesnažujejo tudi druge primesi. Bi lahko povedali, kakšen zrak vdihavamo?« Viktor Zumer: — »Narejen je bil izračun onesnaženosti, medtem ko meritev ni bilo in te bi morda pokazale ponekod višje in drugje nižje številke. Zveplovega dvokisa, ki se z vodo veže v žvepleno kislino, spustijo tovarniški dimniki letno v zrak 4000 ton in zasebna kurišča 500 ton. To pomeni, da dnevno pade na zemljo 12 ton žveplene kisline. S stalnim učinkovanjem tega plina se spreminja biološka kvaliteta prostora. Nekatere rastline začno bujno rasti, druge zamrejo. Zato hi se veljalo zamisliti, kako vpliva na prostor sedanja sestava gospodarstva. Druge primesi zraka so ogljikovi oksidi, ki se z vodo vežejo v ogljikovodike in jih letno pade na območje Kranja okoli 95 ton. Dušikovi oksidi se vežejo po procesu fotosinteze v foto-kemični smog. Kako strupene so te primesi, pove podatek iz Los Angelesa v Ameriki, da so namreč ljudje ob jasnem in sončnem vremenu čepa I i kot muhe. ker se je v zraku nabralo preveč dušikovih oksidov. Takšne nevarnosti v Kranju res ni. vendar pa pride iz dimnikov letno 660 ton teh strupov ali 1.8 tone dnevno. Prah in drugi trdi delci, ki jih ljudje najbolj vidijo. st> ocenjeni na 465 ton letno. Razen tega so na kranjskem območju poleg industrije še drugi veliki onesnaževalci, zlasti promet in kemična sredstva v tovarnah in gospodinjstvih* Glas: Kaj pomenijo te številke v primerjavi z Ljubljano ali Celjem, kjer opravljajo redne meritve onesnaženosti zraka?« Viktor Zumer: »Primerjava sa oio po količinah primesi v /raku ne dosttlje. Upoštevati je namreč treba še vrsto drugih okolnosti. V Kranju je na primer stalen veter po dolini, nočni in dnevni veter proti hribom in nazaj, ki razredčujejo pline. Ce bi se ti nabirali nad mestom, bi že grozila nevarnost za zdravje ljudi. Ne morem pa reči, če je zato zmanjšana nevarnost zaradi stalnega vpliva teh strupenih snovi.« Tone Kapus: Ocene onesnaženosti so bile narejene na podlagi podatkov o porabi kurjave. Meritve niso bile opravljene, zato je najbrž težko oceniti, ali je zrak še dovolj čist, da je brez nevarnosti za zdravje ljudi.« Glas: Nujno je torej ' opraviti nserrtve, sla W sna-gH dolgoročno načrtovati zdravljenje zraka. Ferdo Rauter: Izvršni svet občinske skupščine je imenoval posebno delovno skupino, ki mora skrbeti za odpravo vzrokov onesnaženja. Pri tem smo izhajali iz ocen, ki jih je pred mano povedal Viktor Zumer. Komisija je že naročila meritve onesnaženosti, na podlagi katerih bo prišla do podatkov in ti morajo postati osnova za sanacijske programe v delovnih organizacijah. Dobiti moramo natančno sliko razmer, da bomo lahko ukrepali. Prizadevanja za čistejši zrak in okolje so tudi sestavni del letošnje resolucije in družbenega plana občine do leta 1985. Ob tem velja vsa podpora Tekstilindusu v njegovih prizadevanjih za izgradnjo novih kurilnih naprav. Sedanje so med največjimi onesnaževalci.« M GRAMOV ČEZ NOČ Kranjčani so ponekod že sami začeli meriti količino prahu in saj, ki padejo vsak dan na mesto. V starem delu mesta je občan nameril, da pade čes noč ft gramov saj na kvadratni meter površine. Glas: Občane najbolj moti prah, čeprav ta ni najbolj nevaren. Tega oziroma saj spusti v zrak največ Tekstilindus. Kaj pa Iskra in Sava? Danilo Dolgan: Izredno važno je. kakšno je gorivo. Plin sprosti pri izgorevanju le odstotek žvepla, lahka olja 2 do 4. mazut do 7. premog 8—4 odstotke, vendar pa premog daje večje količine prahu. Za ('ist /rak lahko skrbimo mi dva načina — s primernim kurivom ali visokimi dimniki Vendar s slednjimi rešimo le sebe. prah pa pošiljamo sosedu Ker smo vsi pred tem. d« prehajamo v večji meri na premog, bomo morali iskati ustrezno rešitev Iskra ima tri kurišča. V dveh večjih je osnova plin in kot rezerva lahko oziroma težko olje, v Stikalih, kjer je manjše kurišče, pa premog. Zato lahko trdim, da Iskra ni velik onesnaževalec. Tudi zato ne, ker ni velik porabnik toplotne energije.« Tone Kapus: »Sava je leta 1980 prešla na kurjenje s plinom in spušča v zrak manj zveplovega dioksida in dušikovega monoksida in seveda manj prahu. Ob konicah še vedno uporabljamo mazut in premog. Saje, ki jih potrebujemo v tehnološkem procesu, zraka v Kranju ne onesnažujejo. Ce se kdaj zgodi, da uidejo v dimnik, se vsedejo že na domačem dvorišču, ker so težje od zraka. Letos bomo porabili 17,3 milijona kubičnih metrov plina, 2.980 ton mazuta in 1254 ton premoga.« Glas: Kaj pa Tekstilindus? Franc Hočevar: »Problema se dobro zavedamo. Prahu je vedno več in razmere so še slabše, ker že dolgo ni bilo dežja. V obeh tovarnah -nekdanjem Inteksu in nekdanji Tiskanini - imamo pet kurišč: eno na mazut in štiri na premog. Toplarna v nekdanjem Inteksu ima kurišča z rešetkami in spušča v zrak malo prahu. Glavni izvor saj pa je toplarna na desnem bregu Save, kjer je tudi največja potrošnja premoga zaradi velikih tehnoloških potreb. En kotel je star 45 in drugi 25 let in že to pove, da sta povsem dotrajana. Filtri so še mehanski, ker so investicije v kurilnice velike in se je v preteklosti vedno skušalo najti najcenejše in najenostavnejše rešitve. Lokacija toplarne je s stališča ekologije zelo neugodna. Dopoldne vlečejo vetrovi in nosijo saje med gimnazijo in kranjsko cerkvijo proti Planini, popoldne pa se obrnejo na Struževo in Zlato polje in tako praktično onesnažujemo ves Kranj. Že v prejšnjem srednjeročnem obdobju smo načrtovali prestop s premoga na mazut in kasneje na plin. Zaradi energetske krize smo morali kasneje projekte preusmeriti z mazuta na premog, ker je bil sprejet zakon o prepovedi gradnje toplarn na mazut. Zaradi izredno slabe kakovosti premoga v zadnjem času je edina rešitev toplarna na plin, ki naj bi stala na desnem bregu Save. Načrte -1'» smo pripravili in jih dali v banko in komisiji za presojo investicij v SRS. Zal smo v začetku tega meseca dobili negativen odgovor, češ da investicija ne ustreza dogovorjenim merilom. Od potrebnih 60 so jih naši naložbi dosodili komaj 18. Res zaradi te naložbe ne bomo izvozili niti metra blaga več in ne bomo porabili nič manj energije, vendar menimo, da ne bi smeli zanemariti drugih pozitivnih učinkov: čistejši zrak, predvsem pa socialna varnost 2300 delavcev. Problem namreč ni le zrak, še večji se nam kaže in lahko izbruhne vsak dan — to je, da se nam kotlovnica ustavi. Potem lahko gremo vsi domov. Zato smo naredili vrsto pritožb, predvsem pa spodbijamo metodologijo ocenjevanja investicij.« Ferdo Rauter; »Izvršni svet je podprl investicijo v Tekstilindusu so predvsem zato, ker ne smemo zanemariti socialne varnosti delavcev v Tekstilindusu in njihovih družin. Ko je izvršni svet imel seje v krajevnih skupnostih Center in Planina, so povsod kot glavni problem izpostavili umazanijo. Če bi vprašal kateregakoli Kranjčana, bi dal Tekstilindusu vso podporo. Zato bomo s to problematiko seznanili občinsko skupščino in upamo, da bomo v najkrajšem možnem času dobili zeleno luč za gradnjo toplarne.« Danilo Dolgan: »Se enkrat se je izkazalo nasprotje med proklamaci-jami in prakso. Ne industrije brez odpadkov in plinov, in če naj bodo neškodljivi za okolje, to nekaj stane, povezano je z nakupom opreme in investicijami. Ob vseh velikih besedah o varovanju človekovega okolja bi bilo torej pričakovati, da bo investicija dobila vso podporo, ker veliko ljudi trpi zaradi uzmazanega zraka.« PLANIKA PRED SODIŠČEM večje tudi Planika. V svojih in drage odpadale, ki zasmrajajo in oaesnsamjejo zrak nad Cireami in Laheeami ter »tražiocem. Bilo je še več pritožb občanov in ukrepala je tudi inšpekcija, ki je izdala odločbo, da mora Planika takoj prenehati s kurjenjem omenjenih odpadkov, saj je ta material moč uporabiti kot sekundarno surovino. Hkrati so Planiko prijavili sodišču. i f Glas: Kdaj lahko kujemo manj aaj njem? Franc Hočevar: če bomo saj? dovoljenje za investicijo in usta* da se bo to zgodilo, jo bomo liki začeli uresničevati. V zraku pa m¥ to poznalo šele leta 1964. Vendar* s tem rešen le Tekstilindus osine* bo odpravljeno onesnaževanje t naše toplarne.« Glas: Industrija saj st bi bila več glavni krive* za slab zrak in saje. Tsf zasebna kurišča bi kat-larne spustijo v zrak prt cej saj. Ferdo Rauter: Pripravljamo g* dijo o energetiki v Kranju, ki bo* hodišče za povezavo obstoječa k* ritnic v Kranju, s čimer bi dosV tudi znatno manjšo porabo enem* Vsekakor nam bo študija dal« govore, v katerih smereh naj iaV rešitve. Kranj se bo moral spopnjK z vprašanjem komunalne energttP Imamo veliko toplarn, ki med ^ niso povezane. Ko * bomo rac načrte, bo potrebno iskati financ rešitve. Prav gotovo pa se bo s g* problemom potrebno sporijeti. (•« ¥ se lahko že danes lotili reviuibnci* Kranja, bi lahko stari del ogr*v»J' Merkurjevo toplarno, ki bi jo on*? vili. Možnih rešitev je še več.« Tone Kapus: V Savi že vgrtjr jemo filtre, ki zajemajo pline iz tsf* in jih vračajo utekočinjene nanj' proizvodnjo. Letos tudi nrvaje«' meritve vseh snovi, ki jih spust««' v zrak, ker želimo tudi sami v*a* pri čem smo. Veliko smo nareda ' odpravo tekočih in poltekočih ž padkov, imamo peč za korist odpadnih olj in podobno, nm sav** je tako prav in nujno. To šah** predvsem zaradi sebe in saajr* zdravja in tako naj bi v«ak s* miši jal. Saje nad Kranjem naj bi \jt začele izginjati nekako čez dv* k» če bodo Tekstilindusu prižgan no luč za gradnjo toplarne.Ste** največja nadloga odpravljena. V-t hodnosti pa se bo potrebno aja# 1 jeti z urejanjem komunalne tezV tike. katere cilj je na eni atisnjav ___:m_----l manjša poraba energije, do druJ -—j— i-----— - • *~ • r»'j^ > p čimmanjši vpliv na okolje, na čaka Kranjčane v prihodnje*** njeročnem obdobju. Bo**! L Kranj umazano mettf PETEK. 26 FEBRUARJA 1982 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 7. STRAN O Preoblikovanje krajevne skupnosti Plavž to krajevno skupnost Plavž bodo razdelili v tri manjše in tako krajevno samoupravno bolj približali ljudem - Te dni seje iztekla javna razprava o predlogu preoblikovanja - Ljudje so se natančneje določili meje bodočih krajevnih skupnosti, izrazili bojazen, da se administracija ne bi povečala, že zdaj osvetlili zadrego a prostori, hišni sveti pa pričakujejo tesnejše sodelovanje a krajevnimi skupnostmi — Začetnih odporov proti preoblikovanju ni več Jesenice — Krajevna skupnost Plavi je ena izmed velikih krajevnih akupnosti jeseniškega mesta. Podatki so zgovorni: obsega okoli 9 tko? prebivalcev jeseniškega mesta, v krajevni skupnosti Plavž je 79 hiš-nih svetov, v nekaj velikih stolpnicah biva več kot 300 ljudi. Razteza at od železniške postaje proti Hnišici. Zajema nova naselja, ki so znala po vojni, povojni razrast jeseniškega mesta torej. Prevelika, tipično mestna krajevna skupnost, poraja številne probleme. Ljudje so premalo vključeni v delo krajevne skupnosti, ki takore-kof sloni na nekaterih posameznika, oziroma drugače rečeno, mnogo ji za delo v krajevni skupnosti ne v*. Odtujenost je prisotna predvsem v novih naseljih, medtem ko je delo » nekaterih delih krajevne skupno-kjer ljudje žive že dalj rasa, fivahoejie. AlzJogov, da so v krajevni skup-noiti Plavž pripravili predlog o preoblikovanju v tri manjše, je obilo. Začnemo lahko kar pri komunalni ureditvi naselij, problemu, ki se vkče Že nekaj let. saj nenehno primanjkuje denarja in volje za urejanje teh vprašanj. Težko je usklajati delo v tako veliki krajevni skupnosti. Nadaljujemo lahko pri hišni »amoupravi. ki je pri tolikšnem Stenju banih svetov praktično ni moč »obvladati« in vodstvo krajevne aupnosti je tako obsojeno na forumsko delo. Obveščanje občanov je tretji tehtni razlog, ki govori v prid preoblikovanja, saj obveščanje preko zborov občanov takorekoč ne more teči. oglasne deske pa so seveda primerne le za obvestila o posameznih akcijah. V krajevni skupnosti Plavž tako zelo težko prihaja do usklajevanja interesov, saj so tovariški, neposredni stiki med ljudmi v pogledu krajevne samouprave skorajda nemogoči. Pri zdajšnjih pripravah na volitve ter pri organiziranju javne razprave o preoblikovanju se je jasno pokazalo kako* težko je pri tolikšnem številu delo dobro opraviti. Da mnogi krajani dela krajevne skupnosti- sploh niso čutili, so nazorno povedala njihova vprašanja, kakšne interese naj bi sploh uresničili v krajevni skupnosti. Razumljivi so zato začetni odpori proti preoblikovanju,, ki so se pojavljali celo med komunisti. Predlog preoblikovanja, ki so ga pripravili in o katerem se je te dni iztekla javna razprava, predvideva razdelitev krajevne skupnosti Plavž na tri manjše. Sprva so pripravili tudi različico razdelitve v pet manjših, vendar so jo kasneje opustili. Bodoče tri so zato oblikovali tako, da jih bo moč kasneje, še razdeliti, če se bo izkazalo potrebno. Tako naj bi imeli poslej krajevne skupnosti Staneta Bokala. Cirila Tavčarja in Murova-središče. Imena so povzeli po glavnih ulicah oziroma zdajšnjih imenih sosesk. Tako je na primer staremu naselju Murova priključeno novo, še nastajajoče naselje, ki bo kasneje lahko postalo nova krajevna skupnost. V javni razpravi so ljudje še natančneje določili meje krajevnih skupnosti. Tako bodo vsi stanovalci Ceste na Golico vključeni -v krajevno skupnost Staneta Bokala. Stanovalci dveh blokov, Tavčarjeve 9 in Revolucije 9, bodo vkjučeni v krajevno skupnpst Cirila Tavčarja, s čimer bo sestav krajevne skupnosti bolj homogen. Podan je bil tuđi predlog, da se meja krajevne skupnosti Cirila Tavčarja pomakne proti zahodu do potoka Jesenice, s čimer bo dana možnost, da se kasneje lahko ponovno razdeli v dve manjši. Vprašanja, ki so jih v javni razpravi zagotavljali ljudje, so se nanašala še na število administrativnih delavcev, ki bodo delali v bodočih krajevnih skupnostih, saj so 'izražala bojazen, da se administracija ne bi preveč razrasla. Težava, ki jo bo prinesla razdelitev, so prostori za delo krajevnih skupnosti. Na razpolago je le gasilni dom, v njem bodo imele prostor vse tri. Vendar bo treba dom preurediti. Sejno sobo nameravajo malce zmanjšati, vendar bo lahko še vedno sprejela dovolj ljudi, zato pa bosta večji sedanji dve pisarni. Nakupiti bodo morali tudi nekaj opreme in računajo da bo vse skupaj veljalo 40 tisoč dinarjev. Ureditev financiranja krajevnih skupnosti je bilo v javni razpravi prav tako krepko prisotno vprašanje. Ljudje "so se spraševali ali bodo že tako skromna sredstva poslej še bolj razdrobljena ali pa bo to vprašanje poslej bolje rešeno. Tesnejše sodelovanje s krajevno skupnostjo pa pričakujejo hišni sveti,sodelovanje in pomoč M. Volčjak Tičarjev dom na Vršiču, ki ga upravlja Planinsko društvo Jesenice, je v zimski sezoni zaprt. Pravijo, da zaradi nevarnosti plazov in razmeroma težkega dostopa dom pozimi zapirajo. Škoda, kajti ob lepem vremenu, ki ga je bilo v letošnji zimi kar precej, bi bilo tudi c Tičarjevem domu veliko obiskovalcev. — Foto: D.Kuralt Spoznavajmo svet in domovino Skofja Loka - Pred številnim občinstvom v dvorani gimnazije Boris Ziherl v Skofji Loki je bilo v soboto, 20. februarja, četrt finale kviz tekmovanja »Spoznavajmo svet in domovino«. Zmagala je domača ekipa, ki so jo sestavljali dijaki gimnazije Boris Ziherl in vojaki vojašnice Jože Gregorčič. Nasprotnika so jim bili mladinci osnovne organizacije ZSMS Lokovec pri Ajdovščini. Prireditev, ki jo je pripravila in na radijskih valovih prenašala Radiotelevizija Ljubljana, je spremljal tudi zanimiv in kvaliteten kulturno zabavni program. V njem sta nastopila dramska umetnika Tone Gogala in Katja Levstik, pevec ljubljanske opere Nace Junka, duo Kora iz Raven na Koroškem, pevka zabavne glasbe Branka Kraner. pevce pa je spremljala skupina Predmestje. Za Skofjeločane je bil to drugi nastop in druga zmaga na tekmovanju Spoznavajmo svet in domovino. Lani so se pomerili z ekipo Portoroža in odnesli zmago. Polfinale tekmovanja bo 17. aprila letos. Skofjo Loko so tokrat zastopali: kapetan Vjekoslav Antonič, vojak Blaž Bevc in dijaki Anami Leben in Janez Starman. Milan Pilipovič KRAJEVNA SKUPNOST ŽELEZNIKI Trnje 20 razpisuje licitacijo ZA LESENI MOST 8 HODNIKOM, DIMENZIJE Srn X 4.70m Most je ojačan z jeklenimi nosilci in ima nosilnost 30 ton. Izklicna cena 50.000,- din Objekt se je rabil kot nadomestni pri obnovi mosta (potok Daftnjica), oziroma ceste skozi Železnike, kjer se tudi nahaja in je možen tudi ogled na licu mesta (pri plavalnem bazenu). Za razstavitev in prevoz poskrbi kupec. Licitacija bo v torek, 9. marca 1902 ob 18. uri v prostorih krajevne skupnosti Železniki. Ml PA NISMO SE UKLONILI Strah je prišel kasneje Francka Kajzer-Uraa Prav nič na njenerfi obrazu ne priča, kaj je i življenju prestala. Življenje ji še ni zarisalo tsb. ne v obraz ne okrog oči. I,e lasje jo ttoejajo. Na gosto so sivi. Sicer bi ji. posebno h mune očala, lahko odpisal dvajset let . Z Mrzlega vrha pri Zireh je doma. I/ bajte. */ deVeiimi leti je že služila pri sosedih l.VOH. tik pred stavko, s«« je zaposlila v Kranju pri Sinu. Ana Pavlinova jo je povezala *stavkovnim odborom in rdečo organizacijo. Prve nestanke so imeli pri Križnarju na Hantalah Postrani so jih gledah, ta rdeče. \ tfrvami Njo je imel mojster Se posebej na Mfci. Ko ga je nekoč poprosila, naj ji popravi nekaj pri struju, ga .je le še bolj pokvaril Ko je troj spet poznala, je vrglo čojniček v zrak. da y » razklaT. potrgal vse niti in zletel po •idrlku. Francko je vrglo nazaj v drugi stroj > jo od tam *|>et odbilo nazai /.večer je •plavila »vojega prvega otroka . H*, nikulj bi se ne m'ogla odločiti drugače, katarje. Za pravo stvar. \\,. kot se je izkazalo, ta**Horri in aktivisti /.a svoje posebne naloge Wm mogli najti boljšega, bolj zanesljivega M>rv«ia. kot lebila Francka Na Sutni v Jergovi bajti sta stanovala z možem, ko se je začela*vojna. Prvo hčerko sta tedaj dobila. Zaradi slabega zdravja je ostala doma. Aktivisti so ju dobro poznali in ni bil slučaj, da so se obrnili prav nanjo, ko so v tistem koncu hoteli postaviti ilegalno«, postojanko varnostne obveščevalne službe. Bratje Kavčič iz Škofje Loke m jima predlagali. Takoj sta bila za to Dobili so sobo zraven njiju v bajti. Na Jergovi kmetiji so vedeli, da sem prihajajo obveščevalcu kako. konko. pa je bila skrivnost. Jergov sin Jože je hit tedaj župan v Zabnici. in kadar so imeli Nemci akcije \ .Zabnici. v tistih dveh letih in pol nikdar niso prišli nepričakovano Pravzaprav" so se vedno ustavili na oni strani Gabrovce. Sem čez. vodo jih ni bilo. Tudi obvestilo, kdaj bo akcija, so dobili vedno pravočasno in obveščevalci so se vsakokrat lahko umaknili. Francka je seveda Sla vedno naprej pregledal teren. Veliko ljudi je prihajalo k Francki v bajto, sorodniki in znanci. toda nihče ni niti posumil, da v sobici zraven kuhinje skriva kakšne ljudi Niti tisti, ki so prihajali z gesli na vezo. niso vedeli, da so obveščevalci v hiši. Za tako konspiracijo so se zmenili. Kadar je prišel kdo s sporočilom in je bilo treba takoj odgovoriti, se je Francka oblekla, kot da gre daleč ven. močno zakorakala po veži. odprla in močno spet zaprla vezna vrata, kot da je odšla nekam po poti ali vrtu za hišo. Nato se je tiho vrnila, popraskala po vratih, kjer so bili ohveščevah i. jim dala poŠto, počakala odgovor, šla spri potihem do vrat in se spet vectla, kot da je od nekod prišla. Stroga, dosledna je bila do vsakogar Da je prišlek zagrešil le majhno" na- fiako. ni povedal gesla ali prišel k hiši. kot so >ili aktivisti'vafeni.