Razne stvari. Iz domačih krajev. Katol. polit. narodno društvo „ Sloga" v Cadramu imelo bo aa prazaik ar. Štefaaa po litaaijah občai zbor s aledečim sporedom: Volitev aovega odbcra, poročilo o delovaaja leta 1905, naročiio časaikov za 1. 1906 ia razai aasveti. S pošte. Poato v Ljabacm je dobila poitaa poaiožaa aradaica Marija D e b e 1 a k, pošto v Križevcih pa poataa pomožaa aradaica Magdaleaa Lopan v Rngateu. — Imeaovaai bo: za postae aaintcBte postni praktikaati Albert Kosar, Karol Doberšek ia Maks P ii r s 11 v Cejja, Kriatijaa C a a g e r v Mariboru. — Posta v Podaredi ee je podelila poataema uradaiku Emila Paaek iz Šfc. Jaaža pri Ptaja. — Poatarica Ro7.a Čraovšek je prestavljeaa iz Ljabaega v Braslovče. Mariborske novice. Pri broda v Melja je skočila dae 12. t. m. aatakarica Ana Mikae v Dravo. Delavci so jo pa potegaili iz vode. Nameato da bi bila resiteljem hvaležaa, jih ie začela psovati. Skrajaa aehvaležavst! — Sodnija isče 27letao Marijo Breakovič iz Pod- lehnika. — 181etna Ivaaa Bratuša, hdi znaaega viaidarja Brataše, kt je bil obaojea aa smrt, ker jo je umoril ia pojedel, ima sedaj s sodaijo maogo opraviti. Vectao se okoli klati, tako, da je bila že večkrat radi potepaaja kazaovaaa. Ker te kazai aič ae pomagajo, vtakaili so jo v prisilao delavaico — Pri poseataika Jaaeza Caf je slnžila dekla Roia. Ko ji je goapodiaja odpovedala, jo je to tako razjezilo, da je skočila v ajo, ji pipala lase ia jo z aogami savala v trebah. Goapodiaja se je branila, pri čemer je deklo lahko raaila. Vsled te raae je Roia tožila gospodiajo, ki je pa bila oproščena, ker je dokazala, da je to storila v silobraaa. —¦ Po Tržaški cesti je dae 27. m. m. pijaa doma korakal delavec Karol Dežmaa. Na aekem voza je zapazil d?e vreči, katere je vzel aeboj, ae da bi laataika vprašal, če dovoli. Vreče je prodal za 2 kroai. Še isti večer so ga dobili ter postavili pred sodaijo, kjer se jo izgovarjal, da je nStrašaasko'* pijaa. Cel tedea oatrega zapora ga bo sedaj poačilo, da pijaa človek tadi ae sme krasti. — V aoči na 18. t. m. so vdrli aezaaai ta^ovi v prodajalao izdelovalca mila g. Brosa na Glavaem trga. Nasli so pa samo samo 12 K deaarja. Hoteli so tudi vdreti v zravea ležečo glavao zalogo tobaka, toda ai ae jim posrečilo. Tatovi so morali biti zelo drzai, kajti v bližiai je redaraka (5a>ajaic. Slovenska narodna pesem. C. kr. mi- aigtrstvo za ak ia bogočastje se je odločilo dati zbrati aarodae pesmi vseh nar>dov avstrijskib. Deio ima biti strogo znanstveno, t. j. zapisati se imajo vae pesaii do zadnje ia aicer tako, da zapisek odgovarja zahtevam vede. Z ozirom aa naso pesem moremo aazaaaiti, da je c. kr. miaietrstvo žc imeaoralo odboraike, katerim je naloga, nresničiti ozaačeai aamea. Iz Štajerskega je v odbor pozvaa g. Gabriel Majcea v Maribora. Nadalje aam je tadi zaaao, da je slovenski odbor 17 t. m. imel v Ljabljaai shod, aa katerem je pretresal ter določil. kako hoče izvraevati lepo svojo aalogo. Za Štajer sta prevsela vodstvo aabiraaja g. Gabriel Majcea ia g. dr. Jožef Tomiašek, prvi za severovzhodai, drugi pa za jngozapadni del. Ker bo v dosego velikega ia prelepega Dansena treba, da pomoči svoje ae odreče aobea Slovcaec, bode se v kratkem izdala iaStrukcija, kako treba pri aabiraaju postopati, ki bode v raaaih časopisih objavljeaa ter H3 še v obliki posebaih pol ozir. kajižic posamczaikom dala v roke. Toiiko za sedaj. Stvar je reaaa ia velikega knltarnega pomeaa. Med drngim namerapa e. kr. miaiatrstvo pozaeje Ba podlagi celega dela za preprosto ljudstvo za zelo majbea denar izdati pesmarico, čea, aaj ae lepo ljadsko petje, ki 8edaj žalibog Bio-iao hira, zopet oživi. Sv. Trojica v Slov. gor. Dne 20. novembra so biie obciaske volitve za trojiski trg. Izpadle so prav tako, kakor ao bile a aročeae, izpremembe tadi aihče ai prieakoval: naa gospod Golob so zopet ^piirgeraiajater". Pa to pot so imeli Trojičaai veiik strab, pobrali ao vsa pooblastila, kjer ao si apali, ae celo gospod Kirbis je hodil k pobožaim vdovam prosit pooblastil, tako se je bal za sebe ia za svojega ^švogra" Goloba. Pa ta ajih strah je bil sedaj popolaoma aepotrebea, ker se od aasprotae atraai aameaoraa aiti korak ai atoril za volitev. — Štajerčevo poročiio je debela laž, kakor je dolg in sirok ajea