ni je sv. Roka), ki so jo porušili. Zgorela je streha in kor; zvonovi pa so padli iz zvonika in se razbili. Cerkev stoji na samem, bila je krita; s pločevino, in je izključeno, da bi bil le slučaj ; opravičujejo se namreč, da se je ogenj prijel cerkve sam. To divjanje je trajalo precej časa. Vojakom je zmanjkalo bomb. Tako je srečno ostala zadnja hiša, na katero je bomba padla skozi streho, ne da bi se užgala. V celem sta ostali torej dve hiši in en skedenj. Vse drugo je uničil požar in če greš danes skozi to vas, so njeni edini prebivalci lačni psi čuvaji in mačke, ki so kljub nesreči ostali zvesti svoji domačiji. Takoj nato je vojaška oblast izdala ukaz, da ne sme nikdo dati srehe prebivalcem vasi Ravnik, in je za prestopek določila smrtno kazen in upepeli-tev imetja. Vse preostale moške so odgnali v kasarne, kjer so jih imel inekaj dni zaprte brez jedi in jih pretepali. Pobrali so vsakega moškega, ki so ga srečali. Ko so jih pripeljali v vojašnico, so jih postavili ob nanovo skopano jamo in jim grozili s smrtjo, vse za prazen r.ač. Sledilo je. še nekaj novih ukrepov. Smrtna kazen za vse pobegle, policijska ura od 18 ure zvečer do 9 zjutraj; to ravno za veliki teden. Za vse moške pa policijsko uro ves dan. To stanje je trajalo do velike sobote. Ta tragedija je poleg ostalega zahtevala 5 smrtnih žrtev, 1 Italijana in 4 Slovence. Med njimi sta bila dva kmeta, ki sta na veliki teden, nič hudega sluteč, stopila na cesto. Podrla jih je italijanska krogla. Tretja žrtev je bil kmet iz vasi Kromp-]je, ki se je mudil nekje na polju in bil tam na smrt obstre-ljen. _ Za predstave bo treba kupiti vstopnice, katere dobite lahko tudi v našem uradu. Ves denar od teh razstav gre za armadni relif. Predstave bodo nadvse zanimive in naše rojake vabimo, naj jih ne zamude. VDetroituseje registriralo za delo nič manj kot 116,532 žensk Detroit, Mich. — Od 250,000 kart, ki jih je razposlal med ljudi vladni posredovalni urad za delo z namenom, da se registrirajo za delo oni, ki se hočejo prostovoljno priglasiti za delo, se jih je priglasilo 158,-531. Med temi je bilo 116,532 žensk, ki so pripravljene iti v vojno industrijo. Od teh priglašenih žensk jih je izjavilo 90,649, da jim ni treba skrbeti za otroke. 22,295 jih je izjavilo, da imajo že nekoliko predznanja v tovarj-škem delu, 53,898 jih je pa izjavilo, da so voljne prijeti za delo, toda nimajo nobenega predznanja. Konvencija SDZ zdaj prvič zboruje po odborih Delegacija 10. redne konvencije SDZ bo šla na rekord, da je bila prva, ki je zborovala po odborih. Tak način zborovanja je edino pravilen in nobena organizacija, ki hoče iti z duhom časa naprej,' ne bo zborovala drugače. Torej, je bil že čas, da se je tudi SDZ topogledno enkrat modernizirala. Glavni predsednik Joseph Po-nikvar je poklical včeraj zjutraj ob devetih zbornico k redu s primernim jedrnatim nagovorom. Oddelek Častne straže SDZ je postavil na oder ameriško in slovensko zastavo, zbornica je skupno zapela ameriško himno. Brat Ponikvar imenuje v po-verilni odbor sledeče: Joško Jerkiča, Louise Pikš, Franka Cesnika, Domina Blatnika in Angelo- Kozjan. Poverilni odbor gre takoj na delo. Matt F. Intihar, predsednik Slovenskega društvenega doma izreqe dobrodošlico delegaciji v imenu direktorija. Mrs. Mortimer Seabuly je v ognjevitem govoru apelirala za nakup vojnih bondov. Glavni tajnik čita pismo od Elmer Davisa, načelnika vojnega informacijskega urada iz Washingtona, ki ga vabi na sestanek 18. septembra v Washington kot zastopnika SDZ. redlagano, da brat Gornik ahko ■ gre, ako bo konvencija končana do takrat. Zbornica sprejme zborovalni red kot predložen po glavnem odboru. Po poročilu poverilne-ga odbora, se ugotovi, da je navzočih 22 glavnih odbornikov in 112 delegatov. % Zbornica začne z volitvijo konvenčnih odborov. Predsednikom je izvoljen Joseph Tro-aec. Podpredsednikom Ančka Traven in John Centa. Kon-venčna tajnika sta John Gornik in Max Traven. Zapisnikarjem sta izvoljena Joško Penko in Louis Rozman. Zbornica nato določi, da bo zborovala od .9 do opoldne in sicer brez odmora, ter od 1 do 5 popoldne s 15 minutnim odmorom. Nato se razvije kratka debata glede načina zborovanja. Zmagal je predlog, da naj konvencija zboruje po odborih, nakar se na priporočilo glavnega odbora sestavi sledeče odbore: Za prošnje in pritožbe, za plače, za resolucije, za mladino, za asten dom SDZ, za glasilo, nadzorni odbor in odbor za pravila. Vsak teh odborov bo razprav ljal sam zase in ko bodo vsi gotovi, bodo prišla njih priporočila in odloki pred celokupno zbornico. Zbornica je nato odločila, da pošlje resolucijo predsedniku Rooseveltu, guvernerju Brick-erju, euelidskemu županu Simsu, elevelandskemu županu Lauschetu (slovensko), delavski tajnici Mrs. Perkins, Mrs. Roosoeveltin predsedniku bratskega kongresa. Jutri večer bo banket v po-čast delegaciji v SDD na Re-cher Ave. Banket priredi društvo Slovenski dom, št. 6 SDZ. --o- OCVIRKI Z NAŠE KONVENCIJE Tone Vidervol se čuti še tako mladega, da se je v nedeljo vse-del med delegacijo mladinske konvencije SDZ. Pjjedno je pa utegnil uresničiti sVoj mandat, ga je gl. blagajnik Jože Okoren rešil in potegnil med cenjene opazovalce. * Gl. tajnik Gornik j^dobil včeraj prošnjo za porodno listino. Ker je pa bil pa prosilec ,Sfelški, Stalingrad se še vedno trdno drži Seja Zadruge Ženski odsek Zadruge ima nocoj ob osmih sejo. Vse članice naj pridejo, ker bo treba vse potrebno ukreniti glede veselice, ki bo koncem oktobra v SDD na Recher Ave. v Euclidu. je bila prošnja položena ■ 1 361-zo." .Prosilec je dobil baj^.o-padke" pri dolgi debati. _ " Gl. tajnik Gornik sf.še ni opomogel od presta nega strahu. Na konvenciji si ga je včeraj nekdo prav pošteno privoščil. Z važ^ nim obrazom je. namreč stopil k njemu in rekel: "Ali ste že slišali, da so danes dobili Mike Jalovca, ustanovitelja Zveze v kuhinji, plin je bil pa odprt?" Mr. Gornik se je tako prestrašil, da je moral sesti in šele po dolgem času se je mogel šele začuditi: "Pa menda ja ne?" "Seveda," je povedal nagaji-vec, "kako naj bi pa Mike kuhal zajtrk, če bi ne bil odprl plina." * Morda naša cenjena delegacija še ne ve, da je včeraj pela ameriško himno ravno na dan 128 letnice od kar je bila himna skemponirana. Torej se delegacija lahko postavi. -O-—^ Prva sovražna bortiba je bila vržena v Ameriki San Francisco, 14. sept. — Evidenca je na rokah, da je vrglo neko japonsko letalo bombo v gozdovih države Oregon, naj-brže z namenom, da povzroči gozdne požare. Zadnjo sredo so gozdni pazniki videli neko letalo, ki je prišlo v smeri od morja in krožilo nad * pogorjem Emily. Letalo je najbrže vrglo zažigalno bombo, ker se je kmalu nato vnel gozd v tistem kraju. Požar so kmalu pogasili. Kmalu potem so opazili ob tistem obrežju podmornico, kakih 30 milj od obrežja. Oblasti sodijo, da se je letalo, ki je bilo majhnega tipa, dvignilo s podmornice. Na licu mesta so našli ostanke bombe in nobenega dvoma ni, da je bila bomba japonskega izdelka. , -o—-- Nov grob Po dolgi in mučni bolezni je umrl na svojem domu Frank Truden ml., star 38 let, stanujoč na 1108 E. 71. St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, roj. Novak in hčer Dorothy ter več sorodnikov. Rojen je bil v Ložu, kjer zapušča mater Marijo, brate in sestre ter več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 21 let ter je bil član društva Naprej št. 5 SNPJ. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9:30 iz želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. na Lakevicw pokopališče. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Bolniški čeki dospeli Mihael Zlate, bolniški tajnik društva.sv. Jožefa št. 169 KSKJ naznanja bolnikom, da je prejel bolniške čeke. Dobe jih lahko pri njem ali pa v četrtek na seji. Na oddihu Pri Leskovičevih na Hubbard Rd., Madison, O., se nahajata Miss Mollie Virant iz Norwood Rd. in Miss Frances Vrtovšnik iz 71. ceste, Cleveland, O V senatu je vložen predlog za stabiliziranje mezd in poljskih pridelkov Washington, 14. sept. — Senatorja Wagner in Brown sta vložila v senatni zbornici pred log, ki bi dal predsedniku Rooseveltu polno moč postaviti meje mezdam in plačam ter farmar-skim pridelkom. Predlog bi dal predsedniku tudi polno moč odločevati glede drugih življenskih potrebščin.' Mezde in plače bi glasom tega predloga ostale iste, kot so bile na 15. avgusta letos, cene far-marskim pridelkom pa naj bi ne bile pod "parity." Predsednik bi imel oblast dovoliti višjo plačo in mezdo, ako bi jo delodajalci sami ponudili delavcem. Senat mora do 1. oktobra topogledno nekaj ukreniti, ker mu je dal predsednik ultimat do tega časa. Ako ne bo, bo vzel predsednik zadevo sam v roke, ker mu ustava to dovoljuje v vojnem času. -o- Napaden rojak Ko se je vračal John Budnar, ki stanuje na 4623 Superior Ave. v nedeljo zjutraj proti domu, ga je napadel na vogalu Superior in cesta, nek zliko-vec. Ko je John videl, da gre zares, je tudi sam stopil v ofenzivo in dal napadalcu za spomin nekaj prav gorkih. Toda banditu se je tekom ruvanja posrečilo seči Johnu v žep in mu izpiakniti štiri dolarje. S&-gel je tudi v žep v notranjosti suknjiča, meneč, da ima tam denar. Toda Mr. Budnar je v soboto dopoldne naložil ves denar na banko. V knjižici je bila samo karta od socialne zavarovalnine. Napadalec je bil Slovenec in Mr. Budnar ga dobro pozna. Star je kakih 35 let, srednje postave in bolj dolgega nosu. Kolikor je napadalec dobil batin od Mr. Budnarja, je prav zaslužil tiste 4 dolarje, pravi John. Drugo bo pa še do-| bil, kadar ga dobi zopet, v pest. Kupi padlih nemških vojakov se večajo. Rusi priznavajo, da so se nekoliko umaknili na fronti v severnem Kavkazu. Moskva, 15. sept. — Ruska obrambna linija je včeraj dobro držala. Rusi so odbili vse nemške naskoke. Nemci drago plačujejo poskuse, da bi prebili rusko linijo. Kupi nemških padlih vojakov so vsak dan večji. Tako poroča danes zjutraj ruski glavni stan, ki pa ob istem času priznava, da se je ruska armada umaknila v severnem Kavkazu. Tukaj so nemški tanki prešli reko Terek ter prodinfto proti: oljnim poljem v Grozni ju. Rusi so se na tej fronti umaknili v nove pozicije. Severozahodno od Stalingrada so pognali Rusi svojo konjenico proti nemški infanteriji. Konjenica je odbila nemški napad in pobila kakih 500 nemških častnikov in mož. Nemci so v nevarni bližini terase, na kateri leži Stalingrad. Toda v mesto samo ne morejo. Kako drago Nemci plačujejo vsak košček zemlje, ki ga zavzamejo, kaže dejstvo, da Rusi pobijejo od 1,000 do 1,500 Nemcev vsak dan in to že 21 dni boja nemške ofenzive proti Stalingra-du. Nemci noč in dan mečejo bombe v mesto, toda mesto se ne poda. Ker Rusi ne omenjajo, da bi imeli tukaj kaj svojih letal v obrambo, se najbrže zanašajo samo na protizračne baterije. Unija poulične železnice zahteva večjo plačo Unija elevelandske poulične železnice, katero zdaj lastuje mesto, je vložila včeraj zahtevo, da se zviša plača na uro od 4 do 5 centov. To bi zneslo $352,000 na leto. V juliju jim je zbornica primaknila 10c na uro. Unija je prvotno zahtevala 12!/jjC na uro priboljška. Obisk Mrs. Smrekar iz 17201 Grove-wood Ave. nam je včeraj predstavila soprogo svojega nečaka, Mrs. Rose Ursic iz Pueblo, Colo., ki se nahaja pri njih na obisku. Mrs. Ursic je hčerka uglednega trgovca v Puebli, John Goršiča Ra Ka Naši vojaki D« ise Korporal Louis Grdina, znani slovenski baritonist, je dovršil signalno šolo v Pittsburghu, Pa. Kam'bo zdaj dodeljen še ne vemo. (ta f® Korporal Martin Rožnik, sin Mr. in Mrs. Martin Rožnik iz 13818 Eaglesmere Ave. je bil povišan v sarženta. Njegov novi nslov je: Co. A. 88th Engr. Bn. A. P. O. 308 c/o. Postmaster, Leesville, La. Čestitamo! Ss fs Pvt. Martin Antončič, bivši direktor St. Clair kopališča in vodja slovenskega radijskega programa, se nahaja pri letalskem koru v Atlantic City. Njegov naslov je: Pvt. Martin An-toncic, Flight A. 566 T. S. S., Atlantic City, N. J. m iw m Pvt. John Verbic, najmlajši sin Mrs. Terezije Verbič iz 983 E. 76. St. pošilja vsem svojim prijateljem in znancem lepe pozdrave iz Camp Virginia. PSI t«l 1KB Anton Nahtigal, sin Mr. in Mrs. Anton in Frances Nahtigal iz 1364 E. 53. St. odide v četrtek zjutraj ob devetih v ameriško armado. Vso srečo! Ss te ft Mrs. Joe Kamber iz 5925 St. Clair Ave. se je vrnila iz Chica-ga, kjer je obiskala svojega sina Franka Penko, ki se nahaja tam pri mornariškem zrakoplovnem oddelku. Frankie je naročil pozdrave vsem svojim prijateljem in znancem. te Ss Robert. Olschafsky, sin Mr. in Mrs. David Olschafsky iz 926 E. 140. St. odide jutri k marinom. Njegova mati je bivša Rose Russ iz 70. St. želimo mu vso srečo. Nemci poročajo, da so pobili 800 jugoslovanskih "banditov" New York. — Berlinski radio je včeraj poročal o bojih v Jugoslaviji in da so osiške čete zajele v Bosni 800 "banditov," kot jih Nemci nazivljejo, katere so takoj ustrelili. Zajeli so jih južno od Broda. Nemci trdijo, da so v tem kraju vzpostavili popolen red in da se dogajajo samo posamezni napadi na oddaljene kmetije. -o- V Macedoniji razglašeno obsedno stanje radi pobune Bern, Švica. — V Skopi ju, katerega je zasedla Bolgarija in v okolici, je razglašeno obsedno stanje. Bolgarska vlada je odredila ta korak potem, ko je bil izvršen poskušen atentat na bolgarskega notranjega ministra Petra Gabrovskija. Ta del Ma-cedonije je prej spadal pod Jugoslavijo. Poročilo tudi zatrjuje, da so priletela nad tem krajem letala neznane države, ki so metala upornikom letake in orožje. V Smiljevu so jetniki pobili vse bolgarske uradnike. .-o- Rusi so bombardirali po Romuniji Moskva. — V noči od nedelje na pondeljek so ruski avijati-čarji bombardirali glavno mesto Romunije, Bukarešto ter oljna polja pri Ploesti, ki so začela goreti. Ruski bombniki so bombardirali tudi vzhodno Prusijo. -o--— Zavezniki so izgubili na Atlantiku 469 ladij Ottawa, Kanada. — Kanadska vlada naznanja izgubo štirih tovornih ladij, last Združenih narodov. Tako je naraslo število izgubljenih ladij za zaveznike in nevtralnih dežel na 469 na Atlantiku od 7. decembra lanskega ,. leta. ;! i 4 nakar se je kmalu friih kamionov obo-i%pVOjakov- Ljudje, villi. ji'. 