-inu ni zaupala. Aktivisti, ki jih je dobro poznala, so prihajali prosto ali pa dali znak. Zunaj ob vratih je visela tanka nitka, ki je bila s|>eljana pod streho, čez I Mm, ha njej pa je bila obešena (leska. Ko si potegnil za nitko, je deska na podstrešju .udarila ob strop. To je hU znak", da je obveščevalec zunaj. Pravi človek. Le redki so vedeli za ta znak. Do Jergove bajte na ftutni so bile speljane obve-' ščevalne niti z Gorenjske. Štajerske. Dolenjske! Po trije obveščevalci so hili vedno v sobi-•ci. Zjutraj so prihajali, zvečer odhajali in spet prihajali novi. Niso poležavali. StuVlirali so vojaško in partijsko literaturo, kovali načrte. Tudi njeno Francko so popazili in popestovali. Prala jim je. kuhala V nekdanji Hafnarjevt mesariji zraven občine je dobivala meso zanje in za enote v gozdu. Dvakrat, trikrat na teden je pripeljala poln et k Sv. Dubu, Decembra J944 je mož odšel v partizane, sama pa je morala s|hm drugam Tokrat sč je zatekla v prazno hišo Buhovih v Vitmaše. ki so^ jih Nemci izselili ' Zdaj je ilnel* že dva otroka Stalne .selitve, preiskava za preiskavo, ob^ vsaki so ji beli odnesli vaj*, kar jim je prišlo" pod roke. so jo spravile dobesedno ob vse. Ko je odhajal mož v partizane, mu ni imela kaj vtakniti v nahrbtnik. Niti kosa kruha niti para nogavic. Se tiste odeje in rjuhe, ki so bile prej pri hiši. so šle pa javko. Toda z vso vnemo je pomagala naprej. Da je preživela, se ima največ zahvaliti trgovcu ftifrerju iz Škofje Loke in Kristini Pokornovi iz Zabnice. ki sta ji dajala hrano na up. Pa Zidančkovi mami. ki ji »je vsak.drugi dan dajala mleka za otroke in ji je stisnila v predpasnik zdaj to. zdaj ono. 9. februarja 194f> so jo beli in Nemci presenetili s preiskavo Po drva je šla v gozd ravno takrat. Imela pa je pripravljenega kup materiala za partizane: puloverje, volnene nogavice, veliko hrane, ki so jo dali kmetje iz Virmaš. ki so sodelovali z OF. Naročili so. naj se ob štirih popaldne oglasi na postojanki Neumno se je naredila in ob štirih je bila na postojanki. Za nobeno reč ni hotela nič , vedeti. Tudi za moža ni hotela nič vedeti. Da je f>. decembra šel na šiht. pa ga ni bilo več nazaj, se je izgovarjala belim. Nemcem se je lagala, da je aprila 1942 šel s čevljarji v Munchen in da se od tam ni vrnil. . Takrat so ji priznali, da bi. če bi se ne oglasila pri njih. kot so naročili, prišli ponoči in vrgli bajto v zrak ter vse pobili. Kasneje je izvedela, da jo je reševalo le to. ker se z. nobeno potezo obraza ni izdala, ko jim je lagala v brk. Samo tistega februarja je imela tri preiskave. Iskalu so bunker v Buhovi hiši. Kaj vse so počeli! Vse podnice so dvignili, blazine prerezali, tolkli po stenah, prebadali vse kotičke / bajoneti. Nič niso našli. Sele po vojni je izvedela, da je bil prw Buhovih res bunker. Ze čisto malo pred koncem pa bi jo kmalu izdal neki dobrodušen možak iz. Železnikov Na velikonočni ponedeljek so sedeli v hiši. Pri mizi so bili'tudi dva nemška oficirja pa tista dva od »Hitlerjugenda«. ki sta skrbela za konja, ki so ju Nemci imeli v Bohovem hlevu Možakar, je bil prepričan, da so preoblečeni partizani, in je izustil, da jo pozdravlja mož Takoj so ga legitimirali, ona pa ga je prepričala, da se mu je nekdo pošteno nalagal Njen mož je" aprUa 1942 vendar ostal v Munctmu. "Tudi tedaj ni zardela. Nemci pa so.čakali le na to. Pa vendar bi lahko pomislili* od k«nl ji leto dni star otrok v naročju Tako je bilo nam«mjeno. prav i. 1). Dolem O LAS 8. STRAN BOGDAN ŽONTAR ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PETEK, 26. FEBRUARJA Itf I Ko študent Turizem v Alžiriji ni razvit. Največ turistov pride iz Tunizije malo bolj okusiti puščavo, a se jih večina hitro vrne v okrilje udobnih hotelov in osvežilnega morja. Sem na zahodni del dežele jih zaide le malo. zato smo tem laže opazovali domačine. Otroci hodijo na kopanje v vrsti po dva in dva, najprej dečki potem deklice, vsi pa z rdečimi rutkami okrog vratu in pesmijo na ustih. Na cestah je videti precej naših stoenk. Starejše ženske, zavite v svoja tradicionalno črna oblačila, posedajo po ves dan ob obali in občudujejo možove, ki gredo skoraj do pasu v vodo, dvakrat, trikrat hitro počepnejo in prihite nazaj ven. Generacijski razkorak je tu ogromen. Tradicionalizmu staršev in predvsem starih staršev navkljub mladi igrajo nogomet, poslušajo sodobno francosko glasbo in se oblačijo v stilu francoskih vzornikov. Kos platna, ki smo ga razobesili, da smo pod njim poiskali zatočišče, pred premočnim soncem,je pritegnil pozornost miličnikov, ki sta prišla kontrolirat dogajanje na obali. Kakšna nezaslišana predrznost. Saj to sploh ni šotor. Resda tudi tisti nedaleč od nas niso kaj prida podobni šotorom, ki jih vidimo v naših kampih, a ti so zrasli po nekajdnevnem skakanju po raznih »kanclijah« in zbiranju izredno pomembnih dovoljenj za postavitev šotora, naše zatočišče pa je zraslo kar tako. »Hop, hop,« in je bilo narejeno. Tako nezaslišano stvar je bilo seveda treba takoj podreti Ker nam ni bilo všeč cvreti se na vročem soncu, smo platno ponovno razpeli Kaj bi lahko storili hujšega? Policaj je ponorel. Ko pa je opazil, da se njegovemu sodelavcu zdi vse skupaj neumno in in se lepo od daleč smehlja je postal ves penast. Da bi njemu, velikemu, zakompleksanemu Niču v uniformi nekdo zbijal avtoriteto. Ne to se ne more in ne sme zgoditi. Mislil sem, da si polomil noge, s tako ihto je brcal naše stvari, obenem pa skrbno pazil, da je kamen na katerega smo privezali senčnik, priletel naravnost Pieru v obraz. Vedno bolj sem verjel štosu, da policaji ne morejo dobiti stekline, ker je to možganska bolezen. Takoj za tem nas je čakala naslednja šola. Tepci smo šli v mesto nakupovat hrano oblečeni samo v kopalke in mikice. Seveda nas je prvi policaj, ki nas ie opazil, nagnal nazaj. »Pantalone! Pantalone! Ja kaj pa mislite, da boste kar takole brez hlač skakali po mestu?« Kljub temu, da je bila to naša napaka, saj bi morah vedet., kako se je treba v teh krajih oblačiti nas je vse skupaj pošteno pogrelo. V običajnih alžirskih restavracijah razen nekaj francoskih konzerv točijo samo domače pijače - limonade in oranžade različnih barv a istega okusa ki so za izsušena usta vabljiva vse dokler ne narediš prvega požirka in ugotoviš, da je vse skupaj malo obarvana, ogabno sladka soda. Ob enem takih preganjanj žeje se je prilepil na nas Alžirec, ki najbrž ni imel povsem urejenega podstrešja. Najprej se je naslonil na našo mizo in bral časopis, potem je buljil v nas in nazadnje prisedel. Bil je neverjeten gobezdač. Vse nas je našel v neki televizijski reviji — naenkrat smo postali filmski glumci. Mizo nam je prekril z oranžadami in pričel ponujati cigarete. Kaj sem zagrešil, da sem se tega športa naveličal že pred leti? Na vsak način je hotel, da prižgem, sam me je vendar videl kaditi na televiziji. Ko se je sprijaznil s tem, da me ne bo pripravil h kajenju, se je skušal odkupiti za vse nepokajene cigarete in me skoraj utopil v oranžadi. Vse je pljuskalo v meni, se pretakalo z enega konca na drugega. Če bi mi bilo usojeno, da me pobere zaradi pijače, bi se to takrat sigurno zgodilo. Alžirija je znana pridelovalka grozdja in vina. V Evropi je možno dobiti njihovo vino po smešno nizkih cenah, zato smo sklepali, da bo tako tudi tu in srrfo obljubili Flamcema odlično sranje nekje ob obali. Zopet smo jo dobili po glavi. Liter vina stane v trgovini trideset starih tisočakov in se ga lahko v Beni Safu dobi samo v eni*trgovini - nasproti policije, ki je večino dneva zaprta, nikjer pa ne piše. kdaj je odprta. Stvar je povsem razumljiva: Zgledni muslimani ne pijejo alkohola, kdor pa ga že hoče piti naj,ga pošteno plača. na rajzo gre Počitek ob Teju Ob pogledu na kup izsušenih rib sredi tržnice, prekritih z rojem muh sta BiH in Stane takoj obupala, ostali pa se nismo dali. »Po štiri na par ušes!« Prodajalec najbrž ne bi bil nikoli dober košarkaš, saj je dobro polovico rib zmetal mimo tehtnice med prah in odpadke, kar pa ga ni niti malo motilo, da nam jih ne bi prodal. Prepričan je, da je »za drek štukat« vse dobro. Za težko pričakovani večerni žur. za katerega smo dobili le nekaj osmrajenih rib, smo našli krasen prostorček. Resda nismo bili sami, saj je sem že prišlo dopustovat nekaj domačinov. Rečica, ki se tu izliva v morje je razen zadnjih petdesetih metrov obdana z bambusom, palmami in gostim grmovjem, nekaj sto metrov više drsi čolniček ob napeti vrvi m prevaža domačine čez reko. Valovi, ki sežejo sem gor, ga nagibajo, da ljudje nekajkrat prestrašeno zakrilijo z rokami, preden pridejo čez. Sledovi gum pričajo, da je nekdo poskušal s kamionom priti na drugo stran a mu ni uspelo. • ., ., , Na obali stoji par šotorov, vseh zakrpanih, enih že s fliko na fliki, z luknjami, vseh lisastih od ostankov lanskega, predlanskega in kdo ve katerega taborjenja. Manjkajoče palice jim nadomešča bambus, eni so napol zasuti v mivki, drugi, narejeni iz kamionsKin eerad, obloženi s kamenjem, da jih ne odnese. v Želel sem si pokukati v enega teh šotorov, ne da bi vedel, da bom že naslednjega dne sit tega kukanja in pitja čajev ter kav, saj so nas vabili v vsakega posebej. Kot da bi bili tu povsem drugi ljudje, kot bi meja pomenila prelomnico med dvema .različnima načinoma življenja mladih, življenjem na trdnih tleh in z očmi uprtimi v prihodnost na tej strani in življenjem v plavajočih oblačkih hašiša, življenjem umikajočim se pred kruto resnico, neprestano krajo, borbo s policaji, ki pa niso nič boljši od tistih, ki jih preganjajo, le da so na drugi strani, strani, ki ima vedno prav. Posadili so nas na stole, ki so jih posebej za nas nalovili ob vsej obali. Vsi so študentje. V glavnem študirajo elektrotehniko, ekonomijo in psihologijo. Medtem ko pijemo čaj, nam razlagajo o svojem študiju, o deželi, s ponosom govore o izgradnji in napredku dežele po revoluciji, o zaostalosti v kateri so jih držali Francozi, o tem kako žele s pametnim izkoriščanjem nafte dohiteti razviti svet. zgraditi socializem v katerem ne bo več izkoriščanja, obenem pa ne bodo prizadete glavne postavke islama. Polni samozavesti razlagajo, kako imajo najboljše ceste v Afriki in najboljši avtobusni promet na svetu. Reka služi za vse: v njej se kopajo, lovijo ribe. zajemajo vodo za kuhanje, jo uporabljajoča strahi-šče ... A stvar sploh ni kritična, treba se je'le prilagoditi situaciji, skočiti y vodo, se vanjo podelati in jo nato zajeti za juho. 2* SMUJAN ROZMAN TA GLAVNA URŠA »Špela, otipavaj gleženj, poglej Jako, kot bi ga nekaj vprašala, tata zdaj poglej spet nogo, Jaka, zavpij, au, hudiča, zavpij! Stop!« Rado je povesil kamero. Feliks je važno pristopil in pogledal Jako od zgoraj navzdol. »Zakaj pa nisi zavpil in se malo skremžil?« »Si nor. Gledali bi film in me imeli za šlevo. Boli me že, vpijemit jokam pa ne. Človek mora vzdržati tudi bolečine. Po moje!« je podčrtal. V meni je vse cvetelo od zadovoljstva in ponosa nad Jako. Feliks se je prijel za glavo: »Jaka, dragi, v film moram pričarati vzdašje nezgode, napetost, dramatičnost. Tega pa ne morem, če ob bolečim ii zvitem gležnju gledaš Uršo z zaljubljenimi očmi kot teliček.« Vsi naokoli so se zasmejali. »Poslušaj, zahvali boga, da imam zvit gleženj, če ne bi zdaj dobilpc gobcu.« »Poslušam, saj zato sem ti lahko tudi rekel,« seje zarezal Feliks. »Ignorant!« je ušlo Jaki in ustnice so komaj premagovale smeh. »Dajmo, znova. Jaka zatuli! Zaradi filma, ne zaradi bolečine, u- piraš!« »Ja, zaradi filma. Upam, da boš dobil Oskarja.« »Brez skrbi, brez skrbi, domišljavec. Začnimo! Kader deset, drugič.^ Zmajev polet! Snemamo!« Radova, kamera je zabrnela. To pot se nama je bolj približala k« prvič. Gladila sem Jakov gleženj, ki je že otekel. Imela sem občutek, a gladim majhno žogo. Te otekline sem se nenadoma prestrašila in rokisa mi zastali. »Špela, kaj hudiča počenjaš! Spiš? Ne bodi lipov bog! Zgani se poglej ga. Poglej ga s sočutjem. Potrepljaj ga po ramenu, prikimaj, {d vse bo dobro. Tako! Zdaj spet gladi gleženj. Jaka, zatuli od bolečine i« vrzi glavo nazaj!« Jaka je zatulil kot star prerijski volk, da je odmevalo po Črni gnujs Zijala okoli so se lomila od smeha in uživala. »Bravo, Jaka. Še!« Jaka je spet zatulil. Smeha okoli ni bilo konca. »Mir, barabe!« je vpil Feliks in skakal zdaj na levo, zdaj na desaft »Rado, tako, zdaj se počasi odmikaj, da dobiš v kader vsega zmaja, take. še, še, še.« Rado se je hrbtno umikal, pri tem se zagozdil z nogo v prav luknjo, v kateri si je Jaka zvil gleženj in pogrnil na hrbet, kot je bil dolg širok. »Stop, stop!« je vpil Feliks, čeprav je vedel, da je snemanje končam' proti njegovi volji. 9 Smeh in žvižgi so se vzpenjali proti modremu, mrzlemu jescnskes» nebu. Z velike ceste se je oglasila sirena rešilnega avtomobila. Vstala x» in vsi smo se zazrli proti glavni cesti, na kateri se je narisal rešilni in njt gova modra utripajoča lučka je spominjala na veliko kresnico. Ob gosti* je avto ustavil. Pri njem se je pojavil dedek. Voznika sta izstopila, smo, kako se z dedkom pogovarjata, kako dedek kaže proti nam. Moža v belem sta odprla zadnja vrata rešilnega, potegnila iz nosila in z dedkom na čelu so krenili proti nam. »Rado, pripravi kamero!« je vpil Feliks. »Klapa!« Kader enaj* Zmajev polet! Prvič! Snemamo!« Radova kamera je sledila dedku in bolničarjema. »Stop!« Reševalna skupina je prispela do nas. »A, tuje naš junak!« je pozdravil prvi bolničar. Drugi pa: »No, zdaj se boš vozil z rešilnim. Pa še zastonj. Daj, Fnat poprimiva fanta« »Klapa! Kader dvanajsti. Zmajev let! Snemamo!« Bolničarja sta se radovedna zagledala v Feliksa, ta pa je mahal kami, kot da bi ju odganjal: »Ne glejte v kamero, delajte, normalno, mamo, tovariši, snemamo film.« Feliks je bil ves zaripel od kričanja. Bolničarja sta dojela in ubogala. Dedek je skušal pomagati, mu ni bilo treba. Vendar sem uganila, da želi biti na filmu tudi sam. Jaka je že ležal na nosilih. Zavit v odejo. Le glava mu je gledala iz nje. Pristopila sem in se nagnila nadenj: »Obiskala te bom.« »Prav, to bo lepo od tebe!« se je nasmehnil in pri tem komaj besedam usta. »Bravo, Urša! Tako, to je igra. Primi ga za roko in hodi ob Tako!« Ne vem, kaj me je prijelo, da sem to storila. To sem delala bret volje, kot da bi rhe vodila nevidna roka. Tako •sem hodila ob nosilikj levi strani, in držala Jakovo roko. Na nasprotni strani nosil se je d dedek, visok kot fižolova prekla. Bolničarja sta bila zagozdena med okoli nas otroci; nekaj stran pa Rado s kamero, ki je venomer br Feliks, ki je kričal, naj se drugi neigralci umaknejo, saj samo motijo t manje. Glas mu je postajal vedno bolj hripav. Ko smo prispet« na cesto, ko so potisnili nosila z Jakom v rešilnega in je dedek sedel na*! klop k Jaki, je Feliks zahripel: »Stop!« »Urša!« me je poklical Jaka. B. TRAVEN: 4 OBLAST Veliko teže je sestaviti koristen stroj kakor vladati ljudstvu, kjer so stroji že postavljeni in lepo delujejo. Razglasili so, da je umetnost vladanja zelo skrivnostna zadeva, da bi tako prestrašili revolucionarje, preprostim državljanom pa prikrili, kako malo je potrebno sposobnosti in znanja, da* lahko vladaš. Koliko bedakov in idiotov je po celega po) stoletja srečno in zadovoljno vladalo narodom! Don Porfirio se je imel za najboljšega, največjega in najpametnejšega državnika na svetu. Zato se mu je zdelo popolnoma razumljivo, da ga morajo -spet in spet izvoliti za predsednika. In ker je bilo tako na vrhu, je moralo biti približno tako tudi spodaj. Guvernerji, župani, policijski načelniki, ministri in inženirji so ostajali na svojih položajih, dokler ni smrt osvobodila ljudstva njihove oblasti. To, da jih zapuščajo duševne moči in da postajajo bebasti, še ni bil vzrok, da bi ji lahko upokojili. Morali bi jim-izplačevati pokojnine. Za državne finance pa je bilo bolje, če so ostali ti gospodje na svojih položajih, dokler jih niso pokopali, kakor pa če bi morali dajati dvema ■ osebama enako plačo -upokojenemu in aktivnemu. V Pebvilu je bil za sekretarja don Abelar-do, don Amalio pa je bil indijanski easique. Za tisto leto je bil izvoljen jefe barria San And res. Jefe. don Amalio. je bil.vdan pijači. Imel je še eno napako, da je imel namreč don Abe- lardo prevelik vpliv nanj. Don »Abelardo si je pomalem popolnoma pridobil indijanskega poglavarja. Obljubil mu je, da mu bo dodelil velik kos najboljše zemlje.'če bo lepo delal skupaj z vlado, tisto zemljo pa bo vzel kakšni' haciendi, ki je na zahodu mejila s pokrajino indijanskega naroda. Sekretar je pokazal veliko zvijačnost s tem predlogom. Vedekje., da indijanski jefe ne bo izdal in prodal svojega ljudstva. Ce pa bo s tem. da lepo sodeluje z vlado, dobil' dober kos nove zemlje za nacijo, bo to v korist njegovemu narodu. S svojo družibo bi se preselil na novo zemljo, tisto pa. ki jo zdaj obdeluje, hi lahko dobila katera nova družina. Don Abelardo je svetoval casiqueu. naj v poeblu ne pripoveduje o tem njegovem predlogu, da ne bi prišlo do nepotrebnega vznemirjenja: če bi se namreč zgodilo, da bi guverner dal kak drug kos vemlje, morda na vzhodni strani, bi ljudje mislili, da so za nekaj prikrajšani, ker so že računali s tem. da leži nova zemlja na zahodu. Prišlo bi samo do govoric, od katerih ne bi imel nihče nobene koristi. Dasi vzrok, ki ga je navedel sekretar, ni bil čisto razumljiv, in je bil tudi slabo povezan z dejanskim stanjem, je casique kljub temu verjel, da ima sekretar prav. če mu svetuje, naj svojim sorojakom ne pripoveduje o tem predlogu. Sekretar je hotel, naj jefe lepo sodeluje z vlado. S tem pa je seveda mislil, naj Indijanec lepo sodeluje z njim. zakaj tukaj je on zastopal vlado. Vsaj mislil je. da je tukaj on vlada. KadaV delavci lepo sodelujejo s kapitalisti in meščanskimi strankami, to že sto in tisoč let pomeni, da stroške za to sodelovanje plačajo delavci. Prav tako je tudi z Indijanci.' Ce sodelujejo v slogi z uradniki, čutijo to na lastili koži. S pomočjo poglavarja, ki hi bil dovolj bister, da bi zmeraj pravočasni) spregledal sekretarjevo taktiko in se tudi ni mogel upirati žganju, če ga je vider pred seboj, in je bil po svojem značaju šibak, se je sekretarju posrečilo, da je požel lepe uspehe "na svojem upravnem območju. Od sadov svojega upravljanja je plačeval bogat davek guvernerju in uradnikom državne in federalne vlade, zakaj čim več jim {e dajal, tem manj se bo kdo spomnil, da bi lilo treba kdaj natančneje pogledati, kako se odvijajo njegovi službeni posli. Guverner je prejemal pritožbo za pritožbo in vse so govorile o tem. kako brezobzirno ravna secretario z indijanskim narodom. To so bile pritožbe zaradi krivičnih davkov-, pritožbe .zaradi plenitve živine ali poljskih pridelkov, ki so jih hoteli Indijanci prodati na živilskem trgu. sekretar pa jim jih je zaplenil na račun davkov ali denarnih kazni, za katere so izvedeli šele ob plenitvi. Cele skupine moških je pošiljal kam daleč in jim ukazal delati na cestah ali javnih poslopjih, ne da bi za to delo prejemali plačo ali vsaj hrano. Mezde, ki bi jih morali dobivati Indijanci a* bile zaračunane državi ali federalni vke' izkazane v budžetu, da bi jih poravnat davki, ki jih plačuje ljudstvo, so si raak*' guverner, glavni vladni inženir in ki je zagotovil delavce. Indijancem pa, delo opravljali, so rekli *v tolažbo, nai zadovoljni, ker jim vlada dovoli z nji družinami vred živeti, saj nimajo nofc pravic na tej .zemlji, tudi jih ni nihče vabil, pridejo na to zemljo. Ce je v kateremkoli mehiškem meaty tovarnar potreboval ljudi ali je kak t ki je potoval po deželi s svojo robo. hotel hraniti denar za tovorne* mule. je podaj jega človeka k sekretarju in ta ara naslednje jutro poslal potrebno število pred vrata. Tovarnarju delavce, trav fante, ki so nadomeščali tovorne mule. tario je dobil plačo za ljudi, ki jih je bil medtem ko so si morali Indijanci državljani republike, prinesti tudi s seboj. Vseh teh stvari ni mogel izpeljati** tario sam. Ni imel pravite izdajati in uw* čevati" odredb 'ali predpisov neoibV Jndijacem. To pravico je imel .v svojihi#J poglavar Indijancev. Samo casioue je neposredno ukazdval svojim sorojakom Vlada je to uredila zelo spretno. 