poročevalec, pač pa «e je botelo videti, kako atvar stoji brez aaaprotaega pritiaka. Volitve ata se adeležila gospod žapaik ia gospoil katehet, da pokažeta, da iaiata pravico m da se ne bojita. Isto sta tadi storila gg. Lavoslav Perko ia Mibael Holabar. Tako je prav, ča8t jim! Kajpada to ai bilo po volji trojiškim nvelmožpm11. Posebao aovi trojiski ^veleposestaik" ?Stajercaa — ima jih samo 60 + 1, reci aeatdeset ia eaega, ^piirgermajster" Golob ao posebej aaročeni — torej Scbiilz, ta je hado zameril, aajbrže zato, ker aiso ajega poprej dovoljenja prosili! Le pisite ia govorite, kakor vam drago, trojiški goapodje dahovaiki se pač bore malo zmeaijo za to. Tisti časi ao miauli, ko so zahrbtne tožbe ia pritožbe kaj pomagale, ae gre ve<5! Ča8i, ko se je par tržaaov vse balo, so proc! — če veliki lažaik ia dopisaik od Sv. Trojice ae kako laž ve, aaj jo le hitro aporofji nŠtajerca", aorci imajo aad tem avoje veaelje, norci vse verajejo, vse hlaatao pogoltaejo. Dober tek! — Mizar Jarij Malec je kapil poaestvo B'aža Ploja v Spod. Porčiča, svoje je pa prodal krojača Jaaeza G o 1 o b a. Na Domiakovo posestvo v trga je prisel pek gosp. Eraest Zaveraik, ki 8e je poročil a Faaiko Domiako. Spodnja Kungota. V Gradiški je zopet izvoljea občiaakim predatojaikora gosp. Tomaž Kramberger, občiaakim svetovalcem g. Aatoa Leber ia g. Fraac Graadosek. G. Kramberger je že 45. leto takaj žapaa. Čeprav vedao vleče z Neraci, se ma doaedaj aiso hoteli — to vemo mi dobro — pridobiti aobeaega odlikovaaja. Nemska bvaležaoat! Na Sžavnici so obč. volitve z dae 1. jal. 1. 1., pri katerih so Sloveaci zmagali v V8eh treh razredih, res ovržene ia ge vrai aova volitev v četrtek, dae 28. decembra v ščavniski aoli io sicer voli III. razred ob 9. ari predpoldne, II. razred ob 1. ari popcldae ia I. razred ob 2. ari popoldae. Tc volitve so silflo važae, zato pridite sloveaski vclilci vsi do zadajega. Kakor stao prvikrat elavao zmagaii, moraaao tudi tokrat. V ta namea je potreba aleberBega aašega glasn. Naj aikdo ae ostaae doma. Na delo torej, vrh Sioveaci aa Sčavaici, da bo aasa sveta katoliaka ia sloveaska 8t?ar ob meji sloveaski zopet zrnagala. Iz terbegovske obfiine. Laa8ko leto se je pri aas ve^krat pokazal aek viaaki kapec, ki pa ai kapoval viaa, arnpak je le sel na to, da ae je ta jb tam napil — vina pa ai kapil. Tadi letos se je že ta ia tam pokazal, toda tiste viaogradaike je letos izpastil, katere je laai obiakal, kajti nekateri bo ga še do letos z viaom čakali. Viaogradaiki, pozor torej ! Mihalovci pri Ormožu. Poseataika Sloviaca gospodarsko poslopje je začelo ob 5. zjatraj dae 12. t. m. g^reti. S alamo krito poelopje je bilo tako neaadoraa v plaaieaa, da aiso aaogli aiti vse živiae resiti. Zgoreli ste dve pitaai sviaji. Tadi del hiše je uničil ogeaj. Škoda aa živilih ia krmi je velika. Vzrok ogaja ni zaaB. V Poljčanah je a-arl gostilai-Jar Fraac Kampl. Potres. V aedeljo, dae 17. t. m. po aoči ob 11 ari 20 aiia. se je čatil po Spod. ŠtajerskeBi labek potresui saaek, ki je trajal dve do tri miuute. Smer ma je bila od jagozapada pMti severovzbodn. Doala ao aaaledaja krajevBa poročila:Sv. Lovreac v S1. gor. Nocojaajo aoč, dae 17. t. mea., ob 11 ari 20 mia. Bas je mal potres prijetao zazibal, dntili so ga le aeapeči. — Sv. Križ aad Mar i b o r o m: Takaj smo občatili v aoči od 17. aa 18. deceuibra ob pol 12. uri tri eredajemočae potresae saiike. — Sv. Bolfeak pri Sredisča: Od dae 17. aa 18. decem. aekoliko minat po 11. ari po aoii, je bil močea potrea od 5 do 10 sekaad. Zbadil je Ijadi iz trdaega apaaja. Calo se je delj časa klepetanje šip ca okaib ia treseaje zemlje. Nekaterim je počil obok. Ljadi je bilo groza. — D?a zaporedaa potresaa suaka sta bila ališati vBabiflcih pri Ljatomera v aoči od 17.—18. t. me8. ob 11. ari 17 mia. — Kozje: Dae 17. gradna ob 11. ari po aoči se je čatil močea potresai aaaek, ki je pridrvil od aevero-zapadae straai. Strahu jo bilo dovolj. — B r e ži c e: Pri aaa 8mo čutili v aoči od aedelje aa poaedeljek okoli pola 12. are močeB potresai aaaek, ki je trajal okoli 4 sekaade. — C e 1 j e : Okoli tri sekaade trajajoč potrea aas je v aedeljo po noči ob 11. ari 25 miant vzbudil. Smer potreaa je bila jngozapad-severovzhod. — Prevorje: V aedeljo zvečer, dae 17. t. me8. ob 11. ari po Boči emo čutili pri aaa precej močaa potres v smeri od vzboda proti zahoda. Skode ai napravil aobeae. — V Srediača amcr v aoči od 17.