80 takoj vedeli kaj |totra'10gi s° začeli reševati ■ »ejSe iz hiš, vendar l!Uakak°So rešili tako zel° ■ej po 0r menda še v nobeni je uvasi. Večina mo- l>ala;Ved0č' da se ni d0" Pš z znanimi kasar-»o n Jlh dobrotami. Voja-(Ng. °bkolili, streljali na Ihrai^k' Je skušal reševa-■Nke' preostale vaščane 1<: * vodnjaku in takoj ■'iftdjg 0 del° uničevanja. ■ ^šitj rfsnično niso mogli Ki ,, friča to, da je v ne-1% ača hči zbrala lies' Doh'111."'0 b°tela rešiti iz ■P vs' ^ v°jak in -ie , e stvari raesti nazaj ti;,,, V°«enj. Kra je divjanje brez ^ Vojakom ni zadosto-■j^d Požgali vse kozol-■Nt 2 i ln ostale shrambe, ■N v da nam o nekdaj Priča le še kup |No . a J'e še poveča-IhirnJ! buljenje živine, ki . P>vei v hlevih. Pogini-i Pč^. živina in večji del E'^si aki So pobesnili, ff'liove ne moremo razlaga- BUt>od divjanja nad cer_ Bloške žup- Bftl ^s^- --- ■ t;" 1 M. i--- I v^du bomo imeli 5 dni zanimive vojne prizore, t ki iih bo kazala armada HEj, J Kf\J jimm^M ■ ^fivela -- ndskem stadionu bo* a Večer 18. septembra, IV ^-mbra lahko videli [P,Htr0jerno vojno. Tanki, PW%j.?.1Ce in bombniki bo-Pravo sliko vojne, »iv^reljaii(da bomo ta-r%aj J *al0 pojma, kaj se |f%i b°inih poljanah. Vs«v Pripeliala na raz-'Hf^ki r-te 0rožJa in bojne V' HaSi iih bo vsak lahk0 V3tiio z°vali bodo, kako V kak0 v°jni signalni od-Sv Letal ? rabi-i° Plinske V1 i^ '71 oddelek bo raz- \Nia k' t0 'ie letal° V let' !n videli boste tudi V- ki tipa Messer- A So ga izstrelili nad 1H No h I Hi Novi toPništvo s polj-I \ i(H'k8 pr°tizračnimi to- I V6 *vt te težke tanke in I V ^e ^bile. Armadno I H Sfu° razstavo po vseh I IV da d°bi narod I \Ncla' kako in s žem se I b°ri na raznih 1 ki razkazuje ta ' tudi naš rojak lin iz Clevelanda r r «117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Published dali; except Sundays and Holidays Cleveland. Ohio. NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c tttlWIWIl 11 111 U llli'l'fl^^li'li'll'^i-l-i'lnlil.jMl,,!,,!,,!,^^.^.^.^.^, BESEDA IZ NARODA Glede prireditev kulturnih vrtov Poročilo, zahvala tem, ki so pripomogli in delali za pro-speh prireditve za dan 16. avgusta bo sledilo, kakor hitro bojo zaključeni računi. Ker je Jugoslovanski kulturni vrt ali njegove organizacija v zvezi z ostalimi drugimi skupinami, katere so imele zana-mi svoje programe, za to je nemogoče, da bi račune zaključili poprej, dokler ni vse izvršeno, ter vse iskolektirano in vse plačano. Kakor hitro pa bo to vse urejeno, bo tudi javnosti vse sporočano o stroških. Do tedaj pa prosimo potrpljenja. Za organizacijo J. K. Vrta, Anton Grdina, preds. --o- Opera "Seviljski brivec" Pevci in pevke Glasbene Matice v Clevelandu se marljivo in z navdušenjem pripravljajo za Rossinijevo opero "Seviljski brivec" (The Barber of Seville), in za Štraussovo opereto "Čarobna noč" ali "Netopir." Obe predstavi bosta podani v slovenskem jeziku. Poleg Matičnega zbora nastopijo v glavnih vlogah pri "Se-viljskem brivcu" sledeči: Antoinette Simčič, Anne Zarnick, Louis Belle, Frank Plut, Frank Bradač, John Nosan, Wencel Frank in James Perlin. Opera "Seviljski br'ivec" se vrši v nedeljo, dne 4. oktobra, ob sedmi uri zvečer, opereta Čarobna noč" pa v nedeljo, dne 1. novembra popoldne. O zasedbi operete.bomo pisali pozneje. Članstvo Glasbene Matice je sklenilo, da se za omenjeni predstavi ne bo pobralo običajnih oglasov, pač pa se tem potom obrača Glasbena Matica do cenjenih rojakov in posebno do glasbe ljubečega občinstva, da bi kot pokrovitelji podprli stremljenje Glasbene Matice za vprizoritev opernih del. Operne predstave mnogo stanejo (note, orkester, balet, kostumi, itd.) in če nam prijatelji glasbe ne bodo pomagali, bomo šli z delom težko naprej. Imena pokroviteljev bodo tiskana v programih. Priglasijo se lahko društva in posamezniki iz bližnjih ali daljnih naselbin. Pokrovitelj daruje en do-lar. Častni pokrovitelj pa pet dolarjev. "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ je prvo društvo, ki je že darovalo v ta namen, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Napredne Slovenke so ustanovne članice Glasbene Matice in obenem "prve častne pokroviteljice za ti dve operni predstavi. Pokrovitelji se prosijo, da priglasijo svoja imena članom in članicam Glasbene Matice, iz oddaljenih naselbin pa lahko pošljejo ime in ček za eden ali pet dolarjev na naslov: Glasbena Matica, 6409 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Samo v naši novi domovini, Ameriki, smo danes Slovenci tako srečni, da lahko svobodno zapojemo v našem slovenskem jeziku. Zato bodo cenjeni rojaki gotovo skrbeli, da Glasbena Matica ne bo prenehala s svojim kulturnim delovanjem | SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 pef year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months ___Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. at No. 216 Tue., Sept. 15, 1942 Hitler ne bo nikdar zedinil zasužnjene narode Angleški premier Winston Churchill je oni dan izjavi v parlamentu, da se je Hitlerju izjalovil poskus zediniti pod jarmljene evropske narode in da bo imelo to bolj daljnose žno posledico, kot pa izguba vojne. Churchill je rekel, da je z vso gotovostjo pričakova , da se bo po razsulu Francije razglasil Hitler za Mojzesa nac vso Evropo, združil vse.evropske dežele pod svojim žezlom ter jih prisilil verovati, da je kriva vsega gorja edinble An glija. Ta nevarnost je zdaj minila, je rekel premier. "Nem čija je zdaj bolj zasovražena v vsaki evropski deželi, kot je bilo zasovraženo sploh še kdaj kako človeško pleme, odka poznamo zgodovino človeškega rodu," je izjavil Churchil Marsikoga je skrbela možnost, da bo nacijem uspelo zasigurati si podjarmljene narode ter si napraviti iz njih sužnje. Ta možnost nam je vstajala pred očmi vzpričo silne nemške bojne moči. Ta možnost je zdaj minila, ker preveč krvi je bilo prelite, preveč zločinov izvršenih, preveč vasi požganih, da bi mogli narodi to pozabiti ali odpustiti. Sistematična brutalnost nacijev vsepovsod, kamor je stopila njih peta, je ustvarila smrtno sovraštvo, katerega ne more izbrisati ničesar na svetu. Mnogi, ki so bili vedno svo bodni, miroljubni, preprosti, so zdaj prvič okusili pest tira na. Ljudje, ki niso nikdar dovolj pojmili vrednost svobode zdaj vedo, kaj pomeni, ako človek svobodo izgubi. In kakor se vedno bolj bliža dan, ko bodo ljudje zopet dobili izgubljeno svobodo, toliko bolj se protivijo sodelovati s svojim osvojevalcem. Upor evropskih narodov je z vsa-kim dnem večji in obsežnejši. Evropski narodi so vedno bolj odločni in vedno bolj pripravljeni iti raje v smrt, kot pa sodelovati z naciji in fašisti. Dejstvo, da postopajo Nemci z otroci, ženami, možmi, očeti, materami, kot s čredo brezumne živine in da trgajo člane družin vsaksebi ter jih pošiljajo v nezlnane kraje, je zbudilo po vsem svetu ogorčenje, ki ne bo nikdar poleglo. To bestijalno postopanje nacijev ne bo nikdar pozabljeno in pozna zgodovina se bo zgražala nad "modernimi" Nemci. Kako more človeštvo pozabiti take zločine nad ljudmi, ki so vendar ljudje, kot si ti ali pa jaz, ki so koncem konca naši bratje in sestre, z umom in prosto voljo! Saj smo vendar ljudje in kot taki dolžni spoštovanje in obzirnost drug do drugega. Vsf smo enako listvarjeni, vsi imamo pod tem božjim soncem enako pravico-do življenja, do spoštovanja, vsi imamo iste mofSlne dolžnosti drug do drugega. Na svetu ne bi smelo biti sile, ki bi te pravice teptala, ali si jih prisvajala. Ako brutalna sila zasužnji ljudi, niso samo ti, ki se jim dela neizmerna krivica, ampak zadene ta krivica vse, prizadete in neprizadete, ako živimo na pravcu, da smo vsi ljudje enaki in da imamo vsi pravico do svobodnega življenja. Toda krivica se vselej maščuje in končno udari nazaj na onega, ki krivico ustvarja. Naciji in fašisti si kupičijo krivico nad