6' namreč vlada sama izdajala ukaze narijav potrebovala več vojakov, da bi zatrla a/ Indijancev, veliko več. kot hi jih lahktipft* vojno ministrstvo. kra, 26. FEBRUARJA 1982 ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI 9. STRAN O OGRAJENI SPIS Cez tisoč let V soboto sem dobil od prijatelja Nostradamusa II pismo. Prosi me, naj pismo popravim in vam ga pošljem. Nostradamus namreč živi na samotnem in nepoznanem otoku. Sedečem biku imenovanem. Ukvarja se z astronomijo ter sestavlja horoskope. S tem nadaljuje družinsko tradicijo. Pravi, da bere iz zvezd kot iz odprte knjige in lahko napove prihodnost tisočletja naprej. Njemu so take napovedi mačje solze. iaj ima najsodobnejši teleskop v našem osončju. Skrivnost sestavljanja horoskopov pa je podedoval od pokojnega dedka Nostradamusa. Torej problema ni. In ker p ni. začnimo. (Pismo objavljam v celoti v njegovem starinskem jeziku z dodatkom nekaj tisoč vejic, pik in drugih prepotrebnih slovničnih znakov.) Zdravo, ljudeki! Jaz »i biti šteti v velika čast. ako vam.lahko napovedati prihodnost. Cez »taužent« let vi z Venera obisk dobiti. To biti zelo inteligentna bitja, bolj od vas. Ona biti čisto drugače raščena, po obliki podobna konserva z napaka Ker naleteti na ljudeke čudnih razsežnosti, ona takoj poslati na Venera vaša slika in opis: »Te. biti zelo členovita in migetajoča srednje inteli-eentna bitja. Na njih mi razločiti dva glavna dela; prvi to hkrati tudi zgornji biti okrogel, na njem pa biti polno Izrastkov in ud rt in. Na sprednjem delu krogle imeti tdprtino. skozi katero spuščati zvoke, ki jih mi še ne tlešifrirati. V to globačo tlačiti predmete, ki jih potem boireti in se jim to dobro zdeti. Nad to jamo imeti Izrastek, skozi katerega izmenjavati za nas smrtno mi zrak. Zgoraj imeti dve kameri, ki biti občutljivi svetlobo. Pri straneh imeti trdno pričvrščena dva ta predmeta, ki jima menda oni praviti uhlji, rogla imeti poraščena z nekakšna perje, ki si ga striči »frizirati«. Spodnji del imeti manj zanimiv. Iz njega ti dva para »štrcljev«. Zgornji jim služiti za delo. ji pa za hojo. Poleg tega imeti tudi čudna navada, »slačiti kožo. Oni biti popolnoma drugačnTod nas in i drugačne navada. Zato mi ne verjeti, da se lahko jateljiti« Zato konserve z napaka odleteti in se nikoli več iti. A vi vedeti, da ne samo vi živeti v vesolje. Takrat Zemlja izbruhniti bolezen, ki povsod zelo moriti in vi ukrotiti, ko pol ljudekov nikjer več biti. Preostala a se zmeniti in vse orožje uničiti. Tedaj na Ija biti raj (gotovo je jahal Pegaza). Potem se i združiti in skupaj lepo živeti Takrat se začeti ti čudne reči. V Afrika se pojaviti mamut in dino-r. Ljudeki to čudno gledati in se dolgo zelo bati. Na ija ae ves led stopiti. Takrat se začeti vrela doba tno od ledene dobe) in, in ... vi meni oprostiti, ker se zvezde začele sedaj že i in jaz nič več videti, kaj takrat biti. Ko pa zopet vam to sporočiti. Do nadaljnjega vas jaz lepo viti in želeti, da me vi ne pozabiti in me na samotnem otoku obiskati poleti. Jaz namreč delati lep in dober sladoled. Nostradamus II. J Maškarada S prijateljem Tončkom sva se_ igrala na dvorišču, ko mi je predlagal, naj ^)i se oblekla v maškare. Dan pred pustom sem kupil masko in dolgo lasuljo. Menil sem, da bom Bedanec, Tonček !>a Mojca. Tudi on je kupil asuljo. Spletena je bila v kiti. Na podstrešju sem našel star nahrbtnik in črne planinske čevlje. Končno je nastopil pust. Oblekel sem planinske hlače in toplo bluza, obul čevlje in si opasal pas. Nanj sem pripel plezalni cepin in debelo vrv. Nato sem si nataknil lasuljo. Tako dobro mi je pristajala, da bi še sam sebe težko prepoznal. Uredil sem tudi Tončka. Oblekel je dolge žabe, rjavo karirasto krilo, obul Ženske Čevlje in si nadel kite. Da ga ljudje ne bi prepoznali, sem ga namazal. Nato sem se pokril še z masko, privezal prijatelja okoli pasu z debelo vrvjo in odšla sva od doma. Že na prvem ovinku sva srečala nekaj ljudi. Začudno so naju pogledali. Otroci so se me gotovo bali, saj so se. stiskah' k svojim materam. Nek oče pa naju je pohvalil, kako dobro sva se oblekla. Obšla sva par hiš. Povsod so naju radovedno gledali in spraševali po imenih, a se nisva hotela izdati. Doma sem snel. masko. Bil sem ves poten. "Prijatelja sem umi! po obrazu. Težko sva sprala vse barve. Srečna sva bila, ker sva se dobro našemila. Tudi naslednje leto bova šla skupaj med maškare. Peter Košir, 6. c r. oan. iole heroja B račića Triič Skrb za ptice Ptice, ki ostanejo pri nas, so vsako zimo lačne. Zato sem jim napravil krmilnico. Vanjo sem natrosil zrnja. Kmalu je v krmilnico priletelo nekaj vrabcev in sinic Čez nekaj časa pa je bila krmilnica prazna. Ta dan sem bil zelo vesel, ker sem videl veliko ptic in sem jim pomagal. Damjan Krajnik, 3. b. r. oan. iole Cvetko Gol ar Skofja Loka Kulturni praznik 8. februarja praznujemo Slovenci kulturni praznik. Ker smo imeli počitnice, smo ga v šoli praznovali 18. februarja. Zbrali smo se v šoli in odšli v pionirsko knjižnico. V pravljični sobi smo prisluhnili uri pravljic. Knjižničarka nam je tudi pokazala knjige pravljic in pesmi. Potem snao šli v Prešernov gaj. Ustavili smo se pri Prešernovem spomeniku in prižgali svečke. Prebrali smo tudi, Kaj piše na spomeniku. V šoli smo poslušali radijsko šolsko uro o Prešernu. Med tednom smo si ogledali Prešernov muzej. Tudi tovariiica nam je v šoli marsikaj prebrala in povedala o njem. Učenci 2. b r. oan. iole Simon Jenko Kranj Koledniki Nekega večera so v hišo stopili koledniki. To so možje, ki hodijo v predpustnem času od hiše do hiše in igrajo na inštrumente. Eden je na rami nosil palico, na njej pa so visele klobase. Tudi mi smo jim dali eno. Nato so zaigrali; eden na harmoniko, drugi na klarinet, tretji na bas, četrti pa je le govoril in plesal z mamo in s teto. Potem je mama prinesla krofe Vsem so teknili, še posebno Martinu, saj so jih pojedli kakih deset. Povedali so, da so obiskali že tri zaselke pod Mohorjem: Dunaj, Laško in Zabrekve. Veliko so se šalili. Po dobri uri so se poslovili s pesmijo o pustu in s staro polko. Se isti večer sem sklenil, da bom o obisku kolednikov povedal v šoli in napisal spis. Bil sem vesel, da sem spoznal prave ko-lednike, saj mi je o koledovanju že veliko pripovedoval oče. Jote Rovtar, 4. r. osn. iole Selca Bo dovolj ca celega sneženega mota? - Foto: D. Dolenc Polletni uspeh 2e v začetku šolskega leta sera sklenil, da se bom pridno učil. V prvem polletju sem namreč želel imeti prav dober uspeh. Toda prišli so lepi jesenski dnevi in me zvabili ven. Tako so ostale knjige največkrat zaprte na pisalni mizi. Mamica je šla na govorilne ure in ob vrnitvi mi je svetovala: »Drago, počitnice se hitro bližajo, ti pa imaš v redovalnici tudi nezadostne ocene. Vsaj malo se potrudi!« Pa sem ji odgovoril: »Saj je še čas. Pozimi se bom pa več učil.« A z zimo so se začeli treningi in tekmovanja, tako da mi je za PONUJAMO TEMfJ učenje ostalo zelo malo časa. Kar naenkrat so učitelji zaključevali ocene. Sele tedai sem se spomnil, kaj sem sklenil v začetku leta. Trudil sem se in trudil, toda kljub temu so mi ostale tri zadostne ocene. Spoznal sem, da ne morem več nadoknaditi zamujenega. Upam, da mi bo to v opozorilo, da se bom že zdaj začel pri- [»ravliati in učiti, kajti ob koncu eta bi bil zadovoljen le s prav dobrim uspehom. Drago Primoaic, 8. a r. osn. šole heroja Grajserja Trtic Težko se je bilo odločiti, kateri spis naj dobi nagrado: ali Emila Marondinija iz 7. b osnovne Sole Simon Jenko v Kranju ali Snežane Balazič iz c osnovne Hole Tone Cufar na Jesenicah. Prvi nas je pritegnil predvsem zaradi izvornosti zamisli in izražanja, drugi pa zaradi treznega razmišljanja, kakšen bo svet čez tisoč let. če bomo Se naprej tako skrunili življenje na njem. Tehtnica se je nazadnje obrnila v prid Emilu, ki mu bomo po pošti poslali roman Bena Bove Tisočletje, naslednji petek pa bomo objaviti Se Snežanin spis. Za tolažbo in spodbudo, da se spet oglasi. Tema, ki vam jo tokrat ponujamo, nosi okvirni naslov Ko bom velik. Lahko pišete o poklicu, ki ga nameravate izbrati, o tem, kako se boste trudili svet napraviti boljši, kako boste gradili lasten dom, katerih napak ne boste ponavljali pri vzgoji svojih otrok ... Spise pošljite do JO. marca na naslov: CP Glas Kranj. 64000 Kranj. MoSe Pijadeja I. Najboljšega bomo nagradili s knjigo. )bna lipa ima rada svetlobo Ribe malo drugače V bližini okna jo postavimo, toda tako. da bo imela dovolj prostora, da se njeni nežni listi ne bodo zadevali ne ob steklo, ne ob druge rastline ob njej. Ne mara direktnega sonca in tudi ne prepiha. Najraje ima svetel prostor v hladni sobi. Pozimi jo zalivajmo manj, vendar pa se zemlja ob njenih koreninah nikoli ne sme popolnoma izsušiti. Primerna mora biti tudi vlažnost v sobi. ORAVJE ozoljavost Vprašanje: »Mojemu Štirinajstletnemu sinu so se naenkrat spu V/ pubertetniški mozolji. Pa njega Se ne motijo toliko kot mene. Kaj \mti da bitmo mozolje kar najhitreje ugnali?« M. V.. Kranj Dr. Milena Zavrnik: »Mozoljavosi se pojavlja v obdobju odraščanja — pulier-tete. Na splošno prevladuje mnenje, da so vzrok za inozoljavost hormonske motnje. Zelo težko se odpravi, vendar se zboljšuje tudi sama od sebe / odraščanjem. Tudi hrana in j>rebava.človeka igrata pri inozoljavost i določeno vlogo. Kako bomo ukrepali pri mozoljih, zavisi tudi od dejstva, koliko mozoljev je na ohra/u. so ti vneti in podobno (trda inozoljavost. povrhu tena pa še vneta, spada nedvomno \ domeno - dermatologa. Nekaj mozoljev pa m- da odpraviti - pra-Pomembno je redno čiščenj«' kože (umivanje, milo naj bo vbv dojenčkovo), pravilna, mešana, nemastna, nezačinjena brana. Miko gibaniH ns /raku. sončenje, nikoli pa ne smemo ino/oljev sti-V»n Hud" inn/ol|hvosi «• treba zdraviti in negovati po navodilih \rfwl)"iH kaiti takšni ino/olji lahko puste na obra/u hra/iiotinc /a »r svilen h- •• Vriali*«* y*v> nego POSTRV NA KAJMAKU Potrebujemo: 2 kg postrvi, sol, približno 20 dkg koruzne moke. 1 /2 kilograma zrelega kajmaka. 1 dl vinskega kisa, 6 strokov česna Postrvi zrežemo na približno 3 cm široke kose. Solimo in pustimo četrt ure. Segrejemo v pekaču približno 2/3 kajmaka. Ribje kose povaljamo v koruzni moki in spečemo v kajmaku. Pečeno nbo zložimo na krožnik, jo polijemo z milim kisom, v katerem smo namakali strt česen. Po vrhu obložimo ribe še z ostankom kajmaka. Paziti moramo, da rib ne presolimo, ker je kajmak slan. Ribe serviramo s solatami. PEČENE SARDELE V SOKU (BuzarS — dalmatinska jed) •Potrebujemo: 11/2 kg sardej. sol. poper, kozarec olja. sok od 3 limon, precej sesekljanega peter-šilja, 6 do 8 strokov česna Sardele dobro očistimo in jim porežemo glave. Zložimo jih v kozico, drugo poleg druge, jih solimo in popratno. Polijemo jih s sledečim polivom: v skodelico denemo olje. limonin sok, precej sesekljanega peteršilja in strt česen. Vse dobro zmešamo in zlijemo na ribe. Denemo v pečico ali v električni pečnik in pečemo pol do tričetrt ure. SARDELE PO ITALIJANSKO Potrebujemo: 1 1/2 kg sardel, česen, 5 dkg drobtin. zelen peteršilj (sardelna pasta), 8 dkg moke. 12 dkg olja, zelen peteršilj Sardelam odstranimo glave, prerežemo vsako po trebuhu, jo očistimo, ji odstranimo hrbtenico in razgrnemo obe polovici v eno samo ploskev. Vsako prvo tako pripravljeno sardelo obložimo z nadevom iz česna, drobtin in zelenega peteršilja, in če želimo, še iz sardelne paste ter položimo nanjo drugo prav tako v ploskev razgrnjeno sardelo ter stisnemo obe ribi skupaj, ju povaljamo v moki in spečemo v olju. Pečene sardele garniramo z zelenim peteršiljem. SKUSE S ČEBULO Potrebujemo: 2 kg skuš. dl olja. sol. peteršilj. 1 debelo čebulo. Osnažene in osoljene skuše zložimo na pekač, jih oblijemo z mrzlim oljem, potresemo s sesekljanim peteršiljem, zrezano čebulo in jih spečemo. Ce jih pečemo v pečici, jih ni treba obračati. Morda Se to: k vsem tako pripravljenim ribam gre poleg solat tudi krompir v oblicah ah v koščkih. Pa seveda dobra kapljica! Prav je da vemo DROBEN NASVET POMIRJUJOČA KOPEL Za nadraženo kožo, proti izpuščaju in pordečenju raz stopimo v kopalni kadi 2 pesti škroba. Kupimo ga v lekarni ali drogeriji. V kadi ostanemo deset minut do četrt ure. KOPEL ZA MIRNO SPANJE Ce ne moremo spati ali če se nenadoma zbudimo in ne moremo spet zaspati, pojdimo v kopalnic^ in potopimo noge za de set ali petnajst minut v zelo mrzlo vodo. Ponavadi je dobro pojesti še kocko ali dve sladkorja za pomiritev želodca, kajti živčen želodec je tudi kriv za nespečnost. • RAZKUŽE VALNA KOPEL Ce je koža rdeča ali če imamo izpuščaj ali kakšno drugo kožno bolezen, dobro dene kopel z dodatkom 300 g 24-odstotnega vodikovega peroksida in žlica mandljevega olja. NA SOLATO TUDI SLADKOR Solata, bo veliko bolj okusna, če bomo vse začimbe pripravili malo prej. jih pustili malce stati, potem pa Skupaj vlili na solato. V kozare« vlijemo olja. kot ga pač običajno dajemo na solato, dodamo kis. sol. strt česen, malo vode in da bo okus polnejši, mehkejši, tudi ščejiet sladkorja. Ne. ne namrdnite se. češ. kaj bo sladkor zraven kisa in /esna. pa da 'tako neumno mešanico uživajo le severnjaki. Vsaj enkrat poskusite, pa boste videli, koliko boljšega okusa bo radič, zelena solata, vndivija in drugo. Pomembno pa je tudi. da vse sestavine, ki smo jih namenili za pripravo solate nekaj časa postoje skupaj v kozarcu, da se okusi premešajo. Le poskusite. MLEKO SE NE PRISMODI IN NE SKIPI Posodo, v kateri nameravamo zavreti mleko, splaknemo z mrzlo vodo m še v mokro vlijerrm mleko. Med kuhanjem ga večkraf premešamo do dna. Ako namažemo rob posode s surovim maslom, mleko ne bo prekipelo. Prismojeno mleko takoj prelijem«) v drugo posodo in jo za nekaj časa pokrijemo z mokrim prtičem. Nato prtič speremo in še nekajkrat /. njim pregrnemo posodo Slab duh ho izginil. STARA OREHOVA JEDRCA Ce stara orehova jedrca «Vz noč namakamo v mleku, postanejo sveža kot pravkar dozorela SOL V KEPAH Sol v kepah razdrobimo najhitreje, če jo denemo za nekaj časa v ne pretopio pečico. IJa preprečimo nadaljnje sprijemanje. primešamo «oli nekaj zrn riža ali grah« V dolino po elektriko V Kokri že od jeseni teče solidarnostna akcija, ki naj bi do Suhadolnikove kmetije iz doline pripeljala močnejšo elektriko - in to že spomladi - Sedanja lastna električna energija na kmetiji je preslaba, da bi lahko poganjala kakšen delovni stroj, zvečer pa je treba včasih še prižgati svečo, ko se za šolo pripravlja šest Suhadolnikovih deklet Pri Suhadolnikovih v Kokri zvečer luč ne gori kaj dolgo, posebno pozimi ne. Ko se v skale Grintavca in Kočne pa tudi Kalške gore lovi še sonce, je treba na kmetiji opraviti pri živini ter postoriti to in ono okoli hiše, pa še hiteti je treba, da jih ne ujame mrak. Poleti je že lažje, saj je svetlo skoraj do devete ure zvečer, zdaj pozimi pa pri Suhadolnikovih gredo počivat z nočjo. Le kdaj pa kdaj v veliki kuhinji za mizo ostane katera od deklet, da bi ob siju sveče napisala še domačo nalogo, ker prej ni utegnila. Kmetija na višini nekaj več kot 900 metrov sicer ima lastno elektriko, vendar pa je Peltonova turbina, ki jo poganja voda Suhadol-nikovega potoka, že precej izrabljena, komaj dva kilovata moči pa pomenita le tri ure električnega toka dnevno. Toliko elektrike pa je za tako veliko kmetijo skoraj manj kot nič. Strokovnjaki Instituta za turbinske stroje so lani turbino pregledali in tudi zajetje, ugotovili pa so lahko le, da se v rezervoarju s 75 kubičnimi metri nabere čez dan premalo vode, da bi se lahko turbina vrtela ves dan. Prav zato bi na kmetiji zaman iskali hladilno skrinjo, hladilnik, televizor, radio imajo le na baterije, kar je sicer dokaj običajna oprema kmetij v dolini, kaj šele, da bi v gospodarskih poslopjih stali kmetijski stroji na elektriko. Pri Suhadolnikovih so sicer o priključitvi na javno električno omrežje razmišljali že dosti prej, ko pa je lani umrl gospodar na kmetiji in so ostale za vse delo le ženske roke, je postalo jasno, da brez močnejše električne napeljave ne bo šlo več. Seveda pa napeljava elektrike iz doline Kokre do tri kilometre oddaljene Suhadolnikove domačije sploh ni poceni zadeva. Predračun, ki so ga pripravili na Elektro Kranj je segal sprva^ krepko čez milijon novih din, vendar pa kaže, da se bo tudi Elektro Kranj priključil soli- Štularjeva je pred dobrim letom ovdovela: pri delu ji poleg svakinje Francke pomaga njenih šest hčera, ki se poleg šolskih obveznosti ne ustrašijo nobenega kmečkega dela. Na sliki je dvanajstletna Mateja, leto mlajša Je Veronika, ki se tako kot starejše sestre, ie srednješolke in visokošolke, ne glede na vreme vsak dan peš odpravljajo v dolino. — Foto: L M. TAKO SMO PISALI LETA 1952 . . . ORENJSKI CiLAS itHMi (, L t S I t • IIVOIDIIIM FRONTU Ki «OBINJSK.fl SNEG JE ZAHTEVAL SMRTNE ŽRTVE Velike količine snega, ki so padle na strehe obratov jeseniške železarne, so porušile streho pra-žilnice. ki je pokopala pod seboj več ljudi. Na mesto so takoj pri hiteli reševalci in izpod ruševin potegnili več ranjenih in tri mrtve tovariše. Najtežje delo so imeli zaradi veliko snega železničarji. Jeseniška postaja je postala z vlaki tako natrpana, kot še ne pomnimo Ker je snežilo več dni brez prestanka, so bili tudi vlaki popolnoma zameteni. Mnogi delavci, ki se vozijo v Železarno, so morali zaradi snega ostati na -Jesenicah. Prebivalci, vojska, železničarji so odstranjevali sneg in zaslužijo vso pohvalo. Vso grajo pa zaslužijo tisti železničarji, ki so se delu izognili PRIDNE ClBSKE ZENE Kmetje iz Cirč niso prizanašali ne sebi ne konjem in plugom Zorali so trdo ledeno cesto od mlekarne do Hrast ja. 112 mladih gospodinj in deklet je še pred tem zgrabilo /.a lopate in v pičlih treh urah so usposobile I in pol km ceste. Prišle