—18. t. mes. ob 11 ari 20 miaat čntili potres v ataeri od vzboda proti zahoda. Treseaje je bilo precej rnočao; zbndilo aas je iz spaaja. — Rajheabarg. Dae 17. t. m. ob 11. ari zvečer ia daaes v tcrek ob polu 11. ari smo čatili ta dva labka potresaa snaka — Dobovn pri Brežicah. Dae 17. t. m. ob četrt Ba 12, aro po aoči siko čutili precej močaa potresai aanek Št. Ilj v Slov. gor. Pri občioaki volitvi za I. razred so imeli Sloveaci iu poaiUnemci jedaako stevilo glasov. Z Neraoi je tadi volil dae 14. gra-Jaa amrli po^estoik Gierliager. Imel je aarnreč ajegov sin pooblastilo. To je tako goroata8aa krivica, da je le mogoča v Tarčiji ia Avstriji. Žreb je odločil za Nemce. Sloveaci bodo vložili ugovor. Stojnci. V sredo, 13. deceuabra t 1. je utoBil zvečer v Dravi gospodar Štefka Bezj ak. Dragim je sei pcmagat, pa je saai srart aaael. Njegovo Jadjo so aašli v Križevljaaih, a irnplo at Balega aifejer. — V soboto ponesrečila ae je v Halozah pri vožnji »telje dekliua Aaa Šmigoc iz Stojac, Voz as je zvrail na njo, da so jo ca pol mrtvo potegaili izpod voza. Sedaj bolaaa leži. Sv. Anton v Slov. gor. S« pri aaa ljudje, katerim iie ugaja ue bralao društvo, ne mladeniska zveza. Ne zdi se aam vredao, da bi se ž Bjiani bavili nataačueje. Odgovor aa vse aapade naj bo za zdaj — socialai karz! — Vtteransko druitvo si je aaročilo zastavo za boraih 600 K. Vrbjak je Baročil tndi trak z aemskim napisoai. Celo g. Alt se vsema temu smejijo! Nefiloveški stariši. Dae 19. t. m. popoldne so pripeljali v mariborako bolBisaico 38 letaega slaboamaega Štefaaa Mom, kočlarskega aisa iz Loke pri Slbaici. Žaadarmerija ga je nasla v sviajakem bleva starisev. Bil je zvezaa z verigami, popolcoma jaaeaiarjen ia v Bečloveškem atacju. Ljadje pravijo, da je bil stiri lcta tako privezaa v sviBJskem hleva. Bil je pola aesaage ia mrčeaa. Ko 80 ga pripeljali v bolaisaico, niso ajegove oči preaasale daevae sveilobe, ker je njoral prebivati v vedfli temi. Tadi leži popolaoma sključeBo v postelji, ker je bil tako vkleajea v verige z nogami ia rokami. Ubožec odgovarja aa vprašaaje popoJaoiaa narobe. Spodnja Polskava. Zadnjič smo poročali o samomora FraBca Kraut. Njegova hči je kmala potem, ko so očeta nasli, izgiaila. Catila se je Bamreč krivo cčetove aairti. Čez tri dai so jo nasli vsled lakote aa pol mrtvo a& soaedovem hleva Radgona. V Prezberga je zgorcla hiša kočarja Irgoliča. Domača hčer je sfeočila v hišo, da reši mater, o kateri je noislita, daje v koči. Zadel pa jo je padajoči tram, da se je zgradila aa tla. Sedaj je v bolaiaaici. Šmarje pri Jelšah. V noči od 15. do 16. so vlomili talovi v takajsajo davkarijo in odaesli aradaikom 100 K. — Dae 18. je premiBal tržaa ia pocestaik Maks T a b 6 i 6. Slovenska zmaga v Dobrni. Brzojavao se aam p.roča: V dveh razredih zmagali sijajno Slovenci. Slovenski Šoštanj! Pri občiaskih volitvah v Šoštaaju so zmagali Sloveaci v II. ia III razredu. Vsled tega vlada pri aemSkatarjib ia njih zakotaih iističih straaaa jeza. Ta onemogla jeza aam zvabi saaio ponailovalai aaanieh, kajti Šoatsaj je ia oataae sloveaaki, aaj se se tako aapibajejo različai aarodai ia verski odpadaiki. Vrlim voliicem: Siava! Laški okrajni zastop popravlja saviaJ8ki rnoat blizu eao leto ia potroaa za to »totake! Davkoplačevalci, kaj rečete k takemn ^aemškema'1 goapodaratva ? Celjske novice. Kakor vsako leto, bode tadi letos delil goap Peter Majdič v Spodaji Hadiaji moko ia premog ubožnim prebivslcem celjake okolice oz. mesta ia sicer v Boboto, dne 23. t. m. Vsak prosajik aaj priaeae 8 seboj abožai listek. Polzela. V Dala je pogorelo dae 15. t. nri! poelopje Cecilije Trebovaek do tal. PoiMtnica je sla v gozd po drva ter je za- prla svojega 7 letaega siačka v hišo. Deček je priael do vžigalic ia je vžgal bišo. Sosedom ae je posref-ilo resiti dečka ia živiao. vae drngo je zgorelo. V Škalah pri Velenja so si izvolili za žapaaa vrlega narodnjaka ia maogoletaega dosedanjega žnpaaa g. Jožefa K o v a 6 a. Skomre. Da ao občaai akomarake občine izrodili svoje občiaake zadeve v oskib razamaih ia za blagor sloveaskega ljudstva vaetih odboreikov, pokazala je že prva cdborova aeja, kateri je predsedo?al aovoizvoljeai občiaaki predstojaik, dae 12. dec.: nUvažajo6 potrebe slovtaakega ljudstTa pridražaje se obeiaaki odbor soglasao v avojem ia v imeBB občanov, Uatere zaatopa, vsem, ki delujejo za to, da se v najkrajšem c^asa nvede za \ae poafavodajatae zastope, pred vaem za državao ia deželao zboruico, gplosaa, eaaka, aepoaredaa ia tajca volilaa pravica". SoglaaeB 8klep vseh odboraikov je mdi ta, da se bodo v prihodaje sprejemsli ia rešerali aamo oai aradai dopiai, ki ao piaaai ia aaalovljeai le v soveBskem jezika; cemške aradae dopise ia akaze mora obč. predatoJBik aereseae vraiti. 