krivico, ki rodi sovraštvo in to bo nekega dne skipelo in povodenj svete jeze se bo razlila nanje, ki je ne bo mogoče zajeziti, dokler ne bo pravici zadoščeno. Dva važna problema na konvenciji SDZ Izmed mnogih problemov, s katerimi se bo morala pečati 10. konvencija SDZ, ki te dni zboruje v Euclidu, bosta predvsem najbolj važna dva. Mnogo bo pomenilo za organi-. zacijo in članstvo, kako bo delegacija ta dva problema pra vilno rešila. Prvi je status članov-vojakov. SDZ ima že mnogo svojih članov v armadi in še več jih bo imela, predno bo konec vojne. Naravno je, da bi ti člani in njih dediči radi vedeli, kako bo organizacija postopala ž njimi zdaj, ko so v armadi. Nekatere organizacije izbrišejo člane-vojake iz aktivnega članstva in jih postavijo v rezervo. Nekatere jih izločijo ter jim povrnejo vplačan,asesment. Nekatere jih pa še naprej smatrajo polnomočnim članom, ako, seveda, plačujejo ases-ment. To se tiče članoA^-vojakov, ki so pristopili v organizacijo pred to vojno. Nam se zdi pravilno in je tudi absolutno bratsko, ako organizacija obdrži člana-vojaka v smrtninskem razredu, ako hoče še naprej plačevati asesment in plača za njim, v slučaju smrti, polno smrtnino. Toplo priporočamo delegaciji SDZ, da v tem smislu sklepa in izkaže svojim članom-voja-kom priznanje za njih žrtve vsaj s tem, da jih prizna kot enakovredne člane. Drugi problem so pa naši stari člani. Pokojnina se ni obnesla in morali smo jo ukiniti iz finančnih ozirov. Toda nekaj je treba napraviti za naše stare člane, recimo za one, ki dosežejo 70. leto starosti. Za te priporočamo, naj bi bili 7 Hrv^qo 70 leta starosti prosti smrtninskega asesmenta, v vse druge sklade naj bi pa plačevali, ako hočej o biti zavarovani v njih. Razume se, da naj bi plačevali tudi vse društvene naklade. Mnogo bratskih organizacij ima že vpeljan ta t.-uiu in tudi SDz, naj bi to napravila. gramu bo koncert slovenskih narodnih pesmi, opera in opereta. Upamo, da se bo našel odziv v omenjenih mestih. Glasbena Matica. -o- Za naše godbenike Rekli boste, da sem siten. Morda res, toda, drugače se nikamor ne pride. Sitnarijo tudi drugi še za manj vredne narodne ustanove, kot je naša slovenska farna godba, katero prav tako potrebujemo, kakor potrebujemo važne narodne ustanove. Gre se za tem, da bi godba obstala in sodelovala, ker jo potrebujemo. Da, zelo jo potrebujemo! Sploh, taka naselbina rekel fara, kot je naša mo;biti brez godbe. Godbi n sicer sijajno godbo, ^amreč za tem, da jo tudi dlj iržimo, ohranimo. Kar je potreba je to, da ji gremo na roke parkrat na leto, ko ista priredi par koncertov, ker si s tem pridobi nekaj dolarjev, da s temi dolarji plačuje svojega učitelja in si nakupi novih not, katere morajo imeti, da gre godba naprej v duhu časa iti da ne zaostaja za drugimi. Pri tem, da nam godba priredi koncert, nas nič ne oškoduje, če fantje določijo, da se plača za vstopnino 50 centov, so za to fantje tudi obligirani, da nam za teh 50 centov godejo in nam V lepem programu pri-rede več vesele zabave, kakor je vredna vsotica, ki je pa neobhodno potrebna v namen god-bene blagajne, katero mora godba na vsaki način imeti da obstoji. Kdor bi smatral, da ni godba vredna, da se zanjo nekaj žrtvuje na tak način, tak človek bi ne sodil prav. Kolikokrat nam je godba že igrala sijajne koračnice na naših prireditvah, na prireditev brez godbe dandanes sploh ne morete računati, že samo en letni nastop godbe je vreden več kakor 50 centov za rojaka v naselbini. Ako bi pa računal na splošen narod v naselbini, bi zadostovalo borih 5 centov in bi godba imela že lepo blagajno. V ta, namen so godbeniki določili letno jesenski koncert, ki se bo vršil v dvorani nove šole prihodnji mesec, 11.'oktobra. V ta namen bodo na razpolago vstopnice pri godbenikih, v trgovinah Novak in Joseph Grdina. Ker je prostor omejen, je potrebno, da si v ta namen kupite vstopnice poprej. Zavedajte se, da je godba obstoječa iz naših fantov in da je ustanovljena za dobro ime našega naroda, ker jo narod potrebuje. "Pri tem je pa še fantom v izobrazbo, je kulturna ustanova, ki je tudi celi naselbini v kredit. Za to naj bo to naznanilo vse v splošnem vzeto v na-znanje. Anton Grdina, prijatelj godbe. —--o- Ob 10-letnici čričkov Letos v novembru bo naš mladinski pevski zbor "Črički" praznoval uradno desetletnico svojega obstoja, sicer je zbor obstojal že prej, toda pod imenom "Slovenska mladinska šo- vseh teh 125, ki je vse od začetka in še danes aktivna pri tem zboru in to je naše brhko dekle gospodična Viktorija Hočevar. Njej smo dali nalogo, da s svojimi pomočnicami spravi na oder za naš Martinov večer vse bivše pevce in pevke, da nam bodo zapeli par krasnih pesmic, ki so se jih naučili pri zboru. Vas starše pa prosim v imenu naše lepe slovenske pesmi, da nam stojite ob strani in nam nudite vso pomoč, kot ste to vselej storili v preteklosti in da nam pomagate spraviti vse te pevce skupaj v sporazumu z g. Ivan Zormanom, ki jih bo potem pripravil za nastop in da nam bodo pokazali, kaj še zanjo od časa, ko so zapustili naš zbor. Fantje in dekleta, kdor koli od vas je že kdaj pel pri zboru "Črički" pridite in le nič se ne sramujte, saj deset let je še malo kateri mladinski zbor živel na tujih tleh. Zato pa le pojdimo s korajžo vsi na delo, da bomo kar najlepše proslavili ta redki desetletni jubilej "Čričkov," da bodo zadovoljni naši mlajši in da bo naša pesem še donela in oznanjala naše slovensko ime dokler se ne stisneta nebo in zemlja nad nami. Torej še enkrat prav prijazno vabim vse pevce, ki sem jih- omenil prej, čeprav ne z imenom, odzovite se temu klicu, da bomo dostojno proslavili ta jubilej. "Čričkov." S pevskim pozdravom, France iz Doline -o-- Važnost upora v Jugoslaviji za splošni položaj Zedinjenih narodov lil Jo bodo podprli. Pevci in pevke Glasbene Matice hodijo na skušnje po štiri ali petkrat na teden. Upoštevajte njih trud in postanite pokrovitelji! Vstopnice za opero "Seviljski brivec" so v predprodaji pri Mrs. Makovec in pri članih Glasbene Matice. Vsi sedeži so rezervirani. Vsebina opere bo v kratkem objavljena v časopisih. Glasbena Matica namerava napraviti turnejo v prihodnji spomladi in sicer: Chicago, Waukegan, Milwaukee. Na pro- la," kar je razvidno iz zapisnika, ki si ga lahko vsak ogleda, če sel kaj zanima zato. Na eni zadnjih sej smo sklenili, da skličemo skupaj vse pevce in pevke, ki so delovali in peli pri tem zboru takoj v začetku, kajti teh ni malo, saj je naš zb7>r v začetku štel 125 pevcev in pevk. Nekaj od teh je že poročenih in nekateri so odšli na vojsko in nekateri pa so še doma. Na zadnjem koncertu smo imeli še eno pevko izmed Znani in dobro urejevani bostonski mesečnik "Atlantic" pri-■iaša v svojem izvodu za mesec september dolg članek s pregledom vseh važnejših dogodkov preteklega meseca. V tem članku razmotriva tudi o "splošnem položaju, ter o novih ukrepih in pcdjetjih, ki bi bila potrebna ali koristna. Obširno govori tudi o uporu jugoslovanskega naroda napram osiščii, ki je največje važnosti za zedinjene narode. Najprej opisuje nacifišistične metode tlačenja v zasedenih deželah, trpljenje in upornost pod-jarmljenih narodov ter omenja, da- so v Jugoslaviji tisoči kmetov takoj po prihodu Nemcev in Italijanov zapustili svoje domove in pobegnili v gore. "Kljub temu, da je bilo jugoslovansko