so celo take. ki niso dobile poziva, tiste pa. ki nikakor niso mogle priti, so poslale svoje može. To povemo drugim v vzpodbudo in pa tistim, ki se radi obregnejo prav ob Cirče. češ. v Cirčah ljudje niso za tako in tako delo . . . ZAPOR, KER NI80 ODSTRANILI SNEGA Požrtvovalnost, ki so jo pokazali kranjski front ovci pri odstranjevanju snega, skoraj nima primere (Kranj namreč za prostovoljno delo težko navdušiš) Povprečno po 2.420 ljudi je bilo vsak dan na delu. delali pa so povprečno po "> in pol ur. 17 meščanov, ki niso odstranili snega, je bilo kaznovanih. Kazen je zelo mila — vsi skupaj so plačali 4.000. dinarjev. Med vozniki je bilo 7 kaznovanih / denarno kaznijo, trije pa skupno s :W)dni zapora. Na Suhadolnikovi kmetiji, eni najvišjih v dolini Kokre, bo spomladi zasvetila močnejša električna luč. Elektriko bo iz doline pripeljala vt veliki meri tudi solidarnost krajanov in pomoč celotne družbe darnostni akciji, ki je stekla lani v jeseni in zato račun niti ne bo dosegel milijona din, »Sama sploh ne bi zmogla,« pravi A lica Stularjeva. ki zdaj skrbi sama za šest deklet v starosti od enajst do enaindvajset let, pri delu pa- ji pomaga še moževa sestra. Obrnila se je na krajevno skupnost in na krajevno organizacijo Zveze borcev, razložila težavo. Krajevna skupnost je »aletela tudi na veliko razumevaVje za problem Suhadolnikove kmetije pri kranjskem izvršnem svetu, ki pa ni le podprl prizadevanje krajevne skupnosti, da pomaga Stu-larjevi, pač pa je tudi organiziral celotni potek akcije, za zbiranje preostalega potrebnega denarja. Tako bo krajevna skupnost Kokra prispevala 100,000 din iz sredstev za posebne akcije, enak znesek je predviden tudi iz združenih sredstev za krajevne skupnosti, še enkrat toliko posojila je pripravljeno odobriti Gozdno gospodarstvo Kranj, iz občinskega sklada za intervencije v kmetijstvu pa bi namenili 250.000 din. Lastna udeležba kmetije je ocenjena na 170.000 din. To pa seveda ni vse. Sokrajani so večji del svojega prispevka že opravili, saj zdaj pozimi niso držali križem rok. Več kot 1300 metrov ravne trase, kjer bodo že spomladi stali električni drogovi je že posakane, pravijo pa tudi, da bodo Štularjevi pomagali pri poseku lesa iz njenega gozda, saj naj bi z izkupičkom od prodanega lesa plačala svoj delež k napeljavi elektrike. Ko bo s pobočij ob poti, ki vodi proti Cojzovi koči na Kokrškem sedlu odlezel še sneg, se bodo s krampi in lopatami lotili kopanja jam kranjski mladinci. V enem dnevu naj bi bile jame izkopane, če pa bi bile skale le pretrde, pa so obljubili pomoč minerji pri GG Kranj, z Morda tule niso omenjeni prav vsi, ki so že prispevali kakorkoli, ali pa še bodo, da bi Suhadolnikova kmetija že letos do maja dobila elektriko iz doline; treba pa je omeniti sodelovanje s Kmetijsko zadrugo Sloga, ki je pripravljena s krediti pomagati Suhadolnikovim pri preusmeritvi kmetije. Glavni dohodek kmetije je sicer od gozda, nekaj tudi od govejih pitancev, načrt, ki so ga pripravili pri Živinorejsko veterinarskem zavodu za Gorenjsko, pa preusmerja kmetijo v ovčerejo. L. M. Prah prekril nel Mogočna Mallvjeva hiša na: kljubuje času, postopno prop popravila in obnovo ne meni j ne zmore — Pripoved o sestri pomagala taboriščnikom nail klasicističnem salonu in rtm avstrijskega cesarja Leopokb] Bernardotta Tržič — Več sto ljudi hiti vsak dan po tržiškem Trgu svobode, ne da bi se ozrli na pročelja mogočnih meščanskih hiš, ki ga obrobljajo. Zrasli so s temi hišami in niti ne opažajo več njihovega bogatega klasicističnega okrasja. Le turisti, ki zaidejo v starodavno mestece, se ustavljajo in čudijo. Na vogalu, kjer v trg seka Brači-čeva ulica, stoji ena najbolj mogočnih stavb, Mallvjeva hiša, ki že skoraj štiri stoletja kljubuje muham narave in časa. Postavil je jo 1618. leta Ignacij Jabornik, lastnik fužin in nepoboljšljiv tržiški luteran, kot ga označujejo stare listine. Letnica zidave je vtisnjena v renesančnem portalu, ki ga krasi družinski grb. Po tlorisnem sestavu sodi hiša v skupino meščanskih plemiških dvorcev, ki so v prvi polovici 17. stoletja nastajali na Gorenjskem in jih poznamo iz Kranja, Radovljice, Škofje Loke, Krope in Železnikov. Na prehodno središčno vežo z bogatim grebenastim svodom se navezujejo v pritličju delavniški, v prvem nadstropju pa stanovanjski prostori. Vanje stopamo skozi oblikovno zelo raznolične renesančne vhode, arkadnim hodnikom k« t klasicistična členjen« posledica prezidav po len | mivo odprto ostreJj*. fcf tudi pri številnih drajtj Tržiču, je prirejeno ti ti kaže na usnjarsko tr Mallvjev. Celotno posestvo, tat] hišo na vogalu, je na_ stoletja od Jabornikovi Mallv. Zadnji lastnik I? nik, ki je, kot pravi is kovci prižigal cigare, j» si povsem obubožal. Zdaj živi v hiši enax' Riharda Mallv ja, Anica. H tako razkošno kot njeni> je namreč zgodaj mmij premlade, da bi prev»«!J uspešno vodile naptej.' bila prida izkušeni posestvo drobilo, pr ostala sama hiša m Zalem rovtu. Anica Mally ne toli * ljenega bogastva. Ž* letna se je morala tjt| sestri, sprijazniti i ^| JANEZ SLAPARTEMŠAKOV Koprena izgini Sedla sva za trdno kmečko mizo, praznično pogrnjeno z belim kvačkanim prtom, krasila pa jo je še vaza s pravim gorenjskim pušeljcem; rdečim nageljnom in roženkrav-tom. Od peči je prihajala prijetna toplota, iz kuhinje je dišalo po pustnih dobrotah. Mir osamljene domačije nad Lomom, odete v pobeljeno oblačilo, sta kdajpakdaj zmotila le otroški vrišč pa poskakovanje maškar. ki so se razkazovale s svojimi norčijami. na Jhih M Kn*, i dnin*] lutnji tudi j zaplati po vr v«jni a* P*n#i v*tik»: »&1 ^n, jI P*la A tojkr w sliial s\ P« na* «M dnjpc j" da U K no«. zbral ^ ' »<4sj< WJ Prvi »t četrt! ^ „ čitiV, fctesj «a*jM V. Izdela in življenja vzgojno varstvene organizacije Kranj Vzgojno varstvena organizacija — središče družbeno organizirane dejavnosti predšolskih otrok NADALJEVANJE V mesecu septembru, ko prihajajo otroci prvič v jasli ali vrtec, si prizadevamo, da bi jim kar najbolje pomagali pri vključevanju v novo okolje. Tudi otroci, ki se vrnejo v septembru s počitnic, ki se preselijo v drugo igralnico ali dobijo novo tovarišico. se morajo prilagoditi vsem spremembam, ki jih doživijo. V tem mesecu odkrivamo, na kakšni razvojni stopnji so otroci, omogočimo jim. da se kar najhitreje znajdejo v urejenem in domačem okolju, da so dejavni in se igrajo najprej sami. nato ob vrstnikih in z njimi. Osnovne vzgojne dejavnosti v predšolski vzgoji so igra. delo in zaposlitve. Igra je osnovna in najznačilnejša dejavnost predšolskih otrok. Je nezamenljiv pri vsestranskem razvijanju in vzgoji otrok in je tudi pogoj za srečno otroštvo. Njena moč je v tem. da se otrok čuti svobodnega, da je maksimalno aktiven in čustveno angažiran. Otrok v igri spoznava okolje, v njej si razvija in utrjuje svoje gibalne sposobnosti, pridobiva spoznanja o svojem okolju, si bogati notranji svet in razvija govor. Razvija si tudi svojo ustvarjalnost in oblikuje temeljne odnose med ljudmi. Ker je igra osnovna naravna' dejavnost otrok, je razumljivo, da je celotna vzgojno delo v VVO zasnovano na njej. Delo predšolskih otrok je tesno povezano z njihovo igro. Otroci se v svojih igran vživlja jo v delo odraslih, jih posnemajo, spoznavajo posamezna dela, ugotavljajo, da mora pravzaprav vsak človek delati. Iz spontane igre se postopoma izdvajajo nekatera opravila, ki jih postore otroci sami. seveda ob vodstvu in pomoči vzgojiteljice. Delovne zmogljivosti predšolskih otrok so zelo omejene, zato moramo skrbno presoditi, katera dela so primerna, v kakšnem obsegu naj jih uresničijo, kako dolgo naj trajajo. Najprej otroke uvajamo v preprosta opravila, postopno pa prehajamo k zahtevnejšim. Otrok sodeluje pri pospravljanju igrač, pri urejanju igralnice in PETKOV PORTRET ji blišč i, ki skoraj štiristo let leniško varstvo se za ly pa dragih stroškov led zadnjo vojno ragocenem krožnikih, o obisku Leonovega maršala Dvajset let bo kmalu, kar je kot prodajnega oddelka v Peku i v pokoj. tra Tončka ima družino v Hjani. Z Mici nama je bilo prav i doma, dokler je de živela. Skrbela hišo, gospodinjila. Dolgčas mi je ijej. Bila je dober človek. Ljudje i imeli radi.« se je posebno izkazala med Boosvobodilnim bojem, ko je glavna organizatorica za pomoč lirancem v podružnici taborišča ■usen na Ljubelju. »Ko je i, da so zapornike pripeljali na liško postajo, jim je brž nesla ki ga je, po domače povedano, jla v pekami spodaj ob naši hiši. pozneje jih je oskrbovala z m. z nogavicami, s tobakom, li. Kolikokrat je šla po tržiških ih prosit zanje!« se spominja Mallv. »Vsak teden, ko so prišli ih v Tržič, jim je kaj stisnila, jtorji so jo odganjali, ji grozili, fni pomagalo. Kdo ve, koliko "tov je rešila. Pa so se ji znali [oddolžiti. Francozi so ji poklonili i slik, ko so odhajali, v muzeju je 10 zahvalno pismo, na grob, je 1976. leta pa so ii vgradili spominsko ploščo. Tudi obiskovali so jo, ji pisali. Se zdaj, ko je ni več, se nekateri Francozi radi oglasijo.« Inženir Janko Tišler, ki dobro pozna herojsko delo Mici Mallvjeve in o taboriščnikih, piše tudi knjigo, ji je po vojni svetoval, naj uveljavlja dvojna leta. »Res je šla v Kranj,« se grenko nasmehne Anica, »a so ji pokazali vrata. To jo je neznansko potrlo.« Anice Mallv, ki med pogovorom kdajpakdaj poboža lena mačka v fotelju, sestrino »zapuščino«, samota vendarle ni potrla. Rada poklepeta s prijateljicami, poleti ima veliko dela na vrtu, ponosna pa je tudi na staro družinsko bogastvo, kar ga je še ostalo. Posebno zanimiv je klasicistični salon z dragocenimi kosi bider-majerskega pohištva, ki bi ga lahko že neštetokrat prodala, a ga hrani za nečake. Tudi krožniki v vitrini, ročno poslikani z zlatim nanosom, so stari že blizu dvesto let. Le ob največjih slovesnostih jih razpostavi po mizi. Posebno nego pa terjajo kotlički, zajemalke in možnar iz medenine in aluminija, ki jih je treba vsak teden skrbno pološčiti, če naj se lepo svetijo. »Še največ težav imam s hišo,« pravi. »Kar dobim od najemnine, pobere drago vzdrževanje. Streho kar naprej krpam, nihče pa me ne vpraša, čeprav je stavba spomeniško zaščitena, ali je potrebna obnove in popravila. Čudno, da sploh še stoji.« In pove, da je v njej prespal sam avstrijski cesar Leopold I., ko je potoval skozi Tržič in da je ponudila streho Napoleonovemu maršalu Ber-nardottu, poznejšemu švedskemu kralju. Vsekakor bogata zgodovina, vredna kronista, ki pa se, žal, vse bolj izgublja in pozablja v sodobnem načinu življenja H. Jelovčan mske zgodovine r Temšakov rod i pobočja okoli-**j : uide pogled na danes ne rečejo sto, ker sonce ker se v njenih K> Lomljani. Pa kopih travnatih j spravljali seno I kopa rje v je po dustrija. vendar Ije. likakov. je vrasel * ai. O njih mu je »tari oče. nepis-o se je družina 1 Kot bi poslušal * kasneje začel za-' «dal ded. kar je ali doživel sam. iti je začel po po Kraglovi lih knjigah topal v dokuči cerkvi pa v v Narodni in tka. kjer je upal. laknil noter svoj ar pogovarjal z nedmimi leti ni ihko lotil kata-/. vezke ima: jgi cerkev in ivade in dela. rojno. Z drobno, te dopolnjujejo iel. fotokopije »t Delo še dolgo ne bo sklenjeno. Ogromno podatkov, zapisanih ali ustnih izročil bo treha še Dreveriti dopolniti, razložiti. Počasi napnUute ob obveznostih v tovarn, m na domači zemlji. Včasih je bi) ceh) DO trikrat v tednu v Ljubljani, kjer je brska po poram* nelih listih. Ustvarjalni konjiček ga je ako prevzel, da je jemal celo dopust, »zapravljal« denar za pot in slike. Doslej mu še ni bilo žal čeprav bi bil vesel vsake pomoči. Zbrati in ohraniti želi čim več zgodovinskih dejstev v drugih knjigah pogosto zelo skopo ali sploh ne omenjanih. Da bi jih morda kdaj objavil ali pa z "njimi le pomagal ljudem, ki bi jih utegnila zanimati. , • . Bogastvo, ki ga Janez Slapar ustvarja z dokumentiranimi zapisi o življenju Loma in njegovih prebivalcev, je neprecenljivo. Ne le zanj. ampak tudi za sedanje in poznejše rodove Lomljanov. Ponosen je tudi na svoje pesmi. V deveti zvezek jih že zapisuje. V njih pušča del sebe. zato so mu toliko dražje. Nastajajo hitro, ob vsakem času. Zdaj sicer ne uporabi več vseh kitic ki se mu utrnejo, včasih pa je svinčnik in papir nosil v vseh žepih. Celo na lubje je že pisal, ko je »golcval«. ■ / Z literarnim večerom in razstavo fotografij se je pred leti predstavil v tržiški Kurni-kovi hiši. Tudi na domačih prireditvah, nekdaj je bil ves predan delu v kulturno-umetniškem društvu, jih je bilo pogosto slišati. . Zdaj se je skoraj povsem umaknil iz »javnega« življenja. Zadovoljen je. ko izpopolnjuje svoje zapiske in pesmarice, si ogleduje bogastvo knjižnih polic z okrog tri tisoč knjigami, od katerih jih je približno polovico že prebral, se pogovarja /. ljudmi, njemu sorodnimi, obdeluje in vonja domačo zemljo. H. Jelovčan Ijanju in pospravljanju rjanju gredice na vrtu sposoben sodelovati je usmerjeno aktiven, vzgojne dejavnosti v pod vodstvom vzgojimo spoznava svoje z vrstniki v skupnih »je vzgojnega dela je ajo in varstvo pred-izdal Zavod za šolstvo okviren, zato ga mora liti starostni stop-njihovim razvojnim »tim družbenega in tm vrtet dela. Pri-za vzgojno delo. ki ►nskih in dnevnih i v oddelku ije smotre predšolske /no telesnovzgojno jutranjega razgibanja »jnih iger ter vsa kopri katerem lahko izličnih vzgojnih po- vaakodnevno spon-pr ostem zaposlitve in delo TELESNA VZGOJA Gibanje je osnova za ves otrokov razvoj. Narava sama sili otroka, da teka, skače, pleza. V današnjem času opažamo, pri veliko otrocih slabo držo in motnje v gibanju. To niso prirojene napake, ampak posledica tega, da v prvih letih otroci niso imeli možnosti, da bi se vsestransko razgibali. V majhnih sodobnih stanovanjih ne smejo skakati in plezati, ulica in cesta pa sta prenevarni za igro. Popoldne je večina staršev preutrujena, da ni svoje nemimeže peljali na sprehod in se z njimi vred repustili igri v naravi. Prav zaradi tega ima telesna vzgoja v VVO velik pomen. Otroke utrjujemo, razvijamo jim telesne in motorične sposobnosti ter moralne kvalitete v obliki jutranjih razgibavanj, vadbenih ur, bivanja na prostem, sprehodov, orientacijskih pohodov, izletov, smučarskih in plavalnih tečajev. Otroke navajamo na zdrav način življenja in na pridobivanje izkušenj, kaj zdravju koristi in kaj škoduje. Otroke vzgajamo k čistoči, izogibanju in odstranjevanju nesnage. Otroke želimo navaditi na samostojno umivanje, kadar je to potrebno, vedno pa pred jedjo in po uporabi sanitarij. Navajamo jin na primerno vedenje pri hranjenju in na pravilno in samostojno opravljanje telesnih potreb. Spremljamo tudi njegovo telesno težo in višino (SE NADALJUJE) Janez Pusto vrh Na avtobusni postaji v Škofji Loki je bila izgubljena denarnica z več starimi milijoni dinarjev. Našel jo je dijak škofjeloške gimnazije Janez Pustovrh in jo odnesel na postajo milice ... Ta droben zapis je bil objavljen v časopisih okoli novega leta. vendar smo poštenega najditelja precej časa zaman iskali. Janez je namreč član državne reprezentance smučarskih tekačev in je bil vso zimo na treningih in tekmovanjih. Doma je na Topolu - Katarini nad Medvodami Kmetijo imajo doma in šest fantov. Janez je četrti Sta rejša sta tekstilna tehnika, eden RTV mehanik Janez obiskuje smučarsko gimnazijo v Škofji Loki, mlajša sta še v osnovni šoli. Za tek so ga navdušili starejši bratje Vsi so tekli na smučeh, tudi v jezo staršev, kajti kmetija je velika, v hribih leži in zahteva predvsem pridne roke Zato je starejšim tek ostal le rekreacija. Janez pa pravi da je imel že boljše pogoje Več prostega časa. Je član smučarskega kluba Olimpija in šest let je v državni reprezentanci. Tudi z dobrimi rezultati se lahko pohvali. Dvakrat je bil republiški in dvakrat državni prvak. Za letošnjo sezono je treniral več kot prejšnja leta Veliko mu je pri tem pomagal novi trener Jaroslav Honcu. Vendar pravi, da kljub temu, da je pretekel več kot 4000 kilomet rov. letos nima pravih rezultatov. V začetku sezone je dobro kazalo, po tekmovanjih v Nemčiji in Češkoslovaški pa kot da se je ustavilo. Premišljuje če je morda preutrujen, če je napačno treniral Toliko treniraš, pravi, toliko delaš in pričakuješ, da bodo rezul tati dobri, potem pa ne gre. Tek na smučeh je eden najtežjih športov. Zahteva veliko napora in vse leto veliko treninga. Od maja do konca tekaške sezone trenira najmanj dvakrat po dve uri na dan. Kadar imajo pouk. trenira popoldne. Sreča je, da obiskuje smučarsko gimnazijo, kjer se dajo ob pouku treningi dobro organizirati. Prostega časa prak tično nima. V šolo se vozi z avtobusom s Katarine do Medvod in od tam z drugim do Škofje Loke. Ce ima srečo in ujame najbolj ugodne zveze, izgubi dve uri časa na vožnji. Sicer gredo kar štiri ure. Ce bo nadaljeval s športom, se bo jeseni vpisal na Visoko šolo za telesno kulturo v Ljubljani, če ne bo o študiju še razmislil. Odločitev najbrž ne bo težka saj mu ne manjka veliko, da bi bil junija oproščen mature. L Bogataj J TISOČ PREDSTA V SLA VE M A ROŠEVIČ Vlogo moraš čutiti. Slava Maroševič je v Ibsenovi drami Strahovi nastopila že tisočkrat - Odlični mentorji so vzgojili vrsto jeseniških amaterskih igralk Jesenice - Tedaj, pred mnogo leti je bilo, ko so jeseniški gledališčniki »postavili na oder« še dolga leta zatem nepozabni Dom Bernarde Albe. smo gledalci odhajali iz dvorane pretreseni, mračni, sami vase zazrti. Nekaj nedoločljivo trpkega je drama izpovedala nam vsem. izpovedala iz ust in gibov teatrsko sijajnih jeseniških igralk, med katerimi je bila igralsko ( nedosegljiva Slava Maroševič. Spomin na igralsko Bernardo jo še zdaj oživlja; v bežnih sencah njenih umetniško dovršenih gibov, glasu, ki ne trpi nikakršnega ugovora, silhueti, ki je pokončna, trdna in neuklonljiva. Čeprav je spomin na zgodbo samo že zdavnaj medel in varljiv, je Slava v Bernardi še živa. Tako živa kot v vseh drugih vlogah, ki jim je dajala večinoma karakterni obraz, vedno znova z nenehno vztrajnostjo in voljo, da bi bil sleherni igralski obraz popoln, dovršen. »Na jeseniškem odru sem sedemintrideseto leto. Prvič sem nastopila v Triglavski bajki, v odlično napisani vlogi Babuške, sicer epizodni vlogi. Sledile so številne druge vloge: bila sem Almira v Miklovi Zali, Julij ia in z leti sem nastopala večinoma v vlogi zrelih žensk kot Meta v Samorastni-kih, Elizabeto, Medeja ...« Slava Maroševič je eden izmed stebrov jeseniškega teatra, poleg Stanke Geršakove. Tatjane Koširjeve, Vere Skumavčeve, igralk, ki živijo za oder. Tedaj, ko so takoj po vojni začele, so imele sijajne mentorje v Mirku Mahniču, Srečk u Tiču in drugih režiserjih, ki so jih za vedno naučili, da je sleherna vloga pomembna, da terja vse znanje, ki ga igralec zmore dati. In vse starejše jeseniške igralke so bile sezono za sezono na odru prave profesionalke. Zato, ker jim gledališče ni bilo le nek, čeprav ljub konjiček, temveč še kako garaško in naporno delo in tudi zato, ker jih je narava obdarila z redkim igralskim talentom, so delavske Jesenice dobile gledališče, ki je z marsikatero predstavo doseglo najvišji, kvalitetni nivo. ugled, ki ga je občinstvo znalo ceniti. »Občinstvo je bilo vedno nadvse hvaležno,« pravi Slava Maroševič »in izredno smo veseli, da se zdaj mladi spet vračajo v gledališče. Vsaj mi, Jeseničani, imamo čudovito publiko, kar nam potrjujejo tudi gostujoči poklicni gledališčniki, ki so na Jesenicah z obiskom zadovoljni in ugotavljajo, da jeseniški gledalci z zanimanjem sprejemajo in se vzgojeno odzivajo. Naš repertoar in vloga gledališča dobiva s prizadevnim in delavnim Miranom Kendo po nekajletni krizi spet svoj pomen, prihajajo mladi, gledališče oživlja.