0 tem drugem aklepa se caj obvestijo oblasti, pod katere spada občia** 8komre. Z ogorčeajem zavračajo aadalje sklepo ob zborovaaju nemake ia posilicemške gospode v Gradcn ter zabtevajo: Proč od alfivea8kega kraba z aradaiki ia dragirni dostojaBBtvefliki, ki skilijo v Brajh"! — — — Kedaj bodo pa začeli poaaemati alovcaskcga pohorskega kmeta oai, ki bi ma rnorali biti vzgled aarodaega Bavdašeaja?! Laško. Nemsko gospodarstvo v okrajflem zastopa. V poBedeljkovi seji aasega okrajnega zastopa je odbor s 13 proti 9 giasom zavrgel proaajo Ciril-Metodove dražbe za podporo 200 K. To je aezaalisaaa krivica od atraai oaih Neaicev, ki iaiajo v okrajaem zaatopa prvo beaedo, ki živijo od Sioveacev, za zahvalo pa BJim fige kažejo ia delijo sloveaski denar med Nerace. MaBjka uaai besedi, da bi primerao ožigosali to drznost aaših nasprotaikov, ki ima v aaaem sloveaakem okrajaem zastopn žalibog ae večiao. Slovencem skrajno sovražai aemški rSiidmarkia pa je pred aekaterimi meseci podarilo 200 K, za aašo koriatao s lsko dražbo pa se ae dobi aiti krajcarja! Zaporuaite si, da pride daa obračaaa. Zapnmaijo Baj 8i to posebao trgovfc Karl Hermaa, gostilfličar Weber ia aotar Mravlag, ki so v prvi vrati glaaovali proti podpori aaši sloveaski aolaki družbi. Kakor vi aam, tako mi vam! ... Vojaški begunec. Meaarski pomočaik AvguitiB Maater, rojeB pri Sv. Jarija aa Pesaici, ae ,je hotel odtegaiti voj-jgfiiai ia je pobcgail. Zasledovali bo ga tudi radi tatvine. A ae bili bi ga še dobili, ko bi ne bil piaal v svojo domačo občiao, aaj mn dokameBte posljejo v MaUhofea. Tam so ga prijeli. Sevnica ob Savi. Z aovim letom bo obhodil postai pot trikrat Ba tedea sledeče kraje: S«iarje, OraSje, Lediaa, Ledgojae, Dobrova, Orehovo, Žurkovdol, Žabjek, Meteavrb, Kamea, Di-ožaaje, Šetojfle ia Sv. Rok. Poštfli aabiralnik ae uatauovi v Šmarja, Oreaja, Lediai, Orehovem, Žabjeka ib Drožaaja. — Pri mo8tu so potegaili dne 16. t. m. iz Sav6 mrtvo traplo približao 40Ietaega moža, ki je, sodeč po obleki, delavakega ataaa. Ime ae doaedaj ni zaaBO V St. Lenartu pri Brežicah se je igral dae 11. t. m. posestaikov sia Fraac Urek 8 saiuokreaoHi, ae vedof, da je aabit. Orožje se aproži jb kroglja zadeae ajegovega devetletaega bratca. ki je dae 13. t. ra. v bolflisaici amrl. Trbovlje. V aoči aa 9. t. m. je bil pri premikaaja aekega tovoraega vlaka v TrbovIjah povožea čavaj Fraac Lakner. Odrezati 80 uiu moraii desao aoi^o aad koleaom ia ga prepeljali v deželao bolflisaico v Ljabljaao Kozjaiiske novice. Vreme je bilo miaali tedea prav lepo solačao, da že davao ae tako. Prav je kazal vremeaski kljn^. Listje za Baateljo se je veadar dobilo vsaj za silo. Daaea 17. grndna, ko to pišem, pada aaeg. Vremeaski ključ o mladi lnai kaže aeataaovitao vreme, dež, saeg ia vihar. — Pohvalao mora kozjaaski aovičar omeaiti, da zadaje vabilo aa zborovanje nGospodarskega bralaega draštva" ai bilo glas vpijočega v paš(5avi, ampak adeležba je bila maogobrojaa. Vai prostori so bili aatlačeai vrlo aarodaih mož ia mladeaičev, žen ia deklet. Z zaaimaajem ao vsi poslaBali kra8ai govor iz potae torbe jerazalem8kega romarja. Gosp. govoraik je Bataačao aarisal potovaaje, šege ia okolaoati av. dežele, posebno v betlehemakem hlevcu, kjer se je Baš Gospod ia Odrešeaik rodil; o Mrtvem morja ia marsikaj drazega. Vplel je med govor maogo smesaega ia aaljivega tako, da je bilo smeba aa ceate. Maogi želijo, da bi jerazalemski romar vse nataačao opisal, bodisi v ^Sloveaakem Goapodarja" ali v BNašem domu". Gotovo sem prepričaa, da ai aobeBema poslaaalca žal za oao akromao nrico, ki jo je porabil za pnslašaaje ia zborovaaja draatva. Veliko še ima