ozemlje, ki so ga Nemci preplavili, prav posebno temeljito izropano, se je ravno tukaj ljudstvo odločno uprlo in dokazalo šibkost nemške teorije, da je mogoče lakoto organizirati in z-njo potlačiti upornost ljudstva v zasedenih ozemljih. Srbi brez pristanka vodijo krvavo četniško vojno proti osišču. Sodelovanje s to protirevolupionar-no silo v boju proti Hitlerju bi bilo zedinjenim narodom potre- j bno in 'koristno. Tu je velika udarna sila, akoravno še nima svoje zastave." Pisec članka pripoveduje, da je konservativnost Angležev začetkom ovirala uporabo in usmeritev te revolucionarne sile in omenja, da je zdaj že videti preobrat tudi v tem pogledu. ' "Oni, ki so želeli sodelovati s podjarmljenimi narodi, so hoteli pomagati izgnanim vladam Čehov, Poljakov, Holandcev, Norvežanov, Francozov, Grkov in Jugoslovanov in usmeriti njihovo uporno silo v cilje, ki navdušujejo svobodoljubne ljudi. Dokazovali so, da je potrebno priznati in organizirati to protire-volucijo, ki zahteva štiri svobode predsednika Roosevelta. Kdor bi to zanikal, bi tvegal poraz.' članek se loti tudi vprašanja, kako bi bilo najbolje organizirati tajne vojaške kadre gerilskih j čet m zatrjuje, da bi bilo potrebno urediti dobave in enotno . usmeriti njihovo delovanje. O 'iiiiiiininiiiiiii' če verjamete al' pa ne iiiiiiiiiiiiiiiiinii Rupertov France je za primerno odškodnino vzel v najem tole kolono za danes in •pravi: "Zdaj, ko je ves svet v vojni, tudi nam starim "dinarjem" uhajajo misli nazaj v mladostna leta in na prelepi vojaški stan. Precej nas je tukaj, ki smo služili Jožeta in njegove generale, katerih hrabrost je lastnik te kolone že vse obral do kosti, zato bom jaz rajši povedal kaj drugega. Vse branže avstrijske vojske je Jaka že obral in našteval Jugoslovanih pravi: "Najbolj nevarni med vsemi evropskimi uporniki so zdaj slavni jugoslovanski četniki, katerih vodja, general Draža Mihaj-lovič, je zaradi uspehov svojih 12 bataljonov balkanski narodni junak, četniki so v zgodovini že star pojav — tako so se že imenovali v 17. stoletju srbski uporniki proti turški nadoblasti. Mihajlovičeva vojska, katero cenijo na približno 200,000 mož, je uporna, trda in brezobzirna. Kreče se od pobočij vzhodnega Balkana pa do Jadranskega morja. Povsod na tem ozemlju so četniki že pobijali laške posadke, zavzemali mesta, zasedena od čet osišča, in zadrževali deset divizij vojske centralnih sil v južni Evropi. Skoro vsak teden četniki na novo dokažejo strategično važnost svojih postojank z napadi na velike železniške zveze )sišča od severa na jug in na vzhod. V slučaju invazije bi bili neprecenljive važnosti kot pomožne čete." članek zaključuje s pripombo, Ja bi bilo pametno, ako bi vodi-elji zavezniških narodov in nji-lovega vojnega vodstva pazili na •nzvoj gerilakega vojskovanja in o prav posebno v jugozapadnem delu Balkana, kjer Mihajlovie prizadeva Italijanom hude udarce. Zaradi revmatizma je postal iznajditelj Tako poročajo list o 57 letnem O. Smolki s Solnograškega. Temu se je posrečila iznajdba za čevlje, da se da peta zamenjavati z drugimi petami. Smolka je revmatičen in zara-li bolečin je moral p^gebno pozi-ni prav previdno hoditi. Zato mu je prišlo na misel, da bi si naredil pete z železnimi kopicami. Dalje pa je preudarjal, da je prav za prav jako nespametno, da imamo samo ene vrste peta na čevljih, če ima kdo, n. pr. podkovane pete, ne more hoditi po parketih; kjer so stene v hišah tanke, bi prav prišle klobu-čevinaste pete, da se stopinje ne bi v sosednja stanovanja slišale. Vse te kočljive zadeve je iznajditelj razvozlal na najbolj preprost način. Na čevlje je dal namesto pete najprej aluminijasto ploščico, v kateri sta dve luknjici. V te dve luknjici je moči vtakniti različne vrste peto — ali podkovano, ali gumijasto, usnjeno ali klobučevinasto. S pomočjo igle, ki je prirejena kot kovinska vzmet (pero), se posamezna peta obdrži na čevlju, kakor če bi bila pribita nanj. — Tako je v časopisih in zamisel je pametna, čie imajo tako iznajdbo le v Nemčiji, pa še ni znano. -o- y«nmtm!tu4uutmtm»niuuuu:m«m:mn:m) DEKLETA . M Ne odlašajte! Naročite si fin ali "STERLING" suknjo za WILL-CALL in to direktno iz t0 ' DAJ, ddkler dobite še dobro f cenah. Za dobro blago in pošte'10 bo se vam priporočam. BEN N 0> B. LE V S ^ ENdicott 3426 1034 ADDISON RD ' zibcinarje, londverje, dr^J je, zibnajnegarje in. J Ker je tale kolona " misel vsak božji dan,sern.Ti ! to čakal, kdaj bo pr'v!e j dan tudi naš reginienti P1 ii , 6 . zastonj. Me je že kar jezil« J j lo. Tako zapostavljanji sem se pritožil moji F1^! . "Ti, kaj praviš, kje sfl»JJ » ki smo imeli najbolj debeJ . none tam pri festungs^, J i v Poli, a? Po moji pametlj i bili mi najlepši solda^J > jih je imel Jože pod =v0] 1 , relo. Saj smo bili sW' I [ šarže kot generali." . j ; "Glej ga, trapca, kaj ti priglihaval generalovi j je zajezikala nazaj Fi'an I 1 ji pa ne zamerim. KaJ fvl ■ ve, kaj je atalarist in I neral. Zato sem jo P°uCljssi| ; "Vidiš, v avstrijski v«J imeli rdeče porte ha h'8 Jk mo generali in pa laristi, zato smo bili pa ^ J ' Pa naj jih en par Pjjjl . svojega vojaškega z, M 1 tam v puljski trdnja^-J ; Jaka videl, da mi nisi"0 I repe ustvarjeni. " Ko smo stali neke* i pripravljeni za obhod» ^fl 5 veliki gospod od kap1" ^Jj > vedeti, če smo pu^11 0» • najlepšem redu, kot se j« 1 pri vojakih. Tisti, ki Je - sto jutro sladko dol*" J > beti za red v naši palaC'J , koj pokorno javil, da t strašno lepem redu. .A ; Pa kaj mislite, da j® ^ji 1 kaprol človek, ki bi £ei® - besede? Še malo ne'ti)r^r > javo podpisalo »to jCP ■ bi še ne verjel. jfiM J mora grda, nazaj t -sam vidi kako in kaJ i čiščenjem. , j« Hodil je gor in dol^j| svojimi očmi kot lev ^J*1 , Kaj ga ni pošast nanj • slala na prostor rn^ JM • mojega tovariša ka j^aJ je tam na tleh zagledal jj i ca in pol dolgo pomagaj in vsi ki"izl ; nemarnost, tako P^ ViL ■ ko kršenje discipli»edi ^IJ stri j o bo vrag vzel ff le slamice. j^u'lL1 l Kaprol je grdo S ^ vrag 'iz krugle, Pa ^ na lice mesta mene sotrpina, pa naju Je jji® . vati, da jepršelona j® plo in gnoj kot v S° . mori. Midva sva ' rala lepe poklone, P*. . prola zmerjati "f^l Iv seveda, tako, da ni ^V'!; liko tolažbo nam* J yjl1 no to, ker ga nibV^e#'|k razumela, kef A val v nemškem ieZ :e rlk Ko je mislil, daj ^ pretečo nevarnost ^ ^E^ in nama jasno dok»z Jože ne trpi sla®®1^ H1^ •zen pri dragonarj' j rjih, nama je elC slameo vsak na nesti na mizo. Sla p/ J^, rala položiti z ve^ -e jo sredi mize. Na 'voJ'A ( rol poklical še dv ^jj vsi štirje smo mizo vsak na ene® ^iP'm,! nesti s slamico vre ^ rf rišče v smeti. jBk nesli zopet nazaj- gl^jfljV Pa najsi jfe bl |Jjf| tako majhna, P®,*, ©j, da nisem še nM" ^ j« j( življenju tako tezS Y t J i pak — befel je je^JN so pa klobase.reC^|N| vojaški stan, da s ne bilo kaprolov, u 3ti> še. — Pozdrav ^V^Pl narjem, Frank Zamotana sleparia "Kaj — vi — vi ste . . . " je Mac Lean sunkovito iztisnil besede iz sebe. "Tako je!" je prikimal tujec. "Danes popoldne ste bili tako prijazni, da ste moji prijateljici Magdi sporočili, da je vaše stanovanje brez nadzorstva Naklad v srebrnem jezeru Slovenski mladeniči Ako želite delo "PIN' SETTERS" (postavijalci keglov) zglasite se pri poslovodji kegljiščev Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Javite se pri ANTHONY SKUFCA, poslovodja. "Torej zato nisi hotela priti k meni?" Mac Lean je skrčil pesti. "Ah, kako znate lepo sklepati!" se je rogal tujec, "In če bi bil danes popoldne le slutil, da imam opravka s stanovskim tovarišem, bi nemara še niti ne bil preiskal vašega stanovanja, kar bi bilo pa vendarle nespametno." "Kaj — vi — vi —- ste —?" "Ob tej priliki sem si res do- 1 volil najti vaš nakit. Svetujem vam, da ne napravite nobenega škandala! Vse takšno bi priklicalo policijo. Lahko si predstavljate, kako sem se začudil, ko sem ja(z, ki sem prav za prav iskal samo denar, našel v ' vaši skrivni blagajni — ki je pa vse preveč preprosto narejena! — tudi še dragulje! Vendar, skromen človek sem, — pa sem včasih tudi z malenkostjo zadovoljen!" "Lepe malenkosti so to!" je komaj izgoltal Mac Lean. "Sicer bi bil brez dvoma našel samo ti-stih petdeset tisoč dolarjev, ki so bili v pisalniku." "Denar—tudi denar ste . . ." Draguljar toliko, da se ni zadušil. "Nisem se mogel kaj, ne da bi ga ne bil vzel. Saj toliko bi rry bila policija izplačala ! 