« Slava Maroševič z vlogo živi, nosi jo v sebi, jo čuti in občuti. Nanjo, na vlogo, misli sleherni trenutek in jo podoživlja. Pravi, da so izkušnje prav gotovo izredno pomembne, da pa je treba tudi veliko brati, se znova in znova učiti. Gledališče ni le talent, je široka razgledanost, občutljivost, dojemljivost. Vsi talenti dajo odlično kreacijo, ki je ne pozabiš — ne Slavine in zanimivo, še nekdo je, ki v mlajši generaciji jeseniških gledališčnikov očara. Vse dobre lastnosti nikakor niso tuje mlademu Igorju Škrlju, ki je bil v neki manjši vlogici tako izreden, da je takoj in kratkomalo za vedno zasenčil vse soigralce. Človek bi dejal, da je bil tedaj s svojo enkratnostjo že nepošten do soigralcev, ki v trenutku njegove odlične igre niso bili več tako dobri, tako zanimivi. Takšnih nastopov ima Slava Maroševič že veliko za seboj, ne le na jeseniškem odru, temveč tudi po vseh drugih odrih. Nastopila ni le v gledališču Glej, sicer pa povsod. In za igralko, ki je v Ibsenovih Strahovih stopila tisočkrat na oder gledališča, ki je večkrat da kot ne prerasla svoje amaterstvo, je umljivo vprašanje, če ji ni zdaj* žal, ker se za teater ni odločila poklicno. »2e takoj v začetku so bile priložnosti in ponudbe, a nekako nikoli nisem sprejela. Ne vem. Vem le, da me je samo jeseniško gledališče tako bogatilo, tako zelo rada sem igrala in se dobro razumela s soigralci, da zdaj ne obžalujem. Gledališče, četudi amatersko, mi je privlačilo tako zelo, da sem bila prav nesrečna, če se me je lotila vročina ali gripa. Saj sploh nisem mogla telefonirati v gledališče in noreči, da me ne bo; tolažila sem se, da me bo do večera že minilo, saj me mora.« Tako je to, če živiš za nekaj, če ti deske domačega odra postanejo del življenja, če so ti potrebne kot vsakdanji kruh. Tako je to, če kot Slava Maroševič ljubiš gledališče, se zanj zavestno razdajaš, ga bogatiš s svojim talentom, znanjem in dovršenostjo. In številne nagrade in priznanja, ki jih danes Slava Maroševič ima, ne nadomestijo tistega toplega občutja, kj ga doživi, če ji gledalci iskreno in hvaležno zaploskajo ali še leta in leta govorijo o njeni neprekosljivi Bernardi Albi... D. Kuralt GLAS 12. STKAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK. 26. FEBRUARJA 1912 KRANJ - V jugoslovanskem klasičnem smučanju se je v tej sezoni premaknilo znatno dlje kot še pred dvema letoma. Direktorske posle je prevzel Lojze Gorjanc, medtem ko se :e pri smučarski zvezi Jugoslavije kot poklicni sekretar zaposlil bivši kran> ski skakalec, državni reprezentant, trener in smučarski sodnik Janez B likovnik. To mesto Je sicer voljeno za Štiri leta, a Janez Bukovnik ga je prevzel po nasvetu predsednika komisije za skoke pri SZ Jugoslavije Jožeta Kavčiča. Kakimo je vaie delo v tej klasični operativi? »Organizacijsko skrbim za tekmovalni del v klasičnih disciplinah, ki jih prirejajo klubi po Jugoslaviji. Obenem sem tudi sekretar našega klasičnega smučarskega sklada. Dela ni malo in ni mi isl, da sem sprejel to mesto. S pnbodom Lojzeta Gorjanca smo te klasične discipline že skoraj spravili v normalne okvirje. Trenerji se sedaj lahko posvetijo izključno tekmovalcem m trenerskemu delu. Odpadle so skrbi za vse prevoze in opremo.« *<* vodilnih bi lahko oce- ni" doaMaaje nastope na leto*. nfcm}*'7?U?rmmm prvenstvu v klasičnih disciplinah v Oslu? »Ce vzamemo teke. so nas moški in ženske prijetno presenetili. To velja predvsem za mlado Jano Mlakar in oba starejša mladinca Janija Krši-narja in Jožeta Klemenčiča. ki sta med svetovno druščino tekla na petnajst kilometrov Za Dušana Djuri-ctca je majhen zaostanek na trideset Naši športni delavci Janez Bukovnik: presenetili tekači kilometrov opravičilo, da je na cilj pritekel Že i visoko temperaturo. Izredno dober uspeh je dosegla v obeh tekih mladinka Jana Mlakar (še tri leta ho nastopala v tej konkurenci), ki je v teku na 10 in 5 kilometrov zaostala za zmagovalko tako malo. da nismo pričakovali čeprav njena uvrstitev ne kaže tega. Delno je zadovoljila tudi Metka Munih. a tekla bi lahko še bolje, kot je. Pričakovali smo enak zaostanek kot pri Janj Mlakar. V moškem teku na 15 km sta tekla starejša mladinca Jani .Krftinar in Jože Klemenčič. Oba sta upravičila svoj nastop, saj sta tako malo zaostala za prvakom kot še nikoli noben Jugoslovan na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. Mesta so slabša od naših ostalih prejšnjih uvrstitev. Vendar moram poudariti, da je konkurenca med tekači iz leta v leto kvalitetnejša. Kaj pa skakalci, ki so se prvi« prebdkniali na mali skakalnici? »Skakalci so veliko razočaranje. Le Miran Tepeš je z osemindvajsetim mestom kolikor toliko zadovoljil. Lo-trič. Baje in Ulaga so mladi skakalci ui prvič na svetovnem prvenstvu. Toda to ni opravičilo za neuspeh. Pozna se. da v tej ekipi ni takega vzdušja, kot bi moralo biti. Ni skakalca, ki bi ostale potegnil za seboj. Skratka vzdušje je precej mlahavo. Vem. da so fantje sposobni doseči bistveno veliko več. To so že pokazali. Tudi disciplina v ekipi ni taka. kot se za reprezentanco spodobi. Pri naših skakalcih še vedno oprevladuje miselnost, da so naredili vse. če so najboljši med našimi. Dokler bo tako. ne bo mednarodnih uspehov. Upajmo le. da bodo naši štirie v nedeljo na velikanki v Holmenkollnu. tu je Ulaga s 109,5 metri rekorder, popravili slab vtis. Po poročilih iz Osla na treningu dosega jo dobre dolžine« D. Humer Robert Markič republiški prvak Kranj - Judo klub 26. maj iz Tacna je priredil republiško člansko prvenstvo v judu za leto 1982. Prvenstva so se udeležili tekmovalci iz 18 slovenskih klubov, med katerimi so bili tudi judoisti Triglava iz Kranja. Med Gorenjci se je najbolje odrezal član kranjskega Triglava Robert Markič, ki je v kategoriji do 60 kilogramov osvojil naslov republiškega prvaka Robert je tudi kandidat za reprezentanco Slovenije, bar je nova potrditev nadarjenosti, kvalitete in borbenosti tega tekmovalca. Remic. Benedik in Sladic pa niso imeli največ sreče in se niso uvrstili tako visoko. M*. Benedik V_i__—S Uspešnejši domači smučarji V Selah na avstrijskem Koroškem je bilo tradicinalno tekmovanje mladih smučarjev dveh pobrater h občin — Sele in Skofja Loka. Blizu-70 icibanov in pionirjev je tekmovalo na lepo pripravlje- • nem smučišču nad Selami, veleslalomsko tekmovanje pa je spremljalo tudi večje ntevilo gledalcev. Za razliko od prejšnjih let so tokrat imeli več uspeha domači smučarji, vendar je treba povedati, da Ločani tokrat niso nastopili * vsemi najboljšimi. Ti so se udeležili republiškega prvenstva na Soriški planini Rezultati veleslaloma: cicibanke letnik 1973, 1974: 1. D.Ogris DSG Sele 36.70; 2. M. Pristovnik 40.45: V P. Cadež Alpetour. 40.50 cicibani let. 1973. 1974: 1 M. Bogataj APT 34.81. 2. K. Orasche TVN Sele 37.24; 3.1) Doviak DSG 38.28 cicibanke let. 1971. 1972: 1 M. Dovjak DSG 36.54; 2. T. Vodopivec APT 36.57; :». V Selan APT 38,94 cicibani letnik 1971. 1972: K. Oraže DSG 31.27; 2. J. Cadež APT 32.33: 3. '.. Bratovič APT 33,87 pionirke 1969, 1970: 1 S. Le sja k APT 32,37. 2. M.Doujak DSG M.34: 3. A. Vodnik APT 34.46 pionirji 1969. 1970: I. G. Oraže DSG 31.34; 2. A Miklavc 31.52: 3. M Porenta APT 31.95 J C. Jutri občni zbor ŠD Krvavec Cerklje Cerklje - Jutri ob 18. uri bo v Zadružnem domu v Cerkljah programsko-volilna konferenca Športnega društva Krvavec Cerklje ob zaključku praznovanja 30-letnke društva. Na konferenci bodo pregledali delo v preteklem letu, sprejeli program dela za letošnje leto in najzaslužnejšim podelili društvena priznanja. Po konferenci bo zabava s plesom. J. Kuhar Šah Boris Ciglič gorenjski prvak Kranj — Na članskem šahovskem prvenstvu Gorenjske je zmagal Šahist leftke Murke, mojstrski kandidat Boris Ciglič. Zmago so mu prinesle zadnje štiri odlične igre. S tem je prehitel Jokoviča, ki je z dvema porazoma zapravil tako rekoč že osvojeni naslov, čeprav je premagal vse neposredne tekmece za prvaka. Mladinec Kokošar je z dobro igro osvojil naslov mojstrskega kandidata in pustil za seboj vrsto znanih igralcev, med drugim tudi Ostermana, ki je igral precej miroljubno. Kljub odsotnosti treh zadnjih prvakov (Mencinger je pri vojakih, Bavdek in Zeleznik pa sta bila službeno zadržana), je bilo prvenstvo borbeno in kvalitetno. Prvak je bil znan Šele po zadnji partiji. Kar 15 igralcev od 32 nastopajočih je doseglo potrebno normo šestih točk, kar omogoča udeležbo na kvalifikacijskem turnirju za prvenstvo Slovenije. Zmagal je Ciglič z devetimi točkami pred Jokovičem. ki je zbral pol točke manj. Kokošar je zbral 8 točk. Mazi in Osterman 7, Roblek. Petek in Krek po 6,5, po šest točk pa so zbrali Rodman. Prestrel Ciril Logar, Bumbar, Bukovec. Hribar. Kaše. Deželak in Obleščak. Prvenstvo je tehnično izvedlo Šahovsko društvo Kranj, sodil pa je Ljubo Djord-jevič iz Kranja, zvezni šahovski sodnik. MURKA ZMAGALA Radovljica - Na radovljiškem občinskem prvenstvu za pokal maršala Tita je igralo šest moštev. Zmagalo je drugo moštvo Murke in se tako uvrstilo na gorenjsko prvenstvo. Murki sledijo prvo moštvo Elana, Radovljica, drugo moštvo Klana, društvo upokojencev in mlado moštvo Murke. V. P Prvenstvo komerciale Trtic — Osnovna organizacija sindikata v Pekovi temeljni organizciji Komerciala je pripravila tekmovanje v veleslalomu. Najhitrejši je bil Miloš Primožič. Sicer pa je med ženskami zmagala Simona Zupan pred Dnro Roblek. Danico Galperlin. Ireno Meglic, Kristino Pod-lipnik. Ljubo Nadiaar. Anko Teran. Nejko U zar, Vido Donik in Mileno Teran. Med moškimi je slavil Miloš Primožič Drugi je bil Niko Hladnik, tretji pa Tone Meglic. Sledijo Milan Pretnar. Jože Sobjnr. Janez Ahčin. Silvo Seiko. Filip Bence. Jurij Ovsenek in Mito Fajdiga Prvenstvo v veleslalomu je pripravil razvojni sektor v Peku. Med ženskami so bile najhitrejše Milena Dolčič. Metka Sova. Ivi Perko. Polonca Ahačič in Dragi Lapanja. Med moškimi do 35 let je zmagal Zdene Jerman, ki je dosegel med vsemi nastopajočimi najboljši čas. Sledijo Brane >Dolčič. Janez Zaplotnik. Anton Rozman. Lado Sedaj. Ludvik Perko. Leon Ahačič. Bogdan Brodar. Slavko Bohinc in Sašo Uranjek. Med moškimi nad 35 let je zmagal Nande Kramar. Sledijo Jože Marin. Vili Spehar. Pavel Hafner. Danci Slapar. Janez Gnlmajer. Janez Podlipnik. Janez Rozman. Jane/ Ambn>* in Viko Zaplotnik M J en kole Akrobatsko smučanje Uspešen nastop v Italiji BEILMONTE - V tem italijanskem smučarskem središču je bila sklepna tekma letošnjega evropskega pokala v akrobatskem smučanju. Med vrsto znanih smučarskih akrobatov Evrope je nastopila tudi jugoslovanska reprezentanca, ki se je odlično odrezala. Vendar so bili prireditelji primorani, da so to finalno tekmovanje izpeljali le v skokih. Zaradi megle, novozapadlega snega in močnega vetra so morali odpovedati ostale discipline. Zmaga v skokih je tokrat pripadla odličnemu bivšemu tekmovalcu Kanade, ki sedaj nastopa za Veliko Britanijo, Mc Nemerswany, ki je res pokazal izvrstne skoke z dvema saltama in vijakom. Ta akrobat na smučeh je tudi v »špici« svetovnih akrobatov, saj na tekmah svetovnega pokala d prevzeli tržiško združeno delo in tfcvj-benopolitične organizacije v oboku. V častnem odboru je tudi predsednik RK SZDL Mitja Ribičič. Spored je naslednji: sreda, 3. marca, ob 10. uri je start prve vožnje •veleslaloma, drugi je na sporedu ob 13. uri. Enak je urnik tudi za četrta* slalom, razglasitev rezultatov pa bo d« uri po končanem tekmovanju na Ls-beliti. D.Humer DEŽURNE TRGOVINE V soboto 27. februarja bodo odprte nasipa* nje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Diskont Vino — Kranj-Delikatesa, Maistrov trg 11. Na vt* Šenčur in Naklo v Naklem od 7.do. 13. ure. vse ostale prodajalne p» bodo odprte od 7. do 19. ure: Kamenček - Duplje, Krvavec -Cerklje, Hrib - Preddvor, Kočna -Zg. Jezersko. Živila: Dežurne prodajalne so odprte od 7. do 19. ure in sicer PC Gle bus, PC Bitnje, SP Šenčur. pC Britof, PC Vodovodni stolp, M Pii> deja 12, PC Zlato polje, KkiriM 1/2, SP Planina - Center, Ul.f> renjskega odreda 12, PC Klanec Li kozarjeva 12, SP Cerklje. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7 d« 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg U, Krivec Cerklje. Naklo v Naklem S* vasi Šenčur. JESENICE Delikatesa - poslovalnica 7. Tito* 7 in Delikatesa - Kasta 4 na pur žu.Tavčarjeva 6* SKOFJA LOKA SP Mestni trg. mesnica Mestni t«" BOHINJ Ljubi j. Mlekarne - Delikate* Boh. Bistrica BLED Špecerija Delikatesa Park hotel P vila Center II. Cesta Svobode GORJE Špecerija Market Zgornje Gorje LE8CE Murka 2. Lesce-RADOVLJICA KZK Radovljic Dvajseti naslov Jeseničanom JESENICE — Preteklo soboto se je končalo letošnje državno prvenstvo i drugi zvezni hokejski ligi. Po pričakovanju so najvišji naslov osvojiti hoktjuti Jesgnic. To je za »Zelezarje« že dvajseti naslov in to moitvo je pri osvajanj* državnih naslovov nesporno zdalfč najuspešnejše v vseh športnih kolektivnih igrah. Dvajseti naslov je spet na Jesenicah. Med prvenstvom so pokazati naj: rt lejšo igro. .čeprav pri sestavi moštva niso bili brez skrbi. Trener Boris Svetim ga je moral pomladiti, saj je nekaj standardnih igralcev nehalo nastopah Toda trener Svetlin je delal dolgoročno in mlade, doma vzgojene igralce * vključil v moštvo, da so zapolnili vrzel. Zaigrati so presenetljivo dobro m zato ni bilo težko doseči dvajsetega naslova. Začuda so prav mladi pokrnok izredno borbenost dovolj hokejskega znanja in uspeh je bil zagotovl/en J ne ničani so v tem prvenstvu pokazati res najzrelejšo igro. znati so obdržati formo skozi celo sezono. Vsi so se zavedati, da si hočejo priboriti tudi letošnji nashr V vseh osemindvajsetih kotih štirikrožnega sistema igranja državnega pntn stva so ohranili vse tisto, kar odlikuje to moško hokejsko igro. Kar trikrat zapored so premagali najnevarnejšega konkurenta za državni našim bi»b-Ijansko Olimpija. Le v zadnjem nastopu v Ljubljani so kloniti. Imeti so it r* spodrsljaj. V Celju so remizi rali z dobro vrsto Cinkarne Četi*. Prvrntfta > pokazalo, da je tak način državnega prvenstva ob današnjih težavah prtdnm Veliko namreč stanejo prevozi v Subotico. Beograd in Zagreb. Da o oprtmJn je izključno vezana na uvoz. sploh ne govorimo. Vemo. da no se Jeseni/m* ubadali s finančnimi težavami in da so igralci pred treningom morali krepko delati v Železarni in drugih delovnih organizacijah, v katerih so jeseniški k» kejisti zaposleni. Prav zato je njihov dvajseti uspeh izredno poAoo/ea m iskrene čestitke vseh ljubiteljev hokeja in seveda tudi naše. V tej druščini osmerice. ki se je borila za državni naslov, so nastopati hmk mladi Kranjskogorci. ki so hkrati mladinsko moštvo Jesenic. Tem igralcem » uspelo, da so med najboljšo druščino tudi ostali, čeprav v zadnjem trenutku w le za štiri tisočinke pred Zagrebčani. Kljub uspehom pa ne moremo goronh a kakšni kvaliteti našega hokeja. Imamo le tri moihJ5 Lahko noč, otroci -$41 Glasbene razglednice -jtjO V nedeljo zvečer - 22.20 jasama tribuna mladih -\mmi program JRT Tito-bad - 23.05 Lirični utrinki -*4K) Noćni koncert Uihke 00.06 Nočni pro gram ■JO Nedelja na valu 202 jltO Od en* do sedmih -, glasba in ie kaj - 19.30 masa - 20.30 Glasba i« — gramofona - 21.60 Iz Woske diskoteke - 21.45 %s» Student na nafte m Ssj • 22.46 Zrcalo dnevs -\M Glasba za konec pro- PONEDELJEK, 1. MARCA Prvi program 4.30 Jutranji program — glasba - 7.30 Z radiom na poti 8.06 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringa raja -8.40 Izberite pesmico - 9.06 Glasbena matineja - 10.06 Rezervirano za - 11.05 Ali poznate ... - 11.36 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 - Iz naiih krajev — Iz naiih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naii poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo — Glasba neuvrščenih dežel - 18.26 Zvočni signali -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Nika Zajca - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke z jugoslovanskih studiev - 23.05 Laični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza - 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 7.30 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Znanost Si tehnika«, koledar večernih prireditev,, druge servisne informacije, minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Jazz na II. programu -Doug Raney - rlank Jones - 20.30 Popularnih dvajset -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK. 2. MARCA Prvi program 30 Jutranji program -glasba - 7.30 Z radiom na poti 8.06 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.36 Iz glasbenih šol - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano i.. . - 11.05 Ali poznate -.35 Naše pesmi in plesi -!.10 Danes smo izbrali 1.30 Kmetijski nasveti -.„.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 1406 V korak t ..jladimi - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 00 - 18.45 Glasbena med-a - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Pnvška -.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 2O30 S solisti in ansambli J rti -06 Radijska igra Ngugi ..a Thiongo: Jutri ob tem času Prva izvedba - Glasbeni intermezzo - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Operetna asba' - 23.06 Lirični utrinki - <£) metalka I sanitarna \ keramika Prodajalna kamnih ■ADIO TRIGLAV JESENICE - Morda vas bo zanimalo 17.20 Po domare za vas Čestitke Petek: 16.00 Domače aktualnosti obvestila - 16.30 Kulturna snovania - Morda vas bo zanimalo - 17.20 Naši odmevi -Čestitke ali Zabavni zvoki Sobota: 16.00 Domače aktualnosti obvestila ■ 16.30 Kam danes in iutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo z.ani- ?alo - 17 30 Naši odmevi estitke Nedelja: 11.00 Mi pa nismo se uklonili - Koleda'r pomembnejših dogodkov iz. pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila -12.00 Čestitke - Naši odmevi - Morda vas bo zanimalo 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.06 Nočni program — glasba Drugi program 7.30 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva, »Na obisku v...