jerazalemski romar v pntai torbi raznovratae ropotije, katero želi ob dragi priliki razložiti. Kadar se Vam bode aazaaaiio, le pridite zopet v obihieai atevila kakor daaes! Priarčaa bvala govoraika, jerazalemskeraa romarja, ia vsem doslim zborovalcem. Veselo aovo leto! — Kozjaaskiaovičar. Drnštvo avtonomnih uradnikov za slovenske pokrajine se čati dolžaega, vae uradaike avtoaooiBiri aradov opozoriti aa to, da v sedaajem zaaedaaja državaega zbora pride zadeva staroataega preskrbljeaja v razpravo. V tozadevaem aočrta ae pa aič ae govori o enabem preskrbljevaaja avtoaoaiaih aradoikov. Da pa prideaio tadi mi aradaiki obdia ia okrajaih zaatopov do aasih opravičeaih ib zažeijeaib ciljev, je dolžaoat vaakega posamezne^a tovariša, da takoj napravi aa enega nasih državaih poBlaacev — Robič, dr. Ploj, Berks — sledečo petieijo, ali pa že aapravljeao v podpis z dopiSBico lahko zabteva. ^Velerodai gospod! V kratkera se predloži državBemu zbora aačrt za 8{aro»tao preskrbljeaje privataih aradaikov. Ker pa ae v iatem aačrtu ae jemlje ozir aa aradaike pri obžiaah ia okrajaib zastopib, proaim, da blagovolit« takrat, ko se bo o istem aačrta v državaem zbora sklepalo, zahtevati, da se tadi aradaiki občia ia okrajaih zastopov v istem zakonu avažajejo. 0 gmotaeui položaja aradaikov avtoaomaih aradov 86 je že veliko niaalo ia govoriio v javaih zastopib; od razuih straai se je povdarjala potreba, njih položaj zboljsati, predložile so se tadi že tozadevne razce peticije državaemu zbora; ker pa ravao aradaiki avtoaomnib uradov med privataimi aradaiki aajveč storijo za drJavo, je opravideBa zahteva, da država skrbi za ataroatao preakrbIjeaje teh uradaikov. V aadi, da boste to opravičeao zahtevo o priliki razprave v držav. zbira podpirali, bilježim z odličaim spostovaBJem" — (podpia). • Društven koledarček za 1. 1906. je izšel. Nekoliko pozao je sicer za koledardarček, če izide se le decembra, a Koledarčkovo aredaistvo ai povzročilo zamade. Naa je prav raiveselil rdeči BZvezai Koledarček". Vsakdo, ki mu je aiari poštea aapredek sloveaakega ljndstva, Baj bi imel BKoledar6eka. Priporočamo ga aajtopleje vsakomar. Tvariae poačae dovolj za vsakega, ki ma aiso mari le prazae čeoče ali pa kaki priamakaeai romaai. V poročila o zborovaaja BSlov. krač. soc. zveze" v Maribora dobi vsak razaovrataega gradiva. Oai, ki tožijo, da aimajo tvariae za predavanja, je dobe, kolikor hočejo. Draatva iB osobito draatveaa aačelstva naj poskrbe, da te aklepe izvrše. Naai delavski orgaaizaciji je poavečea posebeB oddelek, ki opieaje večje prireditve aašega delavstva. Ob tej priliki opozarjamo delavska draatva aa aklepe I. vsesloveaakega shoda pri D. M. v Polju. Skrbite, da se prav porsod tudi izrrae. Opia mladeaiških abodov Ba Štajerskem je velezaaimiv. Kaže, da vrla stajeraka mladiaa ae dtži križem rok. Le tako aaprej! Vrlo delajoča štajeraka orgaaizirana mladioa, aasa aada. aaš ap, obroe gotovo svojo poaorBOtt tudi aa delavsko adruževaaje, ki je aa Štajerskcm ae pomankljivo. V BNavodilih za zvezaa druatra" pa najde vsak, ki mu je aa 8rca društveao življeaje, kar poželi io potrebnje. Drustva aaj bi le izpolajevala aauke navudil. Prav dobro tudi služijo aavodila voditeljem ^čebelic". Jako prav pridejo tudi tabele za račuaaaje vsebine okroglega, teaaaega ia žagaaega leaa v kubičaih metrih. Gospodaraki zapiaaik pa aemo kliče gvojim aaročaikom: Imejte v redu avoje go8podaratvo, vpisnjte svoje doh.dke ia stroake. Drustveai sezoam kaže, da je y ?Zvezi" J33 drustev z 9720 dlaai. Ličaa knjižica stane 1 K, aaročila aaalovite aa aaalov g. Lnka Sinolaikar, atolai vikar, Ljubljaaa. Ker je aa razpolago ae aekaj laaakih BKoIedarčkov", opozarjamo delavstvo, da je v njem maogo za delavstvo vele^ažaih aestavkov. Segajte torej pridno po »Draatveaem koledarčku"! Pol milijoaa ur je preteklo dae 16. dec, odkar vlada aai ceaar Franc Jožef I. ,,Dan sprave", ljudska igra s petjemv štirih dejaajib. Spisal Zvoaimir Maale. 