1», • ; ^snaw —! Sreca JL^ bili samo tat! Ne ec samo za tatvino, ' 'CaV^ In Še Za ne" ,»< sam°za umor> 1(1 inZa , na Postajo Sheri-|j r°P državnega denar- i1* tistiw i (i.j sH1htrampov ste nam- I 111 0s° v Osaškem kotu na-»oj* to jih osem ubili, in j. j1"1* Buttlerjevo far- i tiso? i radi gabili štiri ! 1 dolarjev v Sheridanu < k' Spa 4- (k. sta kar prebledela ; Is laži wenutkov molčala. Pa J : J a^er le drznil zini- 1 1» tem ne vem ničesar 1 Near , 1 fyfa a ste Prav ra_ ( v Sheridan! 5 poizvedeli bi naj Id te 111 Posebej za bla-i* Poročali svojim Iju- k J ve"dar danes J I" nutek nisem zapustil s 'Sto n A tule VUno! Pa vaš to- ( Kiin"!5 bil za sela! Ali se 1 Sfi Jate> kaj sta govori- t Hi °dPrtem °knu? i ^ ležal, vsako be- s ^jjn. al- Naročili ste j \ * cornelu poročat in t .,\'aE11®8® njegova naro- i Jih je napisal in s SiJ? SOd- In tisti li_ 1 te vtaknili v žep! < ;f1' Jut'.taborijo na Eagle a 'Pže P°noČi bodo pri- ( T tovaa-napadejo vlak- Vi ( fSivjriS' vidva bodeta na 1 #«a sPremljala vlak do i ® t0vL°-dprti Pr°gi bodo , fPta V] ,ls* zakurili, tam \ Tiii ,k-Planili bodo v vo- j jSJf blagajno. Tak * mVw> Je obhajala j j|V !°2a. j jJVt^eknil, "če res kdo i 2|°čin, so pač sa- : 'fNkoljT :'ive in meni ne" f% Scine krive, da sem l|iii^„nje! Pošten človek fS» i '1ga je nahrulil i CHjp, >lct- "Pošten človek It.^jj ■ iP^ vzrojil. trdili, da sem >Hor1 Ar <(je . • Uba sta moril-Si tisti mazač, ki je Sov ,avil kravo, in kje '"•tiJTga? Zasledovali ste odvzeli de-fcSeii a Pa ste umorili Ni, ki ste ga po-Sn * ste se lahko me-ij.Vovf edstavili inženjei> V' Po* fa Hatter j a in si ogledništva." iVes7rP.tem - ne V6m J1 in'wT°' vam bom pa po- V°j Po T 0Svežil sP°min! LN :,aete! In da mi ne I' C^,^ dam zvezati! n °y' Prosim, zvežite I]' a hrbtu! Držal ga fivSu s fk!1 ie se zabliskale oči, j v'ratom. Pa Old Pi^Nit! Pripravljen. Z fi K>Hbi,Sk°kom Je bil Pri S^^iiiV1;mu fs_ P j ^t S tako močjo, StniL Brez truda ^C^ženjer. \ ' Ka ju v Hartleye- XlHo i,dvignil° ga iz \ % ^ Je zagledal: W t°p°va'ki r^Na ! a mojega težko ilXa t?6llarja in umori-|'v h izterja pVNo tretji?" im še> pa ga bomo iS C?eli- Ifla ?Jlta- Izpričajte, I Sta vas zaslfedo- |: V*!" Pala pa ustrelila [ ,'1 'S Kl^JiTi Poznam ju, spo-C* Prvi Pogled! In Prisežem, da sta tista!" "Dobro! Ne bodeta več tajila! Pa tudi brez vašega pričanja vemo, da sta zločinca, da pripravljata napad na postajo. Tale listek ju je izdal. Vemo, pri čem smo z njima. "Lepo —! Ampak, — ali bom dobil nazaj svoj denar?"' "Našli ga bomo!" Trmapa nista zinila več. Preiskali so ju in našli del Hart-leyevih bankovcev, drugo pa da ima cornel, sta priznala. Zaprli so ju in Hartley ju je stražil s samokresom v roki. Prisegal je, da ju ustreli, če bi le samo poskusila ubežati. Past je bila nastavljena, trampi so lezli v njo. Pripravljal se je udar, ki so o njem še dolga leta govorili po divjem zapadu. DVOBOJ ZA ŽIVLJENJE I. Watson pripoveduje. Železniški delavci na postaji Sheridan so bili po večini izseljenci, ljudje, ki so prišli črez veliko vodo iskat kruha in sreče. Pa bili so pošteni, odločni možje, vajeni življenja in nevarnosti v divjini, in vsak je znal prijeti za puško. Ničesar še niso vedeli o udaru, ki ga je pripravljal Old Firehand, le toliko so videli, da si je inže-njer Charoy najel novega pisarja in pomožnega delavca. Winnetoua vobče niso videli, oprezno se je splazil s postaje v tabor rafterjev, Old Firehan-da pa So videli samo mimogrede, ko sta se inženjerjem odpeljala na drezini iskat primerno mesto za napad. Taka previdnost je bila potrebna, ker je utegnil cornel poslati izvidnike pa bi se jim zdelo obnašanje in govorjenje delavcev sumljivo. , Pa večerilo se je in bližala se je ura odločitve. Delavci bi naj ppmagali pri udaru, ojačili bi naj Old Firehandovo družbo in zasedli progo, pripraviti jih je bilo treba. Inženjer Charoy je ob sklepu dela dal poklicati |k sebi nadzornika Watsona. Povedal mu je, kaj se pripravlja, in mu naročil, naj previdno pouči de-•lavce in jih odpošlje na progo. Nadzornik Watson je bil doma iz New Hampshira, precej nemirno življenje je imel za seboj. Izprva se je posvetil stavbni stroki in se je tudi nekaj let udejstvoval kot nadzornik delavcev, pa ni mu uspelo, da bi se osamosvojil. Segel je po drugem delu, kar za yankee-ja ni nič nenavadnega in sramotnega. Pa nikjer mu ni bila sreča mila in zato je obrnil hrbet vzhodu in šel čez Mississip-' pi, da bi poskusil srečo še na zapadu. Poskusil je tu in poskusil še tam, dolgo se je klatil o-koli, pa se nikjer ni dokopal do uspeha ter se nazadnje zasidral v Sheridanu. Služba je bila dobra, zadovoljen pa ni bil. Kdor je le nekaj let dihal sveži, svobodni zrak prerije in pragozda, se ne more več vživeti v urejene razmere. Medtem ko so raznašalci li- 3 stov kričali ta naslov po mestu, je Mac Lean sedel pri policijskem upravniku. ,F "Ali ste mi prinesli seznam n ukradenega nakita ?" je vprašal | š policijski upravnik. Mac Lean je odkimal. "Ne, gospod, najprej ga mo- k ram sestaviti ..." p "Ali je Higgins že v vaši trgovini?" P "Je — in sleherni kotiček b preiskuje!" d "Le zanesite se na Higginsa! t< Če se ta kam zagrize, bo že ne- !) kaj hasnilo. Pa nikogar ne su- k mite?" n "Nikogar ... V soboto sem kot navadno ob šestih zaprl trgovino, danes pa mi je ni bilo v treba odpreti." y. Ko je Mac Lean prišel v svo- ^ jo trgovino, so ga klicali k te- k lefonu. s' Draguljar je prijel za slu- k šalko in je zaprl vrata za se- P boj. "Halo," je zašepetal žen- v ski glas, "ali si ti, John?" — P "Prav, da si me poklicala, Mag- j' da . . . Ali prideš na večerjo?" ft "Pridem." S( "Kar nemogoče mi je, da bi z' bil sam." "Kaj se je pa zgodilo?" k "Boš že vse zvedela." "Kje se dobiva?" šl "Doma." ' d "Doma?" To je pa nemogoče, k tebi na dom ne morem pri- E ti, to pa na noben, način ne." d "Saj sem sam, služinčadi tudi ni ... " b "Tako — sam si? Pa vendar n . . . " 0 "No, Magda ..." P "Nemogoče, John. Dobiva se T v restavraciji kot navadno. Na f svidenje, John!" Okrog enajstih zvečer je se- S( del MacLean v restavraciji s te plavolasko, ki jo je bil šele ne- d davno spoznal. Nenadoma pa ir se je pojavil tuj gospod in je S] tebi nič meni nič prisedel in s< draguljarju po domače poki- n mal. ,,, z' "Gospod," se je zgrozil Mac- b