«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in ie kaj - 19.25 Stereorama - 20.30 Torkov glasbeni magazin -21.30 V živo... - 22.15 Blues - 5. oddaja - 22.45 Zrcalo dneva - 22.56 Glasba za konec programa SREDA, 3. MARCA Prvi program 4.30 Jutranji program — glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.06 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture — Ljudska glasba v VValesu -13.00 Danes do 13.00 - Iz naiih krajev — Iz naiih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo 14.26 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času -18.15 Naš gost - 18.30 Odskočna deska — Jerič Breda - oboa - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.36 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča - 20.00 Koncert za besedo — Ženska - 20.25 Skladbe za trobento in pozavne - 21.05 Risto Savin: Odlomki iz opere »Lepa Vida« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.06 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo -Orkester Michel Legrand in Woody Shaw - 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 7.30 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih — glasba, tema dneva »Iz kulture«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije. Minute za EP in še kaj -19.26 Stereorama • 20.30 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ijan Domare aktualnosti -JVrrtiJ* 16.10 Ponedeljkov Xrtm prerjefl - Morda vas zanimalo - 17.20 Naši od-Jsi čnuitke ali Izbor do- :** . li Domare aktualnosti -^nula MURI Oddaja za JV' Morda va» ho zani-1720 Delegati spraftu-3. Oddaja n NNNP - Ce Domače aktualnosti ,.»•**« 16«) Stop zelena ! Mlada vas bo zanimalo k* Domače aktualnosti -I6,«l Nase zrcalo ČETRTEK, 4. MARCA Prvi program 4.30 ( Jutranji program -glasba - 7.30 Z radiom na poti 8.06 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Mladina poje -Mladinski pevski festival Celje 81 (23) Mednarodni koncert: MPZ iz Plovdiva v Bolgariji - 9.06 GUrsbena matineja - 10.06 Rezervirano za... - 11.06 Ali poznate - 11.35 Naše peami m plesi -4,2.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 — Iz naiih sporedov -Iz naiih krajev • 13.20 Obve- * stila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori -15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Borisa Franka - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo • 18.35 Blaž Amič: Pripovedke za klarinet in klavir'- 19.26 Obvestila in zabavna glasba - 19.36 Lahko noč, otroci -19.46 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.06 Literarni večer - Slovenski roman -V: Josip Voinjak: »Pobratimi« • 21.46 Lepe melodije -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naiih sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.06 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik lahke glasbe - 00.05 Nočni program - glasba * Drugi program 7.30 Četrtek ns valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - glasba, Za mlade radovedne že, Mehurčki, tema dneva »Vroče — hladno«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in Se kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Glasba ne pozna meja - 21.00 Zavrtite, uganite - 22.00 S festivalov jazza — X. Dizieland — festival - Dresden/80 7. oddaja - 22.45 Zrcalo dneva -22.56 Glasba za konec programa PETEK, 5. MARCA Prvi program 4.30 Jutranji program — glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.06 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.36 Otroške igre -8.50 Naii umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Glasbena matineja - 10.06 Rezervirano za... - 11.06 Ali poznate -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 — Iz naiih krajev — Iz naiih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam • - 13.50 Človek in zdravje - 14.06 »Capric-cioso...« - 14.26 Naii poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste — Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in godemo - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.36 Lahko noč, otroci -19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela . .. »Domovina naia je svobodna« - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... - 21.06 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Radi ste jih poslušali - 23.06 Lirični utrinki 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 7.30 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Ob koncu tedna«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20 00 Stop-pops 20 - 21.30 Glasbeni casino - 22.15 Popularna countrv glasba 22.46 Zrcalo dneva - 22.56 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA Stjrodav no mttlo i »•v. Afriki Rimska boginja plodnosti Sredstvo za ublažitev kašlja Naprava za Izpa-revsn|e Varovanje čuvanje, ohranitev Egipt, bog plodnosti In mrtvih Ciprsko od por n gibanj* Poiusen« ur nrdna Koroški tlov. narodnjak In preporodih'I j I Mama) Novozelandska otlca Šumarska boginja plodnosti Starogr. boginja zmage Mehiški vulkan (CMlal-tapeti) Sredozun Iglavec z detnlk. krošnjo Nikolaj Kopernik Zvesta domača žh/al Nekd. tro bentać pl orkrr RTV LJublj (Andrej) Glagolska oblika, sup In Železniška proga Skandinavsko Gorenjska metropola Pritok Rana v Sv.ci Reiitve pošljite do srede, 3. marca do 9. ure na naslov: Glas Kranj, Mole Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke z dne 19. februarja: Stane I .cvar. karikatura, iris. lakaj, pasat. nota. nt. kioto, atol, slast, retina. ti. dleto. oder. ales. pena. ribežen. tonalit, sa, britanec, ran. okapi. timok. Has, kavalerija. dren. lazar Prejeli amo 191 rešitev. Izžrebani ao bili: 1. nagrado (150 din) prejme Alenka Kuhar. Trtic. Bistrica 33 a. 2. nagrado (120 dinl prejme Mjrko Rihar Kamnik. Kranjska e.4c, .3. nagrado (100 din) prejme Marjan Mihelći*. Kranj. Valjavčeva 12 Nagrade bomo poslali po posti. V tujino z evročeki Kako pripravno plačilno sredstvo so čeki, smo lahko spoznali vsi tisti ki smo se odločili, da dobivamo svoje osebne dohodke na tekoči račun. Za znesek, ki smo ga porabili ob kakršnemkoli nakupu v trgovinah, na bencinski črpalki, ko smo posedali v tej ali oni restavraciji, za inkasante, za plačilo vrtca in podobno, nismo nikoli v zadregi. Le ček izpolnemo. Lansko jesen pa je Ljubljanska banka naredila ie koraj naprej: vsem tistim, ki hranijo pri njej na deviznem računu ali devizni hranilni knjižici devizna sredstva, je omogočila čekovno poslovanje tudi v tujini. Ce potujemo v tujmo, nam torej v banki ni treba dvigniti deviznih sredstev, temveč zaprosimo le za EVROČEKE, kot se imenujejo ti čeki, ki so v Evropi v navadi kot Elačilno sredstvo in jih je do lani jubljanska banka le sprejemala od tujcev, ki so prihajali k nam, zdaj pa jih tudi sama izdaja našim državljanom, ki potujejo zasebno ali službeno v tujino. Kakšni so pogoji poslovanja z evročeki? Osnovni pogoi je da imamo pri Ljubljanski banki odprt devizni račun ali devizno hranilno knjižico in na njej položene devize. Ce bi torej radi s čeki v tujino, se nekaj dni prej oglasimo v Ljubljan ski banki, tam, kjer imamo odprt devizni račun, povemo svoje želje in banka nam bo glede na viiino naše devizne vloge izdala čeke, najmanj pet, zraven pa poskrbela tudi za posebno izkaznico, Čekovno karto s katero se bomo lahko ob izdaji čekov tudi izkazovali. .... Največja vrednost, ki jer lahko .zapišemo na en ček, je 300 DM. Sicer pa vam bodo v banki dsli tudi spisek vseh držav, kjer Ishko poslujete z evročeki pa tudi zneske, za kobko lahko v posamezni državi izpolnite ček. Cek izpolnimo v tuiem jetikd, navadno v angleščini sli uradnem jeziku države, kjer se trenutno nahajamo in plačujemo, ga podpišemo v prisotnosti osebe, ki ji bomo ček izročili, na hrbtno stran pa zapišemo številko nsše evročekovne izkaznice. Prav pa je, da na kontrolni listič vsakokrat zabeležimo znesek evroče-ka, ki smo ga izdali, morda tudi sproti odštevamo od celotnega zneska, ki ga imamo na voljo, da ne bi prišli v negativni saldo, pa bi morda izdajali evročeke brez kritja, kar je seveda kaznivo. - Paziti moramo tudi na tole: ko se odločimo za evročeke, nam banka željeni tlel deviznih sredstev prenese na poseben račun za evročeke, vendar tega denarja v celoti ne smemo porabiti, ker ga določeni del mora ostati za varščino za kritje tečajnih razlik, kj bi lahko nastale v tistem času. Koliko je te varščine, je odvisno od driave, kamor potujemo. O vseh teh podrobnostih nas bodo podučili delavci banke, ko se bomo oglasili pri njih. Morda le ie to: v vseh evropskih državah, posebno ie v zahodnem svetu, je ^poslovanje z evročeki te povsem normalna stvar. Vnovčimo lih lahko povsod tam, v vseh bankah, ns poštah, v blagovnicah, agencijah, kjer bomo opazili značilno nalepko EC v kombinaciji tirkizne, oranžne in črne barve, spodaj ps napis »eurocheoue« Več kot 170.000 bančnih podružnic Evrope in Sredozemlja že ima ta znak na svojih poslovalnicah Naj ie enkrat poudarimo prednosti evročeka; z evročeki je" poslovanje preprosto 4n varčno, gospodarno in hkrati udobno. Evročekovna izkaznica velja leto dni, prav ps je, ds jo nosite ločeno od čekov, kajti, če izgubimo skupaj čeke in izkaznico, se bo nekdo lahko kaj hitro okoristil z njo, samo z enim ali drugim si ps težje pomaga. V kolikor se nanv zgodi kakšna takšna neprijetnost, moramo seveda takoj obvestiti banko, če smo pa izgubili oboje, pa banko in upravo javne varnosti Več o evročeku pa boste izvedeli pri katerikoli enoti Ljubljanske banke, na Gorenjskem. Temeljne banke Gorenjske. /O ljubljanska banka ir-~ a • Temeljna banka Gorenjske Kranj O LAS 14 STRAN TELEVIZIJA, KINO PETEK, 26. FEBRUAR! SOBOTA, 27. 2. 8.46 Poročila - 8.50 Potovanje Škrata S p* nč kolina, češka otroška serija - 9.00 Ciciban, dober dan: Na topli peči 9.15 ZBIS - S.Rozman: Oblaček Pohajaček - 9.30 Kuhinja pri violinskem ključu: O violini - 10.00 Kaj je novega na podstrešju, otroška serija TV Zagreb - 10.30 Pustlovščina otroška serija TV Beograd - H-00 Mesta: Stockholm, angleško-kanadska serija • 11.50 Za zdravo življenje, 4. del - 12.00 Otrok in igra: Otroške igrače - 12.20 »Triglav« v Južni Ameriki, 1. del dokumentarne oddaje • 12.56 Nogomet Ssrsjevo : Olimpija, prenos Sarajevo - v odmoru Propagandna oddaja • 16.10 Poročila - 16.15 Smučarski ' skoki na 50 km za moške posnetek iz Osla -16.45 Casak: Košarka Borac : Bosna, prenos - v odmoru Propagandna oddaja - 18.15 Mupet show: Kenny Rogers - 18.45 Naš kraj - 1900 Zlata ptica: 1001 noč - Abd BI Malik in beduin - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.56 Vreme - 20.00 Nase 15. srečanje • 21.35 Zrcalo tedna -21.50 Adam ob 6.00 zjutraj, ameriški film - 23.25 Poročila Film Adam ob šestih zjutraj nam bo predstavil mladega Michaela Douglasa v vlogi doktorja semantike, ki se med počitnicami zaposli kot gozdni delavec. Gre za preprost televizijski film iz časa. ko se je Miehael Douglas šele prebijal izza očetove sence. Oddajniki II. TV mreže: 16.15 Test - 16.30 Otroška predstava na lutkovnem bie-nalft v Bugojnu 81 - 17.30 Vroči veter, ponovitev humoristične serije - 18.30 Smučarski tek na 50 km za moške, posnetek iz Osla -19 00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 2000 TV kaseta. Arsen Dedič - 20.35 Poezija - 21.10 poročila - 21.15 Rojaki: Atanas Bliznakov in njegovi štipendisti, dokumentarna serija - 21.45 Športna sobota - 22.05 Izziv novega, dokumentarna serija TV Zagreb I. program: 10.00 Poročila - 10.05 T V v šoli: TV koledar, Mislite s svojo glavo Književnost v NOB (do ii.06) - 11.55 Za- bavni koledar - 12.55 Nogomet Sarajevo : Olimpija, prenos (do 14.50) - 15.15 Iz sporeda TV Novi Sad - 15.45 Poročila - 15.50 TV koledar -16.00 Jugoslovanska hiša na Floridi, dokumentarna oddaja - 16.45 Košarka Borac : Bosna - 18.15 Mali koncert -18.30 Ti dnevi, ta leta - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Klateži, ameriški film - 22.15 TV dnevnik - 22.30 Most generacij - 00.30 Poročila NEDELJA. 28. t. 8.45 Poročila - 8.50 2iv žav. otroška matineja - 9.40 Izsiljevanje na Atlantiku, ameriška nadaljevanka - 11.10 TV kažipot - 11.30 Narodna glasba • 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila -13.05 Propagandna oddaja -13.10 Oslo: Smučarski skoki, prenos - 15.45/16.00 Vse moje jeseni so žalostne, zabavno glasbena oddaja TV Beograd 16.10 Prisluhnemo talini, oddaja za slušno prizadete -16.46 625 - 17.16 Športna poročila - 17.30 TV teka - 19.06 Risanka - 19.22 TV in radio nocoj - 19.24 Zrno do zrna -• 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 M. Sečerovič-P. Pavličič-Z. Dimbach: Ne-pokorjeno mesto, nadaljevanka TV Zagreb - 21.30 Polemiki, sovjetska dokumentarna oddaja in ITD, dok. oddaja - 22.00 Športni pregled - 22.45 Poročila Tako kot se človek na starost rad spominja mladih let in gleda slike v družinskem albumu, tako tudi televizija v svojih zrelih letih želi obuditi spomine na pionirske dni. In tako smo poleg apoteke, vinoteke, diskoteke, kinoteke dobili še TV-teko. Prva oddaja bo obravnavala obdobje priprav na prihod televizije. Oddajniki II. TV mreže: 15.15 Test - 15.30 Za večno, ameriški film - 17.05 Nedeljsko popoldne - 18.30 Nogometna reportaža - 19.00 Risanka - 19.30 TV dnevnik -20.00 Zgodbe .o jazzu - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Gledalci in TV - 21.35 H. Fal-lada: Človek faoče navzgor, TV nadaljevanka TV Zagreb I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Otroška matineja - 11.00 La Fontai-nove basni - 11.30 Narodna glasba 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 O zdravju -13.30 Kolašin, dok. odda'a 14.00 Morje, ljudje, obale -Opomba: 15.55-17.15 Mun-chen ali 17.10-18.30 Offen-burg: SP v rokometu - 14.30 Vesolje, dok. serija - 15.30 Za večno, am. film - 17.05 Nedeljsko popoldne - 18.30 Nogometna reportaža - 19.00 Risanka - 19.30 TV dnevnik -20.00 Nepokorjeno mesto -21.30 Ob 40-letnici 2. prolet. brigad - 22.00 Športni pregled - 22.45 TV dnevnik PONEDELJEK, 1.3. 8.45 TV v šoli: TV koledar, Puškin: Pravljica o ribici in ribiču, Kultura pisanja, Slava Ogrizovič - 10.00 Poročila - 10.05 TV v šoli: Reportaža v slovenščini, Kocka, kocka; Risanka, Naši kraji - Suva planina, Matematika, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje -minute - 15.30 TV v šoli: Poštni nabiralnik, Puškin: Pravljica o ribiču in ribici, Obiščimo pošto, Kmečki upor - 17.10 Poročila - 17.15 Mesta Rim, ' angleško-ka-nadska serija - 18.00 Delegatski vodnik: Delegatski sistem v republiki - 18.30 Obzornik -18.45 Mladinski studio • 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Filip Robar-Dorin: Sence bližnjih prednikov - 21.20 Kulturne diagonale - 22.05 V znamenju Anthony Burgess pravi o Rimu takole: »Ko sem bil še mlad katoličan v Rimu, so mi duhovniki pripovedovali, daje Rim , moja mati. Drugi pa so me učili, in mednje sodijo tudi stari rimski pesniki, da je Rim vlačuga.« Za Anthonyja Burgessa je Rim najbolj paradoksalno mesto, najboii sveto, a tudi kar najbolj posvetno. A vtor Peklenske pomaranče in Jezusa iz Nazareta je v Rimu preživel deset let in napisal prav toliko knjig o tem mestu. Oddajniki II. TV mreže: 16..55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik - 17.45 •Lukičijada, otroška serija - 18.00 Miti in legende - 18.15 Hišni zdravnik, izobraževalna oddaja -18.45 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Po poteh spoznanj - 20.55 Zagrebška panorama - 21.15 Lice ob licu, ponovitev zabavno glasbene oddaje tv Zagreb I. program: 17.40 Poročila - 17.45 Lukičijada - 18.00 Miti in legende -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Sisak - 18.45 Mladinski studio - 19.30 TV dnevnik - 20.00 P. Pavličič: Lastni aranžma, TV drama • 21.15 Glasbeni trenutek '-21.20 Pred sedmim srečanjem neuvrščenih - 22.06 TV dnevnik TOREK, 2. 3. 9.00 TV -v šoli: TV koledar, Poštni nabiralnik. Kmečki upor. Dnevnik 10 - 10.00 Poročila - 10.05 TV v šoli: Jedilno olje, Predeli in ljudje. Risanka, Velikani svetovne književnosti: Tolstoj, Govori Milan Popovič, Risanka, Tečaj kitare, Zadnje minute -15.46 Šolska TV: Desant na Drvar, Športna gimnastika -I. del - 17.15 Poročila - 17.20 Potovanje škrata Spančkoli-na, češka risana serija - 17.30 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesa: Pesmi in plesi z oroka Krka - 18.00 Pisani svet: Slovo od zime - 18.30 Obzornik - 18.45 Mostovi -Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost - 19.00 Knjiga - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Aktualno - 20.45 E.Zola: Nana, francoska nadaljevanka - 21.50 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Ples v maskah, otroška oddaja - 18.15 Življenje knjige - 18.45 Na obisku 19.30 TV dnevnik - 20.00 Večer žensk, kanadska zabavno glasbena oddaja -20.45 Spomeniki revolucije -21.20 Zagrebška panorama -21.45 Izviri TV Zagreb I. program: 15.30 TV v šoli: Ne pozabi, Amerika - dežela in ljudje, Zanimivo potovanje - 17.40 Poročila - 17.45 Ples v maskah - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek. -18.45 Glasbeni amaterji -19.30 TV dnevnik - 20.00 Pogovor s predsednikom predsedstva SFRJ S.Kraigherjem - 21.06 Klute, ameriški fdm - 22.35 Poročila - Opomba: »8.55 ali 19.25 ali 20»40 SP j v rokometu SREDA, 3. 3. 9.00 TV v šoli: TV koledar. Ne pozabi, Amerika - dežela in ljudje, Zanimivo potovanje - 10.00 Poročila - 10.05 TV v šoli: Biologija, Kraji in ljudje. Risanka, Gledališče, Poklici - designer, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnie minute - 17.25 Poročila - 17.30 Ciciban, dober dan: Mavec -17.45 Katka, poljska otroška serija -' 18.15 Pozdravljena, Makedonija - 18.30 Obzornik 18.45 Državni ansambel gruzinske folklore - 19.15 Risanka • 19.24 T V in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna -21.35 Miniature: Oblikovanje stekla - 2r.55 V znamenju Prvenec quebeške režiserke Louise Carre Ne more še biti zima, saj ie ni bilo poletja je navdse očarljiv in obeta, da bo Carre jeva z izkušnjami postala odlična producentka. scenaristka in režiserka. Zgodba je povsem preprosta; 57-letna žena postane vdova. Čeprav ima osem otrok, ugotovi, daje povsem nesamostojna. Počasi se h? privadi novi situaciji. Zaposli se v lokalu, skrbeti začne za svoj videz in končno se zaljubi v delodajalca. Vzdušje v filmu se postopno spreminja iz otožnega v veselega. Žena sprejme ponudbo za možitev, še prej pa odpotuje v svojo sanjsko deželo, na Japonsko. Oddajniki II. TV mreže: 16.56 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.46 Čas za pravljico - 18.15 Naša obramba -18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.00 Iz zvočne delavnice, glasbena oddaja - 22.50 TV dnevnik TV Zagreb I. program: 17.40 Poročila - 17.45 Cas za pravljico - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Varaždin - 18.45 Aktualnosti, odda« ja TV Novi Sad - 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda - 22.00 TV dnevnik Četrtek, 4.3. 8.45 TV v šoli. TV koledar. Prehrana, Vesolje, Slapovi -10.00 Poročila - 10.05 TV v šoli: Baker, Kraji in ljudje. Risanka, Združeni narodi. časopisne novice storitve izdelava filmov Gibljivost. Risanka, Ljubosumnost, Zadnje minute -15.46 Šolska TV: Desant na Drvar, Športna gimnastika I - 17.15 Poročila - 17.20 ZBIS -S. Rozman: Oblaček Pohajaček, otroška risana serija -17.36 Kuhinja pri violinskem ključu: Izlet v naravo - 18.00 Mozaik kratkega filma: Slike iz galerije in Jakopičevi vrtovi - slovenska filma -18.30 Obzornik - 18.45 Pot do doma, dokumentarna oddaja - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.65 Vreme - 20.00 Studio 2 -21.36 Dokumentaristi, dokumentarna* oddaja TV Novi Sad - 22.35 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.46 Prvi cvetovi, oddaja T V Skopje - 18.15 Znanost - 18.45 Glasbena medigra - 18.50 Goli z evropskih nogometnih igrišč - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Srce je osamljeni lovec, ameriški film -21.45 Poročila TV Zagreb I. program: 15.30 TV v šoli: Pljuča - 17.40 Poročila - 17.45 Prvi cvetovi -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split • 18.50 Goli z evropskih nogometnih •igrišč - 19.30 TV dnevnik -20.00 Politični magazin 21.20 Kvizkoteka - 22.25 TV dnevnik - 22.25 TV dnevnik -Opomba: 18.55-20.15 19.25 do 20.45 ali 20 40-22 OOFrank-furt ali Elsenfield: SP v rokometu PETEK, B. 3. 