78 »traai, 16°. Izdalo ia založilo uredaiatvo BDražirskega prijatelja" v Trstu. Ceaa 20 v; po po8ti 5 v več. — Dobra igra, polna aaljivih, pa tudi pretresljivih prizorov. Za navadae odre ,je jako pripravaa, ker se da nprizoriti z učiakom ic tudi zelo akromaimi aredatri. Njeaa smer je proti pijančevauju ia kaže, da ai vselej reaaičea pregovor: .Pijanec se preobrae, kadar ge v jamo zvrae." To igro, ki je prva te vrete, priporočamo prav toplo druatvom v uprizoritev in vsem knjižaicara, posebao v krajih, kjer se veliko pijaačuje. — Pevske tofike v tej igri je uglasbil Viako Vodopivec. Omeaiti moramo lepo koračaico za mesaa zbor s Btrio": »Mi amo Slovaai!", ki 86 gotovo ndomači. Primerni hektografiraai glasbeai izvodi 86 dobe po 10 v v nredaiatva BDrnžiaakega prijatelja" v Tratn, Rojaa 3. Sloveaski kmeije! Vsak staa ima daadanes liste, ki zagovarjajo njegove ležaje ia koristi. Za kmečki staa izvršujo ua Slovecskem Stajerja to aalogo aaš BSlov. Gospodar". Zato pa aaj bi ne bilo nobenega sloveaakostajerakega kraeta, ki bi ne bil aaročea aa BSlov. Goap." Naročaiaa za liat je pač majhaa. Za uelo tato znaaa 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naročaiaa 86 poalje na priproat naslov: Upravaiatvo ^Slov. Goapodarja", Maribor. Sloveaski kraetje, aezite po avojem staEovskem listn ia sirite ga med aobrati! Z aovim letom bo list izhajal pri isti ceai v povečani obliki ia aa lepšem papirju. Daaaaaja priloga ima že tako obliko ia tak papir. CerkTene stvari. Umrla je dae 13. t. m. v maribcrBki bolaisaici usmiljena sestra Filomena Apoloaija Gozaikar, rojeaa dae 9. februarja 1873 ]>ri Sv. Jederti nad Laskim. I^jtitomer. G. Aatoa Valcer, poaestaik v Babincib, je ob potu, ki pelje v Ljutomer, po8tavil čez 7 metrov viaok križ, katerega je v nedeljo, dae 10. t. m. po večeraici g. dekaa Jurkovič ob agisteaci dveh gospodov kapelaaov bidgoHloTil. Po blagoslovu je goepod kapelaa Škamlec množici doinačega in iz okolice zbraaega ljndstva v primeraem govoru razložil pomea križa v stari ia p< tem v aovi dobi. Po končaoem govora je g. Zacherl z eao svojih pevk zapel aalaač za to elovesaoat zložeao peaem. Bodi ae priporaajeao, da je podobo Križauega, kakor tudi Device Marije jako ometao izdelal domači podobar g. L. Perko pri Sv. Trojici v Slov. gor. N Diuštvena poro&la. Na Štefanovo v Rušel Tu priredi kmečko bralao društvo v goatilai g. Aatona Novaka avojo veselico, pri katcri se bo pelo, igralo ia tudi proate zabave ue bo maajkalo. Na gledaliških deskah b<<deta ta prvikrat gostovala znaaa in priljubljena igralca Čikeka ia Vrezl, ki bosta gotovo vsakomur izsilila mnogo ameha. Prijatelji ia zresti obigkovalci aarodaih Rus, posetite aas v obilaem števila, zlaati pa ne ostacite doma vi, domačiai! Veaelice 8e v prri vrsti prirejajo le za vas in z vaao navzo<5noatjo jo trnd, ki ga povzročajo prireditve, obilao popiačaa. Torej na svidenje ia prijateijsko veselje naj bo ta večer med aaaii! Katol delavsko društvo v Mariboru je priredilo dae 17. t. m. cb 5. uri popoldne božičaico 8 petjetn ia živimi podobami. Slavnoat ao obi^kali tndi prevzvišeni vladika lavaatinski dr. Mibael Napotaik. Petje aovega društveaega moskega zbora je splošao ngajalo. Jako kraBne 80 bile tndi žive podobe: Rojatvo Kristusovo, sv. družioa, 12 letni Jejus v tempeljnu. Med deklanaacijami moranao posebej omeaiti gde. Straajaak, ki je krasao deklamirala: BAngeij mirna. Nato so se razdelila med otroke udov darila, kar so prevzviaeai laataoročuo storili. Obdarovaaih je bilo 160 otrok. Iz Ribnice. Po takajsajem ,Bralaem draatvu" povabljen je 10. t. m. goap. potovalai nčitelj G o r i č a n raz!agal o koristi kmetijske podrnžaice. Po^lušalcev je bilo veliko atevilo, katerih se je tako.j toliko oglasilo, da ae je kmetijaka podrnžnica nstanovila. Naj delnje v občai blagor. Pri Sv. Benediktu v Slov. gor. je  na podueuem shoda zadDjo nedeljo jako zaai- mivo predaval gosp. ačitelj Jožef T r o h a o amerikanskih nasadib. Skleuilo ae j«, da bo tekom zime vaak četrtek zjutraj po sv. maši v bralni aobi go8podarski podnčai shod, pri katerem nast(>pi vgakikrat edea govoraik in  bo potem razgovor o dottfaem predmeta.  