Lean, "ali ste pijani?" P Tujec je pomirljivo dvignil p roko, in MacLean, ki se je bal š kakega škandala, je potišal t; svoj glas, rekoč: "Glejte, da iz- h ginete!" "To bi bilo pa prehitro!" je _ odvrnil tujec, "Jaz imam prijetno družbo jako rad." "Bodite obzirni vsaj zaradi gospodične tukaj!" "O, zaradi gospodične!" se je \ tujec porogljivo nasmehnil. s "Ta gospodična mi bo še nato-čila kozarec vina. Mi trije se moramo nekaj jako prijetnega pogovoril! Gospod," je tujec • spet povzel besedo, "čudim se, da morete tukaj le tako mirno sedeti!" "Kaj pa vas to briga?" je za- 1 godrnjal Mac Lean. "Res je . . . Nič me ne briga. . . . Čeprav je policija ..." "Ali naj policiji najjubo doma žalost preganjam?" je odvrnil Mac Lean ujedljivo. Tujec ni odgovoril, le draguljarja je posmehljivo pogledal, si podprl glavo in mahoma spregovoril: "Vi ste največji lopov, kar sem jih sploh kdaj dobil v roke. Vi dobite pol milijona zavarovalnine?" "Da — če ne bodo izsledili tatov!" "No, da jih ne bodo, boste pa že vi poskrbel!" je poudaril tujec. "To bi bilo tudi preveč neprijetno za vas. Zakaj, tisti ukradeni dragulji niso bili niti-sto tisoč dolarjev vredni. Jaz sem* mislil, da ste kak bogatejši trgovec in zato je moja pomočnica tudi iskala stikov z vami, veste!" »Vi — vi ste oplenili mojo trgovino?" je siknil Mac Lean. Tujec je nejevoljno zamah-! nil z roko, rekoč: "Zakaj pa i uganjate tako komedijo? — Saj sem vas zdajle zmotil v ■ tej družbi le zato, da vam povem, da mi je znano, kje je I ukradeni nakit!" V BLAG SPOMIN PRETJE OBLETNICE SMRTI LJUB- Joseph Erbežnik u ir za vedno zatisnil svoje trudne oči dne 15. septembra, 1939 Kako pozabit to gomilo, kjer blago tvoje spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo, ves čas do zadnjega je dne. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI. Cleveland. O- 15. septembra, 1942. XLfcilMjM ŽENSKE SE SPREJME! Lahko zaslužijo lep denar Lepa prilika za ženske, ki imajo izkušnje v prodaji. Stalno ali delno. Zelo čisto delo. Hitra prodaja in obnovitev. Velika zahteva za blago. Proda se lahko v vsaki hiši. Več sto zadovoljnih zdaj krpa srajce, nogavice, suk-no ali rjuhe z EA«Y-Mend. Nobenega krpanja. Mal priročen portfolio zastonj. Napravite si bodočnost z estabilirano cleve-landsko firmo. Nobena starost prevelika. Mi vas poučimo, kako boste produkt hitro prodajali. Oglasite se takoj, da boste dobili teritorij, ki ga izberete. Vprašajte za Mr. Fischer ali Mrs. Pirnat, Mendex Corporation, 2300 Payne Ave. (Sept. 8, 11, 15) 1887 1942 NAZNANILO IN ZAHVALA Bolestnega in žalostnega srca naznanjamo sorodnikom, prija teljem in znancem tužno vest, da je previden s tolažili svete vere za vedno preminul naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče in brat ANTON ANZLOVAR • Blagopokojni je bil rojen 11. oktobra leta 1887. vas Zatična na Dolenjskem. V Ameriki je bival 38 let. Preminul je po daljši bolezni dne 15. avgusta ob 1 uri popoldne ter bil pokopan iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. na Kalvarijo pokopališče dne 19. avgusta ob 9 uri dopoldne. Pokojni je bil član društva Slovenec št. 1 SDZ., član društva Mir št. 142 SNPJ., član društva sv. Vida št. 25 KSKJ., član Slovenske moške zveze, podružnice št. 3, podporni član pevskega zbora Ilirija, delničar Slovenskega doma na Holmes Ave., delničar North American Bank in delničar St. Clair Savings & Loan Co. Tukaj zapušča poleg globoko žalujoče soproge, dveh sinov in dveh hčera brata Ignacija ter brata Josepha v Massillion, Ohio, v stari domovini sestro Marija Smrekar, dva vnuka, več bližnjih sorodnikov tukaj in v stari domovini. V globoki hvaležnosti se želimo najlepše in prisrčno zahvaliti sorodnikom, prijateljem in znancem za položeno cvetje na krsto našega nezabnega soproga in dobrega očeta. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. James Anzlovar, Mr. Joseph Anzlovar, Messillion, Ohio, Mr. in Mrs/Frank Russ in družina, Mr. in Mrs. Anton Mausar in družina — E. 160., Mr. in Mrs. Joseph Mausar in družina — E. 167., Mrs. Theresa Kostansek, Mamie in Paul, Mr. William Anzlovar, Mas. Ohio, Louise Anzlovar, , Massillion, Ohio, Družina Frank Arko, Družine Mr. in Mrs. John Asseg, Mrs. Mary Bradae — E. 167, Mr. in Mrs. Stanley Bizily in družina, Mr. in Mrs. Edward Bradač, Boys of Chase Brass Lower End Sheet Mill, Mr. M. L. Bernsteen, Mr. James Butcher, Massillion, Ohio, Union Members of C ha s 2 Brass, Mr. in Mrs. Anton Babic in družina iz Madison, Ohio, Mr. in Mrs. Frank Chrisly, Collinwood Dry Cleaning, Fiank Kovadh družina, Mr. in Mrs. Joseph Ceglarin družina iz Perry, Ohio, Dr. W. G. Deuring, Mr. in Mrs. Frank Dolenc in družina, Mr. in Mrs. Anton Erjavec in Sin, Fourth Platoon Co. E. Camp Lee, Virginia, Mr. in Mrs. Anion Fier in družina, Mr. in Mrs. Grmovsek in družina, Mr. John Hri-ber Brewster, Ohio, Mr. in Mrs. Rudolph Hccevar in družina, Mr. in Mrs. John Hro-v&t. in družina E. 155, Mr. in Mrs. Frank Jelercic in družina, Mrs. Jennie Jeric in družina, Mr. in Mrs. Louis Kozlevcar in družina — E. 165, Mr. in Mrs. Frank Klemencic. Mr. in Mrs. Joseph Kostansek in otroci, Mr. in Mrs. Felix Korošec in družina, Mr. in Mrs. Louis Kozel in družina — Holmes Ave. Mr. in Mrs. Louis Kozlevcar in družina _ Grovewood E. 167, Mr. in Mrs. Frank Kastelic — Holmes Ave., Mr. in Mrs. Frank Kcsir in Dolores, Mr. in Mrs. Lesjak in družina, Mr. J. C. Luckay, Dr. Mir, No. 142 S. N. P. J, št. 3 S. M. Z., Družina Frank Mo-harcic, Mrs. Mary Marolt in sinovi, Mr. in Mrs. Michael Mitrovec, Neighbors, Mr. in Mrs. Ignac Novak in družina — Holmes Ave.. Družina Nose, Družina Anton Nov-lan, Miss Albina Nose, Mr. in Mrs. Joseph Opalek Jr. in družina, Mr. in Mrs. Anton Opalek in družina, Park Drop Forge Employees. Mr. in Mrs. B. Pentz, Massillion, Ohio, Mr. in Mrs. Frank Phillips, Mr. in Mrs. G. Petelinkar, Park Drop Forge Local No. 86 A. F. of L., Mr. in Mrs. Martin E. Rakar in družina, Mr. in Mrs. Joseph Russ in družina, Mr. in Mrs. ;Louis Rayer in sine vi, Dr. Slovenec No. 1 S. D. Z., Mrs. Jose chine Strnad in družina — E. 53. St., Mr. in Mrs. John Slapnik, Mr. in Mrs. Luke Ter-cek, Sr. Mr. in Mrs. Michael Telich in dru- žina, Tom Tony, Jim and John, Dr. Sv. Vida No. 25 K. S. K. J., Mr. irt Mrs. Frank Verhotz, Mr. in Mrs. Frank Yakos, Mr. in Mrs. Anton Yerman, Mr. in Mrs. John Zu-lich in družina. V prisrčni zahvali se najlepše zahvaljujemo številnim darovalcem za svete maše, katere se bodo brale v mirni pokoj blage duše našega pokojnega soproga in očeta. Najlepšo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. in Mrs. Frank Russ, Mr. in Mrs. Anton Mausar, Mrs. Andolek in hči, Mr. in Mrs. Robert Brinovec — E. 157, Mr. in Mrs. •Stanley Bizily, Mr. in Mrs. Charles Bene-vol, Mr. in Mrs. F. Brancely, Mr. in Mrs. James J. Baldwin, Mrs. Mary Bradač — E. 167, Miss Julia Bencelic, Mr. in Mrs. Bizjak, Mr. in Mrs. Tony Boldin, Friends of Chase Brass, Mr. in Mrs. Frank Cerne — E. 160, General Electric Co., Pitney Glass Girls, Shift A., Mr. in Mrs. Dolinar, Mrs. Frances Dolenc, Mr. in Mrs. Diskowsky, Mr. in Mrs. Edward Eppich, Mr. in Mrs. Joseph Fonda, Mr. in Mrs. Joseph Ferlin Sr. in družina. Mr. in Mrs. Frank Ferlin, Mr. in Mrs. William Ferlin, Miss Marv Gornik. J. A. Gornik — St. Clair, Mrs. Mary Grill — Shawnee, Mr. in Mrs. Frank Grill — Hale, Mr. in