8.50 TV v šoli: TV koledar. Nemščina, TV gledališče -10.00 Poročila - 10.06 TV v šoli: Društvo narodov. Kocka, kocka, Risanka, Ne vprašajte mene, Šola, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute - 15.30 TV v šoli: Nemščina, Hrvaški po-topisci: M. Mažuranič: Pogled v Bosno - 17.26 Poročila - 17.30 Kaj je novega na podstrešju, otroška serija TV Zagreb - 18.00 Radenci *82. glasbena oddaja - 18.30 Obzornik - 18.45 Pred izbiro poklica: Poklici v gradbeništvu - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno od zrna - 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme - 20.00 A. Miller: Na pragu smrti, ameriška nadaljevanka 20.55 Ne pretntt-dnevi. ta leta: IT nika 1963, serija - 21.56 sodelujmo!, * 22.05 Nočni ta« ki, danski film ■ fi la Trenutek jeftin* družini z din* ma. kižimnatšnf KopenhagnaOu običajno dvojim službo in dam. Oh imata vsakdsAjt probleme: dnin* proračun, tet*** izpolnitvi fk^ajP zahtev. Toda i ji povedo, d* L Po preživetem jezi iti ckpr končAo spe boleznijo, i dejstvo pa tesneje po? žena vtem., živita v upanja, ostajata sitom, predvsem pa zelo intenzumci se ceniti najm§ podrobnosti, drobno srečo, kijih v norr- živyenjupog«m spregledamo... Henning^Jetisn* filmu Zimski ofi* znova dokaznk.t mojstrica v ar človeških tem je doirtj umeam* da se ne prepon 'sentimentalno** solzavosti, jgraifl' povsem narom prepričljivi. Ta: ni film o smrtim temi so zaprli zarodi niza nesrečnih in nikoli ra zjasnjen i h dogodkov umorov, utopitev, požann . z as trupi tel vode. Zdaj bi lastnik kamp radponovno usposobil, privede sedem mladih, da bi ga uredi/i. Petek, trinajstega. Začenja se nevihta, z "lnPa tudi grozljivi dogodki. Resnične zgodbe gredo, hol kože. taku dobro v promet. dttsu avtorji j)OSneli že sedmi del. Tudi tokrat'so v ospredpi seksi prizori, primerno začinjeni s humorjem. , K(tnadf*ki film Punčke začenjgi s honfttcijevo mislijo, da jv žu ljenje igra. odvisno samo. skozi čigava očala gO opazujemo. Zp<>dhe ljubezni, prve* spolne izkušnje, da bi skozi nosečnost ene o'd njih postale zrelejše, bolj privržene druga drugi in moškim, ki jih res ljubijo. * - • KINO KRANJ CENTER* 26. .in 27. februarja ital. barv. pust. film ZAKAJ RAVNO MENI ob IH.. IH. in 20 uri. 27. februarja oh 22. uri premiera nem. ban-, erot komedije RESNIČNE ZGODBE VII. der 2H. februarja amer. ban. risani film TOM IN JERRY - OSKARJEVCA ob 10. uri. ital ban pust. film ZAKAJ RAVNO MENI ob 15.. 17. in 19. uri. premiera amer. ban-, srh. PETEK II. t!h 21. uri ■ /.. 2. in .1. marec amer. ban-, srhi/teka PE-tek f.t. oh Iti.. I H. in 20. uri 4. marca nem. han-, erot. komedi/a RESNIČNE ZGODBE VII del oh Iti.. IS. in 20. uri KRANJ STORŽ 10 26. februarja hongk. ban. karate film BRIVCE LEE - Sl'PER ZVEZDA ob /«. in i h. uri. amer ban-, punt. film MORA oh 2 Iti. uri nastop Andreja Šifrrna. ital han pust film PAR - NE PA R oh IH im 20. un. premjem amer han srhljnkr PETEK'11 oh 22. un 2H februarja hongk. ban film BRl'CE LEE - Sl'PER ZVEZDA oh IS m 17 uri nem. ban. en>t. film vanesa ob i h. uri. premiera ital. ban: pust. filma t'bij alci na motorjih ob 21. uri I. in 2. marca ital. barv. pust. film zakaj ra vno meni ob IH. m 20. uri :i. marca amer. film maščevanje nevidnega Človeka oh is. in 20. un 4. marca ital. barv. pust. film lovec na morske pse oh IH. trn 20 uri DUPLICA 27. februarja ital ban. pust. film LOVEC NA MORSKE PSE ob 20. uri 28. februarja iap ban- risani film PALČIČA mb /,5. uri, hongk ban: film M ISTE R BOO oh 17. in 19. uri marca ital. han. pust. film t BIJ A I.CI NA MOTORJIH oh 20. un 4. marca nem. han uest. film SKRl\' N.OST INDIJANSKEGA ZLATA ob 20. uri CESNJICA 26. februarja ital han film V bij Al.CI NA motorjih oh 20. uri KOMENDA 26 februarja ital. ban MORSKE PSE oh 19. un film LOVEC NA RADOVLJICA 26'. februarja stol ban. film TO SO GADI oh IH.uri. angl ban film BEG V ATENE ob 20. uri 27. februarja jugosl. han film OSVA JANJE SVOBODE oh IH.un. amer han film IMPERIJ V RAC A 1'DARCE oh 20 un 2H. februarja amer ban . fant. film IMPE RIJ VRAČA 1'DARCE oh IH. un. amer han tajni film PLAMEN NA PACIEIKI oh 2» un I mana amer. han: vojni film PIAMEN NA PA CIFIKt' oh 20. uri 2. marca angl. han pust film BEG V A TENE oh 20. un :i. mana jugosl han lojni film OSVAJA NJE JE SVOBODE oh 2U. un 4 marca amer ban pust film KASKA DER oh 20. uri BLED 26. februarja amer ban film JABOLKO ob 20. un ' 27. februarja angl. han-film DIGBI NAJ VEČJI PES NA SVETI' oh IH.un. lugiml ban film PADEC ITA UJE TLS film IMPERIJ VRAČA T/Mg* SKOFJA LOKA SOeU 26. februarja amer. ban tt* DOLŽNOSTI oh 18 m 20 m 27. in 28. februarja amer M 0' PIRATOV ob 18. m2auh Za meneč marec mamop«^ ^ ŽELEZNIKI OBZORJE 26'. februarja amer m PIRAmVobl8.in20.un 27 februarja framr krim 4* > ŽENSKA ob 20 un m 28. februarja amer. amm» SJ DOLŽNOSTI ob 18. mZoZj Za mesec marec nismopr^^ JESENICE RADIO 26. februarja franc konusu. S - NOROST ob 17. im 27. in 28. februarja amer fa. IV* lAGl'NA ob 17 m /9 JJ" I. in 2. marca hnngk šh, 1* I BOKSER «»A / 7 in I9^n m •'<■ marca amer ban tum xt& hI A RDE Rob 17 in 19 „„ m JESENICE PLAVŽ 26. februar/a ital. ban* kat DOPCSTl - IMBJCA xr in 20. uri 27 in 28. februarja hongk tmn 0 Kl BOKSER myi8.m20.rn I in 2 marca amer kan kmtl G t 'NA ob 18. in 20. mn 4. mana amer. kamemm U A RDER oh J 8.1» 20 ur, KRANJSKA GORA 27. februarja amer tum AS MAJICE ob 20. un :i. marca mm,'k. man htm V SER ob 20 un DOVJE MOJSTRANA 27. februarja nem min Afct JP „h MM 28. februarja o/«er bmn as MAJICE ob I9,m PETEK, 26. FEMUARJA 1982 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH 15. STRAN O LAS ■ti GA8T 82 V CELOVCU od 20. do 25. marca Tradicionalni strokovni sejem gastronomije in turizma v Celovcu bo letos odprt samo 6 dni, bo pa rekordno število razstavljavcev iz vsega sveta prikazalo svoje dosežke v ureditvi in opremi vseh vrst gostinskih obratov in v gastronomiji. Sejem, ki bo letos potekal pod geslom »Izboljsajmo kakovost v gastronomiji in turizmu«, bodo spremljale tudi posebne prireditve in razstave. Mladi kuharji iz Avstrije, Nemške demokratične re-in Jugoslavije bodo tekmovali v pripravi mednarodnih in nacionalnih menijev. ki bodo na voljo obiskovalcem v sejemski restavraciji. Tudi letos bo mednarodno tekmovanje v pripravi hladnih narezkov. V okviru sejma bo tudi demonstracija pekarne v obratovanju, razstava »Pogrnjena miza«, razstava »Zelenje v turizmu« in skupna razstava združenih koroško-štajerskih pivovarn. Ogledate si ga lahko vsak dan od 9. do 18. ure. vstopnina pa je 45 šilingov. Na sejmu sodeluje tudi 15 jugoslovanskih razstavljalcev. V tekmovanju mladih kuharjev bo sodelovala ekipa iz Osijeka, v tekmovanju v pripravi hladnih narezkov pa ekipa iz Ljubljane. LAHKO IN PROŽNO t m. » 0 LETALSKI IZLETI V BEOGRAD tja jih Alpetour vsako soboto marca in aprila. Udeleženci bodo v našem glavnem _nt obiskatSpominski pmrk Josip Broz-Tito in Hišo cvetja, z avtobusom pa si bodo pod vodstvom mestnega vodiča ogledali mestne znamenitosti, obiskali pa bodo tudi Cena za osebo je 2JSO0 din, vanjo pa je vključen letalski prevoz v obe smeri, ime, avtobusni prevozi po Beogradu, kosilo, vstopnine, in stroški vodenja, t informacijeso vam na volja v mehAipetouromh poslmmmicah. model LUCI |Z MEHKEGA GOVEJEGA USNJA V ČRNI, PEŠČENI IN RJAVI BARVI S PROŽNIM PODPLATOM IZ CREP GUME ZEMLJEVIDI SLOVENSKIH OBClN Več kot polovica geodetskih uprav slovenskih občin je izdala občinske karte, katerih prvotni namen sicer ni turističen, vendar pa lahko dobro služijo izletnikom, saj podrobno prikazujejo območje posameznih občin z vsemi, tudi najmanjšimi zsselki, prometnimi povezavami, naravnimi značilnostmi m podobnim. Do ssdaj imajo svoje karte naslednje občine: Celje, Celjska regija. Cerknica. Crnoateh in Metlika, Domžale, Dravograd, Ihrska Bistrica, Jesenice in Radovljica, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Kranj in Tržič, Krško, Lendava, Litija Litija in Šmartno, Logatec, Lenart, Mozirje, Murska Sobota, Maribor, skupno ljubljanske občine, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Radlje ob Dravi, Postojna, Ribnica, Ravne na Kovoskem, Radovljica, Slovenj Gradec, Sežana. Skofja Loka, Šmarje pri Jelšah. Titovo Vukinji. Tolmin in Žalec. Vse občinske karte so naprodaj pri geodetskih upravah občin. 1- MAJ V TOSKANO Horttkurturno društvo Kranj vabi na 4-dnevni avtobusni izlet v Italijo, v Toakano. V programu je ogled Ravene. Firenc, Siene raznih mest pokrajine Chianti. A rez za Pescie, ki je poznana po cvetličnem ttgo: tu bodo izletniki obiskali tudi Eksperimentalni center za flori-kuhuro V Collodiju' bodo obiskali Ostržkov park, ter parka vile Gsrzoni z izbranimi fontanami in cvetnimi nasadi. Od tod pa v Monte-eatmi Terme, kjer so tudi poznani parki in nasadi in v Pistoio. kjer bo prav tako ogled cvetličnih nasadov, okrasnih rastlin in rastlinjakov. Ogledali si bodo tudi Viareggio, znano obmorsko letovišče in prizorišče karnevalov. Od tu pa še v Piso in Firence, kjer bo organiziran ogled mane galerije Uffizi. V vseh mestih bodo organizirani tudi ogledi zgodovinskih znamenitosti. Potovanje bo trajalo 4 dni. in sicer od 1. do 4. maja. (ena izleta je $.250 dinarjev Prijave in vplačila sprejema Marija Brezar. Kranj. Ce-talcev 51. tlefon 24-060 ALPETOUR DAN 2ENA - Vogel. 1 dan. avtobus, odhod 6. .'I. - Kumrove* in Cateske toplice. 1 dan. avtobus, odhod 6. I. - Benetke. I dan. avtobus iz Kranja. Radovljice in Bleda odhod «. I. KOG RAD, letalo. 1 dan. vsako soboto ml b. :|. dalje ENODNEVNI SMUČARSKI PAKETI Soriftka planina. Vogel. Krvavec, (skupine izbirajo dan in smučišče) DNEVNE SMUČARSKE KARTE /a Soriško planino in Vogel p<> raataaah cenah , nn d PANONSKI rOTO SATARI. 3 dni. avtobus, odhod 23. 4. 8 H1DROGLISERJEM MED OTOKI OD SPLITA DO Dl 1IOVN1KA, odhod iz Ljubljane 23. 4. povratek 27. 4 MBENI8KA RIVIERA, 4 dni. avtobus, odhod 30. » PRVOMAJSKI ODDIH \ Portorožu, l/oli. Rovinju. Puli. Šibeniku. Radencih. Bohinju, lastni prevoz KMEČKI TURIZEM v Škofjeloškem hribovju /a prvi nun NUENCHEN, mednarodni obrtniški sejem. 2 ali 3 dni. avtobus ASttSI - RIM - POMPELJI. 4 dni. avtobus, odhod 24. 4 HOTELI BOHINJ IN SIMONOV ZALIV, se prosta mesta laformacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih pošlo-velnirsh in pri pooblaščenih agencijah. KOMPAS JUGOSLAVIJA ZA 1 DAN Z LETALOM V DUBROVNIK vsako nedeljo v marcu Cena je samo: 2.350 din Informacije in prijave v vseh poslovalnicah Kompasa r PLESNA ŠOLA MODRINA organizira začetni plesni tečaj za mladino ob 16.30 ter začetni plesni tečaj za zakonske pare ob 18. uri s pričet kom v soboto. 27. februarja 82. Skupine nad 20 oseb imajo 30 % popusta Informacije in prijave vsak delavnik dopoldne ter ob sredah od 16. do 18. ure na društvu Modrina, Trg revolucije 3, vhod II, tel. 21-444 in ob pričetku tečaja. UGODNA PRILOŽNOST ZA OBISK DUBROVNIKA Kompas organizira marca vsako nedeljo enodnevni izlet z letalom v Dubrovnik. Prvi odhod je 7. marca. Zbor udeležencev bo ob 630 na letališču Brnik, od koder bo ob 7.15 letalo poletelo proti Dubrovniku Po pristanku na letališču Cilipi se bodo izletniki z avtobusom odpeljali v Dubrovnik, kjer si bodo ogledali mestne znamenitosti Po kosilu bo dovolj časa za potepanje po mestu in obzidju ali za kopanje < pokritem bazenu Kompasovega hotela. Povratek z letalom bo zvečer Cena izleta je samo 2.350 din. vanjo pa te vračunan letalski prevoz v obe smeri, avtobusni prevoz z letališča Cilipi do Dubrovnika in nazaj kosi lo. ogledi in vodstvo. Prijate sprejemaj kjer dobite tudi podrobnej&i program. vse poslovalnice Kompasa. NA DUNAJ Z LETALOM - ss 2 •©•din Kompas pripravlja enodnevni izlet z letalom na Dunaj. Izkoristite ga lahko za poslovne opravke, obisk sorodnikov in znancev ali za ogled Dunaja pod strokovnim vodstvom. Pozornost vzbuja izredno nizka cena 2.000 din. v katero je vračunan letalski prevoz v obe smeri in avtobusni prevoz z letališča do Dunaja in nazaj. 7. ogledom Dunaja pod strokovnim vodstvom "pa je cena 2.450 din. vanjo pa so vključeni tudi prevozi po Dunaju in vstopnine. Izlet bo v soboto. 17 april« prijave pa te sprejemajo v Kompasovih turističnih poslovalnicah. Podroben program izleta vam bomo predstavili prihodnjič Opozarjamo vas. da je število udeležencev omejeno, zato velja pohiteti! prijavo J V 8AN MARINO - 6. MARCA (ilobtour prireja dvodnevni i/let / avtobusom \ San Murino Ob poti bodo izletniki obiskali Benetke. Chiogge. Ravenno. Rimini, 5o<. n>:., in m ogledali vrsto znamenito*!i. ('epa i/N-ta je '2 100 din GLAS 16. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE PETEK. 26.FEMUMJJ MERKUR KRANJ NOVO, MODERNO, SPECIALIZIRANO PRODAJALNO »AKUSTIKA« V RADOVLJICI, LINHARTOV TRG 10 PRODAJALNA JE ODPRTA OD PONEDELJKA DO PETKA OD 12.—19. URE V SOBOTO OD 8.—12. URE POLEG STANDARDNE IZBIRE AKUSTIČNIH APARATOVI VAS BO PRESENETILA VELIKA IZBIRA KASET IN GRAMOFONSKIH PLOŠČ] DARILA DAN ZENA veleblagovnica globus Kranj — kozmetika, ure — usnjena galanterija — izdelki iz zlata in srebra — perilo lično aranžiranje proti plačilu Iskrene čestitke za dan žena 8. marec Kokra Globus Kranj & tnai.ec praktična in okrasna darila po želji darila tudi aranžiram o Nudimo vam tudi nade DARILNE BONE, katere lahko zakupite v nadih poslovalnicah v Lescah, Radovljici, na Bledu in Jesenicah murha r IZBR4LI SO ZK VAS Lahko pa se odločite tudi za dišeče darilo. Teh tene nimajo nikoli toliko preveč, da bi ne bile vesele tudi novih. Na Ko-krinem oddelku kozmetike v GLOBUSU imajo naprodaj cele kolekcije CHARLIE kozmetike, parfumov in kolonjskih vod v spreju. Zraven pa seveda vseh vrst in kvalitet dekorativne in preparativne kozmetike. Cena za Chartije: od 26925 do 669,87 din Hitro se bliža 8. man* i žena in če bi radi bt,* J rilo ženi. mami. rfee^ar' kaj prav posebnega H t*! malo prej pogledam"** nudijo v naših f/flot«^ Čudovite iifmV farne Celje imajo V zlatnine pri KOKRI ' -BUSU. Morda prtu* t* nem zlatu z zelemm Vi ogrlico iz belega :ktc fA zapestnice, zlate ob** K lanimi kamni... Cena. od 57024 do H) d" VjsUjuju KRANJ ISKRENE ČESTITKE ZA DAN ŽENA H. MAREC tTEK. 26 FEBRUARJA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 17. STRAN O CGP DELO, TOZD PRODAJA LJUBLJANA Podružnica Kranj, Koroška 16 I8CE PRIMERNE PROSTORE ZA SVOJO DEJAVNOST Potrebujemo: od 50do 80 kv. m prostorov za skladišče ea. 100 kv. m prostorov za pisarne ter prostor za garažiranje vozil Najprimernejša lokacija prostorov bi bila izven mesta Kranja, v bližnji akolici. do 5 km izven mesta. Prostori so lahko ločeni, čeprav je zaželjelo, da bi bila skladišča in pisarne na isti lokaciji. Prostori morajo imeti možnost priključka na telefonsko omrežje. Ponudbe pošljite na naslov: CGP DELO, podružnica Kranj, Koroška 16 ali pa se osebno oglasite. SCR GRADBINEC iuSoLo.KRAMUnazorjcva I Na podlagi sklepa Odbora za delovna razmerja TOZD LESNI OBRATI KOKRICA objavljamo proste delovne naloge in opravila za KV MIZARJE - 3 delavci W*ji: končana poklicna šola — -lesna smer in eno leto delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec. iti naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpol-raaju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi na na-8GP Gradbinec, Kadrovsko socialna služba Kranj, ra 1. Hstelsko turistična delovna organizacija GORENJKA, n. sol. o. TOZD Gostinstvo Jesenice, n. sol. o. Jesenice, Titova 53 Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Gostinstvo Jesenice, z dne 3.2.1982 razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge VODJE TOZD GOSTINSTVO JESENICE iti morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še na- da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo ust rezne smeri, da ima najmanj !> let delovnih izkušeni na vodilnih delovnih mestih, da ima moralnopoJitične kvalitete in aktiven odnos do razvijanja aamoupravnih od nt »so v. da ima sposobnost za uspešno gospodarjenje, vodenje m organizacije, kar je razvidno iz dosedanjega dela. mandatna doba za razpisana dela in naloge l raja 4 lela ;Ve <• izpolnjevanju zahtevanih pogojev s kratkim Jivljenjejnsom-J j kandidati pošljejo v zaprti kuverti na naslov: m DO Oorenjka. j>We. Prešernova I H. Jesenice, s pripisom »Razpisna komisija ptiD Gostinstvo Jesenice«, in sicer v 15 dneh po objavi. i»Vlje-n« kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po %ou delavskega sveta TOZD. K ALPETOUR TOZD Potniški promet Kranj objavlja ponovno na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge 2 PRODAJALCEV VOZOVNIC v predprodaji na AP Kranj •n-dnja ekonomska ali administrativna šola in i leta delovnih izkušenj lati ImkIo upravi jali preizkus znanja »»■«• sklene /n nedoločen čas s polnim delovnim časom tj^SSSe ponudb** z dokazili o izpolnjevanju pogojev vjjeais 15 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Ko-k\s I. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 60 dni taku prijavnefja roka. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA KRANJ obvešča, da se bo s 1. marcem 1982 služba za denarne pomoči otrokom (otroški dodatki) preselila iz Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj na Center za socialno delo Kranj, v pritličje nove stavbe skupščine občine Kranj, sobi št. 98 in 99. Osnovno zdravstvo Gorenjske o. o. TOZD 80CIALNA MEDICINA IN HIGIENA GORENJSKE Kranj objavlja po sklepu delavskega sveta javno dražbo rabljene telefonske centrale PAB X 25 C za'prodajo Izklicna cena 150.000 dinarjev. Javna dražba bo v stavbi TOZD SMH Gorenjske. "Kranj, Gosposvetska 9. dne 5. 3. 1982 ob 9. uri. Osnovna šola DAVORIN JENKO Cerklje na Gorenjskem Komisija za delovna razmerja osnovne šole razpisuje naslednja prosta dela in naloge: UČITELJA ANGLEŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA za določen čas (od marca do konca junija) Pogoji so zakonsko določeni. OPRAVLJANJE DEL IN NALOG V RAČUNOVODSTVU - skrajšani delovni čas - za nedoločen čas (polovični delovni čas) Pogoji: - višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del Prijave z dokazili sprejema tajništvo šole 15 dni po objavi. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE -KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 26. 2. do 5. 3. 82 Za občini Kranj in Trtic TERAN JANEZ, dipl. vet.. Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-798 RUDE2 ANTON. dipl. vet.. Kranj, Benedikova 6/n, tel. 23-055 za občino Skofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel. 68-310 OBLAK MARKO, dipl. vet.. Skofja Loka, Novi svet 10. tel. 60-577 ali 44-518 Za občini Radovljica in Jesenice URH JANEZ, dipl. vet., tel. 23-716 ali 25-779 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca . 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. ENTRAL CENTRAL KRANJ TOZD DELIKATESA KRANJ razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 20. 1.81 razprodajo RABLJENE TRGOVSKE OPREME (police in prodajne pulte) izklicna cena za vso opremo je 20.750 din. Plačilo na žiro račun št. 51500-601-12979. Prometni davek plača kupec. Razprodaja bo v četrtek, dne 4. marca 19N2 ob II. uri v Kranju. Maistrov trg M. skladišče trgovine Delikatesa Kranj, za družbeni in zasebni sektor Ogled opreme možen po poprejšnjem dogovoru - telefon 2h'-89:i vsak dan do dneva razprodaje. Interesenti morajo pred razprodajo položiti 10 '* polog od izklicne cene na blagajni TOZD Kranj, Maistrov trg 11. SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA KRANJ Svet šole razpisuje dela in naloge RAVNATELJA SOLE za dobo 4 let Pogoj: - kandidat mora poleg splošnih pogojev in pogojev iz 511. člena zakona o združenem delo izpolnjevati tudi pogoje za učitelja ali sodelavca šole, imeti mora pedagoško izobrazbo ter najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževal-nem delu in opravljen strokovni izpit Kandidat mora imeti ustrezne mnralnnpolitične kvalitete in hiti družbenopolitično akt iveri. Rok za zbiranje prijav je 15 dni od dneva objave javnega razpisa. Kandidati naj pošljejo prošnje s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov šole s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od sprejetja sklepa o izbiri kandidata. KO G P RKjpT A P^saj*. N EjT KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, z n. sol. o. Kranj, ul. Mirka Vadnova 1 TOZD KOMUNALA b. o. objavlja prosta dela in naloge: OPRAVLJANJE GROBARSKIH DEL - 2 delavca Pogoj: - osemletka oziroma nepopolna osnovna šola in priučitev za navedena dela. Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas, s poskusnim delom Hva meseca, delo s«' oprav I ja v t urnusu OPRAVLJANJE CESTNO-VZDR2EVALNIH DEL NA RELACIJI ZG. BESNICA - PODBLICA - 1 delavec • Pogoj: - osemletka oziroma nepopolna osnovna šola in priučitev za navedena dela. Delovno razmerje se združuj«' za nedoločen ras s poskusnim . delom dva meseca. Kandidati za zgoraj navedena dela in naloge naj pošljejo vloge na naslov: KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD Komunala, Kranj, ulica Mirka Vadnova 1. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. TEMELJNO SODISCK V KRANJl Predsedništvo Na podlagi 9. člena pravilnika o delovnih razmerjih objavlja prosta dela in naloge I 2 STROJEPISK za enoto temeljnega sodišča v Kranju, za katera se pri opravilih zahtevajo naslednji pogoji: - t letna upravno administrativna šola. ali 2 letna administrativna šola - delovne izkušnje / najmanj loti udarci na minuto. - delavka bre*/ delovnih izkušeni / najmanj _'no udarci na minuto. - I mesere poskusne dolie Delavki, ki bosta sprejeti na delo. bosta združevali delo za nedoločen čas. J SNAŽILKE /a enoto temeljnega sodišča v Kranju, za katera se zahteva končana osnovna šola Delavka, ki bo sprejeta na delo. bo združevala delo za določen čas treh mesecev. Intcresentkc naj v 1"> dneh po dnevu objave vložijo pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjenih pogojih na naslov Predsedništvo temeljnega n. kisla repa 38 din, klobase 50 din, orehi 340 din jajčka od 7 do 8 din, krompir 10 din' med 170 din. ZAHVALA Ob boleči izgubi nase ljube žene, mame, babice, sestre, taftoe. tete in svakinje FRANČIŠKE JAGODIC roj. Bernard se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, njen grob zasuli s prekrasnim cvetjem, nam izrazili sožalje in v teh težkih dneh sočustvovali.z nami. VSI NJENI Kranj, 22. februarja 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre in tete ROZALIJE POGAČNIK upokojenke se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za podarjene vence in cvetje. Hvala za obisk in vence ZB, KS Ljubno in kolektivu Murke I>esce. Zahvaljujemo se tudi Domu upokojencev dr. J. Benedika za vso skrb in nego v času njenega bivanja v domu. Hvala govornikom za poslovilne besede kakor tudi pevskima zboroma. Hvala tudi duhovščini za lep pogrebni obred. VSI NJENI V SPOMIN ljuba Vika! Ze leto dni v grobu spiš. a naših srcih še živiš, ne mine ura. dan. ne noč. povsod v mislih si navzoča Minilo je leto. odkar si tako nenadoma odšla od nas. ljubljena žena. sestra, teta in svakinja VIKTORIJA ZAMAN iz Kranja - Levstikova 1 Spomin na te bo ostal vedno živ. Cas beži ne izbriše pa bolečin. Hvala vsem. ki obiskujete njen grob. ji prinašate cvetje in prižigate sveče. , HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Ze osmo leto v grobu spiš. a v mojem srcu še živiš, ne mine ura^. dan. ne noč porsod si z mano ti navzoča V SPOMIN v nedeljo. 28. februarja 1982. mineva osem let, kar se je smrtno ponesrečila moja ljuba, edina hčerka METODA LAZAR Vsem. ki obiskujete njen prerani grob. ji prinašate cvetje in ji prižigate svečke ali se je na kakršenkoli drug način spominjate, iskrena hvala. ŽALUJOČA MAMA LOJZKA Kropa. 26. februarja 1982 Sporočamo žalostno vest, da nas je v%55. letu starosti nepričakovano zapustil naš ljubi mož, oče in dedek JURIJ ČEBAŠEK Voklo 12 Od njega se bomo poslovili v soboto. 27. februarja 1982 ob 15, uri izpred hiše žalosti na pokopališču v Šenčurju. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega ljubega sina in brata DUŠANA KORENČANA ml / Strojevega Duškota se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z. nami. nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. nam pomagali mu darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za njegove hodrilne liesede in lepo opravljen poslovilni obred, pevcem za lepo petje. Društvu absoventov kmetijske šole Šentjur pri Celju in prof. Vebru. gasilcem, mladini in njegovim zvestim in požrtvovalnim prijateljem za ganljive poslovilne besede. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi' V8I NJEGOVI Podbrezje. 23. februarja 1982 GLASOVA ANKETA I Večina frizerjev v invalidski pokoj Kranj — Cela vrsta dejavnosti in poklicev je, kjer obstaja nevarnost poškodb pri delu in nastanka delovne invalidnosti, veliko jih predvideva tudi beneficirano delovno 'v>bo. Frizerjev in brivcev, ki jim leta dela na nogah pušča trajne posledice, pa do zdaj nismo mnogokrat jemali v misel. Razlogi so verjetno v tem, ker so kolektivi brivskih in frizerskih podjetij majhni in se njihove družbenopolitične organizacije ne znajo zavzeti za probleme, ki tudi niso videti veliki. Tudi kolektiv kranjskega Brivsko frizerskega podjetja je majhen in problematika delovne invalidnosti še ni prav prišla na dan. Vendar je postala že tako pereča, da je ni moč več obvladovati le z nekaterimi ugodnostmi, ki pripadajo invalidnim delavcem in tistim, ki se invalidsko Tradicionalni veleslalom za »svinjsko glavo« Jesenice — Precej mrzla, toda lepa pustna nedelja je privabila nekaj tisoč gledalcev na Crni vrh nad Jesenicami, da si ogledajo petnajsti tradicionalni veleslalom za »svinjsko glavo«. Po pustnih šegah in običajih je Crni vrh samostojna občina z glavnim mestom Spanov vrh. Ima svojega župana, statut, prapor. Po uvodnem šegavem govoru se je začelo tekmovanje, najprej igre brez meja ob meji. Prvo mesto so osvojili rovtarji pred bajtarji in Spanovim vrhom. Nato se je začelo pravo tekmovanje za trofejo svinjska glava. Kje in kako bomo gradili KRANJ - Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije in društvo arhi-. < tektov sta sredi minulega leta razpisala javni natečaj za pridobitev idejnih načrtov za individualno stanovanjsko gradnjo v tako imenovani gosti zazidavi. Posebna žirija je po končanem natečaju ocenila dela in ugotovila, da je le-ta izredno uspel. Posebno zanimivi so rezultati glede novih urbanističnih zasnov za zasebne stanovanjske hiše pri različnih vrstah zazidave. Namen .natečaja je tudi bil,-kakšne gradnje bi ustrezale posameznim regijam in klimatskim pogojem. Nagrajeni in odkupljeni projekti bodo v prihodnje osnova za izdelavo izvedbenih načrtov za posamezne regije in lokacije. Prejšnji teden so bila nagrajena in odkupljena dela razstavljena v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, v ponedeljek pa so jih razstavili v avli kranjske občinske skupščine. Razstava bo odprta še danes. A. Z. Vpis na visoke šole Včeraj. 25. februarja, je bil v »Delu« objavljen razpis za vpis v t prvi letnik visokošolskih delovnih organizacij v Sloveniji za študijsko leto 1982/83. Vsi. ki se nameravajo jeseni vpisati na visokošolske ustanove redno, ob delu ali iz dela. se morajo prijaviti med 2r>. februarjem in 27. marcem. Poseben obrazec za prijav«) je moč dobiti na srednjih Šolah, visokošolskih delovnih organizacijah, skupnostih za zaposlovanje in delavskih univerzah. V razpisu so poleg navodil za prijavo in informacij za kandidate objavljene tudi študijske smeri, vpisni pogoji, predvideno Število študentov, ki naj bi se letos vpisali, možnosti za vpis v tretji letnik in podobno. Hkrati bosta objavljena tudi razpisa za sprejem v študentske domove v Ljubljani in Mariboru ter natečaj za sprejem gojencev v vojaške akademije. Za vse. ki želijo o možnostih študija zvedeti kaj več. bo v petek. 5, marca ves dan in v soboto. 6. marca dopoldan informativni dan na visokošolskih organizacijah. Po veleslalomski progi, dolgi 50 metrov in z dvoje vratic. se je spustilo dvajset tekmovalcev. Pravijo, da pri nas ni kave. »Pa naj zdaj še kdo reče, da je ni!« Maska Šverc kornere caffe je mimo carine »prišvercala« toliko kave, da je bo vse leto za občino Crni vrh dovolj, zato je dobila prvo nagrado. Toda bilo je še veliko lepih mask: spomenik ob 15-letnici Svinjske glave, obisk Brežnjeva v občini Crni vrh, prodajalna kave Spanov vrh, prehitri smučar, ki je obtičal v štoru, coprnica, strašilo, upokojenka, tihotapci derviatov . . . Novi župan je za leto dni postal Branko Trojar. Ze zdaj so se domenili, da bodo zbirali sinkolit. s katerim bodo prebarvali travo, ie prihodnje leto ne bo snega, saj zelena barva preveč spominja na zelene majice ljubljanskih hokejistov. Na pomoč je priskočil tudi Franc Kosir, trobentač pri Avsenikih. Le kdo ga ne pozna! Vse skupaj je začinil s svojim humorjem, saj brez njega Svinjske glave ne more biti. Jože Morvlje upokojujejo. Na seznamu upokojencev je kar deset delavcev, ki so se morali zaradi invalidnosti predčasno upokojiti in le ena delavka je uspela prebiti na tem delovnem mestu 30 let brez škode za svoje zdravje. V kolektivu pa sta tudi dve delavki, ki zaradi invalidnosti delata nepoln delovni čas. Dve delavki sta že letos prijavljeni na invalidsko komisijo, nekaj pa jih tako težko dela, da bodo morale v bolniško. Delavcem, ki so starejši od 50 let, zakon o delovnih razmerjih dopušča 5 dni dodatnega dopusta, v kranjskem Brivsko frizerskem podjetju imajo ti delavci le 3 dni dopusta. Invalidom so dodelili 2 dodatna prosta dneva, kaj bolj pa za preventivo niso poskrbeli. Delavci menijo, da bi morali imeti tudi red-nejše zdravniške preglede, najbolje kar vsako leto, saj bi le strokoven nadzor zdravnika preprečil prezgodnje nastajanje invalidnosti. Vsakoletni pregledi naj bi za ženske bili nad 40 leti, za moške pa nad 45 leti, saj v tem obdobju frizerji začno bolehati. Delavci brivsko frizerskega podjetja iz Kranja predlagajo tudi, naj bi frizerjem priznali tudi poklicno bolezen in beneficirano delovno dobo, saj se več kot 90-od-stotno invalidsko upokojujejo. Za zdaj je za invalidne delavce, ki še vedno delajo, poskrebljeno le s skrajšanim delovnikom. Vendar pa je to le skromna ublažitev njihovega nezavidljivega stanja. Za preprečevanje invalidnosti, za boljše delovne pogoje, za zdravljenje in za ostale preventivne ukrepe pa je še vedno preslabo poskrbljeno. Majhen delovni kolektiv se ho sam težko znašel, zato bi morali to vprašanje načeti širše, morda najprej na invalidski komisiji, kjer se bodo zbrali za to vprašanje najbolj poklicani. Kranj - Komunalci ima/<> tc dni; kaje zapadel flot sneg. polne roke dela. Zaradi hudega mraza s<> pa na reč kuncih hran/a zamrznili kanalizacijski odtoki. Tako je bilo tudi c Tomšičevi idia v Kranju, kjer so morali delavci komuna/v s črpalkami črpati vodo iz jaškov. No. mimogrede, tiste pokrove kanalizacije, zaradi katerih smo jih zadnjič očrni/i t (il ASI'. so popravili :<■ tajgoj naslednji dan. - Fnto> D. D<> lene Zimski tabor na Uskovnici Bohinjska Bistrica — r\a najrazličnejše načine smo letos med zimskimi počitnicami zaposlili najmlajše. Nekatera planinska društva so se odločila za tako imenovana zimska taborjenja. Mladinski odseki planinskih društev Bled. Tržič in Srednja vas v Bohinju so se povezali in skupno pripravili planinski taborna Uskovnici. 38 pionirjev planincev je pod vodstvom šestih vodnikov preživelo prijetne dneve. Zaradi ugodnih snežnih razmer in dobre pripravljenosti so se pionirji povzpeli na planino Jezerce, na Veliki Draški vrh in na Viševnik. Bogato je bil izkoriščen čas na taborjenju. Mladi planinci so smučali, tekmovali s samotežnimi sanmi, gradili igluje, se urili v uporabi cepina in dere/ in prirejali družabne večere Pripravili so tudi kratek recital Prešernovih pesmi. Za zaključek taborjenja so pripravili anketo med udeleženci. Ocena ankete je ugodna: mladi planinci si takšnih srečanj še želijo. Na nas. ki delamo z mladimi, pa je naloga, da želje mladih uresničim«. S. M. Popravek ' Kranj — V nesreči., ki se je zgodila prejšnji četrtek. 18. februarja, na Oldhamski testi v Kranju, je voznik osebnega avtomobila Jože Bajt pešakinjo Marijo Šinkovec zbil nekaj metrov od prehoda za pešce in ne na prehodu, kakor pravi torkovo poročilo. nesreče PREHITRO PO SPOLZKI CESTI Podtabor — Na magistralni cesti v podtaborskem klancu se je v ponedeljek, 22. februarja, zgodila prometna nesreča, ki ji je bila kriva prehitra in neprevidna vožnja voznikov Marijana Peljhana iz Idrije in Franca Kapusa iz Kamne gorice. Peljhan je kljub zasneženi in spolzki cesti začel prehitevati pred seboj vozeče vozilo Kapusa. Ko ga je prehitel, je jelo Peljhana zanašati, zato je Kapus za njim začel zavirati. Pri tem ga je zaneslo na nasprotni pas. kjer je tedaj pripeljal Janko Maček, star 27 let. iz Zvirč pri Tržiču. V trčenju sta bila voznik Kapus in Mačkova sopotnica. 4-letna Vesna Maček, laže ranjena. Voznika Peljhana pa je na spolzki cesti zaobrnilo, tako da je trčil v avt«>mobil Danice Bolhe iz Kamnika, i I). Ž Umrl pod kupom premoga Kranj — V sredo. 24. februarja, se je pri delu smrtno ponesrečil delavec Tekstilindusa. 55-letni Jurij Ceba-šek, doma iz Voklega. Delavec je transportiral premog po tekočem traku v manjši silos, ki dovaja kurivo v kotlovnico tovarne. Ker se je zamašil kanal za prepust premoga iz depoja. se je Cebašek z železno :>alico povzpel na kup premoga, da r>i z gornje strani od mašil silos. Pri tem se je premog z 80-tonskega kupa sprožil in delavca pokopal pod seboj, da je skupaj s premogom zdrsnil skozi silos in se v premogu zadušil. I) Z. C Obrambni pouk za prebivalstvo Usposabljanje delovnih ljudi in občanov za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je nadvse pomembna naloga, zato jo je treba stalno uresničevati. Vidno vlogo imajo pri tem občinski upravni organi za ljudsko obrambo, ki organizirajo kot eno izobraževalnih oblik na tem področju obrambni pouk za prebivalstvo. Letos namenjajo v njem posebno pozornost dvema temama. Prva, o delovanju družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema v vojni in drugih izrednih razmerah, je po svojem namenu splošna, za drugo, o protioklepni borbi, pa je značilna strokovna, vendar večini poslušalcev razumljiva vsebina. V škofjeloški občini, kjer so predavanja poslušali že v sedmih krajevnih skupnostih, bodo pouk sklenili konec marca. Med predavanji v krajevni skupnosti Poljane smo se s predavateljem in slušatelji pogovarjali, kaj menijo o takšnem načinu usposabljanja za obrambne naloge. Povedali . so nam! vojni, se zbojimo za svoj dom * svojo družino, ki ju imamo tw& Zato je dobro, da vsakdo vj*j nekaj ve o zaščiti pred vojnih nevarnostmi in se po svoji mo& pripravi za obrambne potreb* Kadar utegnem, rada bere«1 vse po vrsti. Iz časopisov in re^! pa tudi po televiziji zvem maj*" kaj; prav tako ujamem kakJP0 novost o splošnem ljudskem odporu, o pripravah nanj. 2e lafli seem bila na podobnem pred»v*' nju in tudi za letošnjega menite-da ga je bilo vredno slišati. Kaj mi je bilo tokrat najbolj všeč? Slike, predvsem diapoiiri*1 so bili zanimivi, saj tega t* vidimo vsak dan.« Vinko Pintar iz Poljan: »Sem družbenopolitični delavec v naši krajevni skupnosti in aktivno sodelujem tudi na področju splošne ljudske obrambe ter družbene samozaščite. Tako sem prevzel dolžnost predavatelja za obrambni pouk. Prvič sem predaval lani, ko smo imeli deset predavanj, letos pa jih bo v okviru krajevne skupnosti osem in še posebej v temeljni organizaciji LTH. K pouku vabimo vse krajane, starejše od 15 let. Udeležba je nekoliko slabša kot lani, ko so za predavanja dobili pozive. Vseeno je moč oceniti, da je zanimanje za pouk zadovoljivo. Posebno prvo temo — grajena je na osnovi novega zakona o ljudski obrambi, ki še ni v veljavi, pa je zato dokaj teoretična — skušam popestriti z aktualnimi vprašanji iz našega političnega in gospodarskega življenja. V temi o protioklepni borbi je najbolj zanimiva tehnika, ki jo predstavljamo tudi z diapozitivi. Oceno uspešnosti pouka bomo po končanih predavanjih sprejeli v komiteju za SLO naše krajevne skupnosti.« Ljudmila Koiir iz Srednje vasi: »Vojna ni nikomur pri srcu: še posebno ženske nas je strah pred njo. Ko premišljujemo o »Stvar Jurija Trajbaaa« za abonma v Prešernovem gledali«*« ()d 27. februarja do vključno H. marca vsak dan razen nedebrbu' Prešernovem gledališču na sporedu drama Vitomila Zupana »STVa* JURIJA TRAJRASA*. ki je doživela svojo krstm> uprizorim J otvoritvi letošnjega Tedna slovenske drame. V letošnjem reperhmf Prešernovega gledališča bo to že četrta abonmajska predstav t odrasle. Uprizoritev je doživela ugoden odmev med občinstvom »j/ kritikih. Pripravili so jo s celotnim igralskim ansamblom Prttrnf vega gledališča. Sa fotografiji prizor iz uprizoritve (Biba UrUt.lk/ Ulaga. Tine Omani - Foto: C Zlate Jakob Pintar z Malina*«* vrha: »Tudi jaz sem drugi* »* takem predavanju. Vseeno g* slišal in videl letos nekaj novej* Dejal bi, da je predavanje mivo za vse. Znanje, naj B* kakršnokoli, vedno prav p^jg Posebno za mlajše je koristno, d* se naučijo braniti pred sovrtjuf kom. Ko si ogrožen, moraš pripravljen na to, sposoben $P raš biti, da zavrneš močnejšrl* Pomnim drugo svetovno vojnog vem, kaj se pravi, če te kdo ud**1 nemočnega. Takšna/ predavanja so osnovi podlaga za pripravo na obrani Čeprav ne vemo, kako bi se mv*'' odvijale v primeru nove vojn*, f prav spoznati, s kakšnim oroij^ razpolagamo in kako ga upora)''' ti. Morda bi bilo dobro, da bit* predavanjih predstavili tudi \nf Ško moč in cilje drugih.« Besedilo in slike: Stojan Saje