Prvi tak ghcd bo v četrtek 28 dec. Govoril bo o delu v sadovajaku mladeaič Aat. Zemljič. Goapodarji, mladeaiči in ?ai, ki se zaaimate 7,a gospodaraki aapredek, ndeležujte se teh shodov v velikem steviln! Za potovalno kajižaico, koja je nameajena Slovcneem ob meji, 86 je že darovalo aekaj knjig. Toda se vse promalo! Rodoljubi, pokažite aedaj dejaaaki avojo Ijubezea do v aevaraoati se nahajajoče slovenake meje! Kajige ia darove sprejema: Joaip Kraajc, kapelan, Sv. Peter, poata Maribor. Bralno drustvo ,Skala" pri Sv. Petru niže Mariboru je imelo zadajo nedeljo povoljno dobro obiskaa poačea shod. Po pozdrava g« ap. predsednika je predaval gosp. dr. Aat. P. Koroaec o pojmu ustave ia potem o različoih volilaopravaih sestavih kakor so: splosaa ia eaaka volilaa pravica, 8taaorska, muožiaska, razmeraa itd. Goap. tajaik ia pozival drustveaike k pridaemu čitaaju, ker ^fljig je sedaj dovolj. Drustvo si je pred kratkim nabavilo krasao in bogato kajižaico. Naša nepolitična orgaaizacija. V BDru8tvea. Koledarčku" najdemo letoa maogo zaaimivih podatkov o uaži aepolitični organizaciji. Vseh drustev, zbraaih v »Slovenski kr ačaaako-socialai zvezi, je bilo ob Bklepa aredaistva za Koledarček 133 z 9720 claai. Največ drušlev, 77, jib eteje Kranjaka, štajerskih drnštev je zaznamGvaaih v ^Zvezi" 38, v iatiai pa je ajih stevilo že poskočilo na 41. Velika čkoda je, da aiso vaa drnštra odgovorila aa vpraaaaja, ki ao se jim et&vila od csredajega odbora za 1. 1904, kajti potem bi lahko aeatavili zanealjivo in aila poučao statietiko nepclitičnih druatev. Kolikor je v Koledarčku gradiva na razpolago, hočeruo podati sliko apodrjještajerskili aepolitifiaih društev. Denaraega prometa ao imela nasa drnštva 16827 K 39 b. NajmarjjŠ! deaarni promet je imelo (v kolikor Kokdarčkovi podatki kažejo) bralao druatvo v Pišecab. največjega pa bralao drnatvo v Dobrai pri Celja. Knjig je v aaai apodajestajeraki crgaaizaciji na razpolago 11043, prebralo 86 jih je 11004. Največ kajig ima kaiečko bralao droatvo v Št. Ilju v Slo?. gor., aajmanj katol. bralno in goapodargko drnatvo v Rogatcn. Najvei5 kajig se je prebralo v bralaem drniitvn v Šfc. Jarija ob Taborn, aajraaDj v bralaem drnštvn v Stndeaicah pri Poljdanah. Poačaih predavanj je bilo 1. 1904 v aaših orgaaiziraaih druatrih 124, največ (26) pri Sv. Beaediktu v SIov. gor. Dramatifnih predstav je bilo 47, aajveč (5) pri Sv. Benediktu v Slov. gor. Veselic je bilo 45, največ (6) v krjaefikem bralnem draatvu v J.aronini. Izletov 86 je aaredilo 30, aajveč (8) Sv. Jurij ob fičavaici. Veteransko drustvo pri Sv. Križu na Murskem polju ai je v kratkem svojem obstanku Łe oruislilo novo veteranako zast&vo, katera bo iz črao-rumene STile, aa eui etrani cesarBki orel ia ca drugi podoba brezaiadežne Davice Marije; taka zastava bo torej popolaonia hlična vojaški apravi. Izdelale jo bodo 66. žolske sestre v Mariboru. Društveno vodstro izreka prisrčao zahvalo ivojim dobrctnikom, kateri so že za zastavo prispevali v. razairui darovi: g. c. kr. dvora. Bvetaiku dr. Miroslavu Ploj, drž. in dežel. poslaaca na Danaju, rajaemu g. dr. Farkašu v Ljutomera, g. Ludoviku Sknhala, c i. kr. poročaiku v Soproau, g. Ludoviku Karba, c. ia kr. poročaiku t Pnljn, g. Jožefa Siuhec, c. kr. oficijalu v Brežicab, sl. posojilnici v Ljntomern. Za raia« darove in dobitke za tombolo, gg. c. kr. uradaikom ljntomerskim, domači ia ljutomerski 66. dnhov^iai, gg. dr. Grossmannu in dr. Cblonpekn, gg. trgovcem ia žnpajiom ljatomerakim in vaem domačim darovalcem in podporaim udom, kateri so za aovo zastavo kaj pripomogli. Bog plati! To veteraasko drnžtvo je ediao v ljutomerakem okrajaem glavarstvu ia stoji popolaoma na narodai podlagi, (ae pa kakor pri Sv. Aatoan v Slov. gor. tiato veteransko drnštvo deluje) z aamenom, kakor kažejo drnštveaa pravila, gojiti med ljndstvom domorodai vojaški duh ia vzgojevati dia&atičao čuat?ovaaje ia pravo ljubeaea do domovine. Glede aa kratki obstanek v teku pol drngega leta, je že 28 naiformiraaih 6kaov in to so možje ia fantje, kateri si itejejo v avojo aajvečjo čaat ia poncg, da so že 8 prepasaaim orožjeni gložili svetlega ceaarja. V nasih ^rgtfth stojijo tndi možje, kateri ao stali ie v cgnju za domoviao ia 6aat Avstrije ia gledali smrti v oži, kar pričajo njihove bojae svetinje. Z aovo zastavo bo imelo draštvo 6e lepši Bgled, ker je pa že za tako podjetje v blagajni volik primaajkljaj, v ta aavedea: oamea še proaimo gg. križevaiie rojake, ako bi Bam blagovobli prispeti za bovo zastavo b kako podporo. V»ak tudi aajmaajai dar bo hvaležoo sprcjet. — Odbor veteraaskega draatva pri Sv. Knžu na Morakeoi polju, dae 15. dec. 1905. — Ivaa M a g d i 6, načelaik. Ivam P e r a a k, namestnik. Jakob S t u h e c, tajaik. Gospod bralno društvo y Kozjem je imelo minnlo aedeljo, dae 17. grudaa stojo letBO obžao zborovaflje ia volitev aovega odbnra, ki je izvoljeB po iledečem redu: predsedaik Antoa Maček, posestBik; deBaraičar preč. g. dr. Janez Jaačič, kapnian; tainik M. Paatieek; kajižaičar Rudolf Vouk, mladeaio; odborBiki Aatoa Maček, mizar, Jeraej Verdeljak, Fraac D brav, mladeflič in Jaaez B?.h, pogestaik. Daj Bog sreče ia maogo Tgpeha Bovemu odborn v leto 1906. Bralno društvo v Dobovi je imelo 17. t. m. občai zbor in predavaaja. Tajaik je predaval o pomeau in potrebi Barodae i»obrazbe ia orgaaizacije, o rabi sredatev, kakor so, koristno branje dobrih kajig, strokovnih liatov ia čaaopisov, poučaa predavaaja, požteaa zabave, igrokazi, petje, izleti ia zveza 8 sosedBimi dr cfltvi. Na »teai brabe sobe viseč« lepa podoba 8v. Cirila ia Metoda je kažipot druatveBemn delovaajn, ki je BazBaajeno v sloveaskom gesln: V«e za vero, dom ia cesarja! Predaedaik je zaaimivo raslagal aapravo dobrega gBOJišča iu to razlago pojaaajeval z riaanjem aa tablo; predaval o blevakera gBoja, o kompoatu ia o nmetnih gaojilih. Maogi udje bo žc iati daa aknpao aaročili Tcmažcve žliadre, kajnita in kalijeve aoli. V Iepem »tevilu zbraai udje so z veseljem p slnšali ta pončna predavanja, izrazili željo, da ie ob primernih časih povabi tndi potovalai nčitelj r »trokovno izobrazbo gospodarjer. Gospodarske stvari. Kako Španska pomaga svojemu knietu? (Franc« Kramberger, eksp. akad.) Zaaao je, da je Špaaija eaa aajbolj revnih držav, a vendar aam zamore ravao oaa biti v aovejsem čaan na gospodarakem poljn kot vzorea vzgled. Spozaala je, da raora država, ki hoče biti močna, mora imeti tudi močno oporo v kmetn. Raditega si prizadeva aa vso načiae kmeta ajegovo ataaje izboljaati. Naresti hočem le nekaj primerov, ki naj do- kažejo, kaj vae ae aasemu kmetn maajka ia kaj vse je oa tipravičen zabtevati od one države, kateri plačajo mastne davke. Ni zadosti, če kmet čita samo atrokovne knjige o poljedelatvn, aaipak treba je tadi, da ¦e mn vse to praktičao pokaže, kako ae dela ia kako velik dobiček priaese umao kmetijatvo. Ia y ta namea je Špaaija že lani dovolila ogromae podpore za aapravo kmetijakih posknaevalisč, ki merijo pol do edea ba ter ao bliza kraja, da ni kmetovalcem preveč od rok. Tako poftknBevalao poatajo dobi pa vs&ka ob6ina, ki ima aajmaaj 750 prebivalcev. Glavaa aaloga teb postaj je, kmefom praktičao pokazati veliko vrednost umaega poljedelatva ia primerao uporabo različnih vrat gnoja. Peatijo in zboljanjejo se tndi semeoa. Država aama da tudi veliko poljedelskih strojev posknaeTaliičem na razpolago, da ao kmetje pouče o njihovem velikem pomean za kmetijstro. Po•kuževališča vodijo ačitelji dotičaih občin, ki •toje pod nadzoratvom državaih poljedehkih iaieairjev. Navesti hočem ie gamo, da je apanska država tndi dovolila, da smejo poljedelci kakor tndi poljedelski delavci hoditi posluiat k predavaDJem ia praktičiim vajam aa vaeh javaih kmetijakih šolah in učiteljiačih. Nadalje so se tndi vpeljala, predavaaja o kmetijatva v vojažnicah, kar pa imajo že dolgo časa na Laškem. Ako primerjamo naao državo s Špaosko •anao v teh par vzgledih, moramo žalibog pripozaati, da aaaa država dosedaj za kmeta še skoraj ai ničeaar storila ali pa vaaj toliko ne, kot bi morala. Zalibog smo ae vedao navezaai na gvojo laatao pomoč. Rea je, da imamo že kako malo drevesaico ali tranico, nekatera kmetijaka drustva imajo tndi žo svoja poskuiševaliača (seveda ae popolne), aekatere sole so tndi obdarovaae a koačekom zemlje, kjer bi se aaj (a navadao se ne!) solska mladiaa pončevala o kmetijstvn, ali to je ae vse premalo. A jako dobro bi bilo, ko bi ae tudi pri aaa vpeljaU poačna predavaaja v vojaaaicab. Koliko prazaih poldaevov ia tndi celih dni zabijejo naši faatje v vojaaaici, poaebao v aimskem čaan ali pa kadar dežuje! Ali bi ee bilo bolje, da bi ge jim o takih prilikah povedalo kaj koristnega o kmetijatva? Gotovo! Ia marsikateri kmetaki faat bi se zopet z veaeljem poprijel domače kmetije, ter bi vse to, kar je ališal pri vojakih o gospodaratva, doma uporabil. A sedai vsak navadao raje O8taae po dokoataai vojački alnžbi v rrjeatu ter dela po tovaraab, a našemu kmetn pa primanjknje vcdno bolj delavskih modi.