Mrs. John Grill — Ej 155, Mr. Louis Gorisek, Mr. in Mrs. W. H. Goodwin, Mr. John Gustincic — Wickliffe, Mr. in Mrs. Joseph Glinsek, Mr. in Mrs. Anton Gubane. Mrs. John Hočevar. Willoughby, Ohio, Miss Mary Hribar, Mr.j in Mrs. Valentine Habjan, Mr. in Mrs. Hrastar, Ilirija Singing Society je bil podporni član, Mj\ in Mrs. Matt Intihar — Saranac, Mr. in Mrs. Louis lzar.ee, Jr. — Ivan Ave., Mr. in Mrs. Frank Ivancic, Mr. John Jalovec, Mr. in Mrs. Frank Jurecic, Kogovsek in Znidar družine, Mr. in Mrs. Louis Klemencic, Mr. in Mrs. Matt Kastelic, Sr. Mr. Anthony Klemencic, Mr. in Mrs. Frank Kastelic — Holmes Ave., Mr. in Mrs. Frank Klemencic — Nathaniel Rd., Mr. in Mrs. Frank Koshak — Iowa Ave., Mr. in Mrs. Kuznik — 74. St., Mr. in Mrs. Andrew Kmett — 116. St.. Mr. in Mrs. A. J. Kostansek, Miss Helen Kozel, Mrs. Frances Krainz in družina, Mr. in Mrs. George Kasunich, Mr. in Mrs. Louis Kozlevcar in družina — E. 165, Mr. Frank Koscak — Orton Court, Mr. in Mrs. Louis Kozel — Holmes Ave., Mr. in Mrs. Frank Kocin, Mr. in Mrs. Anton Kastelic — Holmes Ave., Mr. in Mrs. Charles Lavrich, Mr. Benno B. Leustig, Mr. in Mrs. Frank Lasicky, Mrs. Mary Leskovec — E. 155, Mrs. Marolt — E. 77. St., Mr. Anton Markovich, Mr. in Mrs. J. Mekinda, Mr. in Mrs. William Mestek, Mr. in Mrs. James Merhar, Mrs. Mary Marolt in sinovi — Holmes Ave., Mrs. Marolt in družina — Colorado Springs, Colo., Mr. in Mrs. Pat. Mon- tesanto, Ursula Mekinda, Mr. Wynn Miller, Mr. in Mrs. Mestek, Neighbors. Anna, Marion and Anton Novlan, Mr. in Mrs. John Nose, Mr. in Mrs. Anton Na-drah — Geneva, Ohio, Mr. in Mrs. S. Na-drah — E. 156, Mr. in Mrs. Louis Nemec, Mr. in Mrs. Ignac Novak in družina — Holmes Ave., Mr. in Mrs. John Novak — Carl Ave., Mr. in Mrs. John Novosel, Mr. in Mrs. Anton Novak — 99. St., Mr. in Mrs. Anton Okicki, Mrs. Caroline Opalek, Mrs. Frances Orazen in družina, Mrs. Mary Princ in hčeri, Mr. in Mrs. Joseph Pečjak, Mr. in Mrs. Jacob Porenta, Mr. in Mrs. J. Perusek, Mr. in Mrs. John Plut — E. 67. St., Mr. in Mrs. Mike Piute — Maple Hts., Mr. in Mrs. Frances Pirman, Mr. in Mrs. Pivsal, My. in Mrs. Joseph Ponikvar, Mrs. Mary Rayer, Mr. in Mrs. Rojc in družina, Mr. Peter Rostan, Mr. in Mrs. John Slapnik, Mr. Paul Sever, Mr. in Mrs. Tony Ser-nel, Jr. Jqe in Jean Stich, Mr. in Mrs. Anthony Stermole, Mr. in Mrs. Karl Smerdel, Mr. in Mrs. Louis Šimenc, Mr. in Mrs. Martin Strmole, Mr. in Mrs. Rudolph Skerl in družina, Louis in Frances Struna, Mrs. Ursula Strmole, Mrs. Frances Spendal, Mrs. Julia Struna, Josephine in Frank Tercek, Mr. in Mrs. Frank Trepal, Sr. Mr. in Mrs. Arvin Thompson, Miss Josephine M. Tercek, Mr. in Mrs. Joseph Tercek, Mr. in Mrs. Jchn Tercek — Waterloo Rd., Mr. in Mrs. John F. Tercek, Mr. in Mrs. Luke Tercek, Jr. Mr. in Mrs. Urbancic, Mr. in Mrs. Frank Verhotz — Holmes Ave., Mr. in Mrs. Martin Vinsek, Mr. in Mrs. Frank Walter, Mr. Frank Walland — Chardon Rd., Mr. in Mrs. Joseph Yakos — Holmes Ave., Mr. in Mrs. Anton Yerman — Wickliffe, Mrs. J. Yarc — Elkart, Indiana, Mr. in Mrs. Frank Yankovic, Mr. in Mrs. Anthony Yerman, Jr. Mr. in Mrs. Frank Yakos — E. 159, Mr. in Mrs. Victor Zakrajsek, Mr. Stanley Zupan, Mr. in Mrs. J. D. Zaller — Pythias, Mr. in Mrs. John Zallar in družina — E. 155. St., Mr. in Mrs. F. Zgpnetz, Mr. in Mrs. F. Zaller, Mr. in Mrs. Anthony Zorko Sr., Mr. in Mrs. John Zulich, Mr. in Mrs. John Zar-nik, Mr. in Mrs. Felix Korošec, Mr. in Mis. Walter. Najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile za prevoz spremljevalcev na pokopališče brezplačno na razpolago. Našo iskreno zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. Michael Anzlin, Jr. Mr. in Mrs. Stanley Bizily, Mr. Frank Brancely, Mr. in Mrs. Leo Duffin, Mr. in Mrs. Anton Erjavec, Mr. Edward Intihar, Mr. Louis Iza-nec, Sr. Mr. Frank Koshak, Mr. Frank Ko-vach, Mr. Joseph |Kosjtansek, Mr. Frank Kosir. Mr. A. J. Kostansek, Mr. Felix Koro- šec, Mr. Frank Klemencic, Mr. Matt Kastelic, Sr. Mr. Joseph A. Marolt — Holmes Ave., Mr. in Mrs. B. Pentz — Massillion, Ohio, Mr. Frank Russ, Mr. Anthony F. Ser-nel, Jr. Mr. John Tercek — Waterloo Rd., Mr. Michael Telich, Mr. Ted Vukcevic, Mr. Anton Yerman, Mrs. Frances Zgonetz. Iskrena hvala tudi onim voznikom in lastnikom avtomobilov, katerih imen nimamo na razpolago. Našo najlepšo zahvalo naj prejme častita duhovščina fare Marije Vnebovzete na Holmes Ave. monsignor Vitus Hribar, Rev. Joseph čelesnik in Rev. Francis Baraga za tolažilne obiske med boleznijo, podelitev svetih zakramentov za umirajoče, opravljeno zadušnico, spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče ter opravljene cerkvene pogrebne obrede. Iskrena hvala pevskemu zboru Ilirija in njega pevovodji Mr. Martin Rakarju za zapete žalostinke ob krsti in hiši pokojnega na predvečer odhoda k večnemu počitku. Najlepša hvala za lepo in ubrano petje pri zadušnici, katero nam je lajšalo tugo in žalost v naših srcih. Najlepšo zahvalo smo dolžni Mrs. Mary Erjavec, Miss Mary Hrovat, Miss Helen Kozel, Mrs. Angela Klemencic, Mrs. Rose Lasicky, Mrs. Pauline Mausar, Mrs. Mary Marolt, Mrs. Fay Opalek, Miss Mary Princ, Mrs. Rose Russ, Mrs. Josephine Rakar, Mrs. Jennie Skerl, Mrs. Mary Slapnik in Miss Josephine Tercek za veliko in izdatno pomoč v hiši žalosti med časom, ko je pokojni ležal na mrtvaškem odru. Najlepše in iskreno se želimo zahvaliti prijateljem pokojnega in nosilcem krste na zadnjem potu k večnemu počitku. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. James Novak, Mr. Martin E. Rakar, Mr. John Slapnik, Mr. Luka Tercek, Mr. Anton Jerman, Mr. John Zulich. Iskrena .hvala pogrebnemu zavodu August F. Svetku za lepo urejen pogreb, vso najboljšo postrežbo in haklonjenost ter Mrs. Mary Svetek za sočutno prijazno pomoč in postrežljivost. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi tisti, ki so nam pismeno ali ustmeno izrazili sožalje nad bridko izgubo našega soproga in očeta ter vsem številnim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prišli pokojnega kropit, se od njega poslovit, kakor tudi onim, ki so pri njem cul! ali ga spremili na pokopališče k večnemu počitku. Hvala Mrs. Frances Gril in Mrs. Anna Walter za molitve ob krsti pokojnega ter vsem onim, ki so se udeležili zadušnih molitev v cerkvi. Hvala tudi onim, če je pomotoma ali neprijavljeno njih ime v zahvali izostalo. Končno stotisočera hvala vsem za vse, kar so nam ali pokojnemu dobrega storili. Ljubljeni in nezabni soprog ter dober in skrben oče. Jadno nam je pri srcu, ko tužnega koraka in kiyavega Srca stopamo okrog svežega groba v katerem leži pokopan zvesti soprog in oče trpin. Vsi smo Te ljubili, vsi spoštovali — bil si nam bozp blagoslov v družini — grob odvzel nam je najdražje. Nad trato, kjer počivajo v večnem snu Tvoji zemeljski ostanki kleči od žalosti izjokana soproga, sin in dve hčerki. Tudi sin Frank tam v daljavi od Tvojega groba v pripravljenosti obrambe domovine zre zaloten k nebu se pridružuje v srečanju misli matere, sester in brata na domu, ki kličejo v mili prošnji k Vsemogočnemu Bogu: Daj našemu ljubljenemu soprogu in nezabnemu očetu večni počitek do svidenja nad zvezdami!" žaluioči ostali * MARY ANZLOVAR, soproga, JOSEPH in FRANK v U. S. armadi, sinova, MARY, poročena TERCEK in JOSEPHINE poročena OPALEK, hčeri. CHARLES TRčEK in LOUIS OPALEK, zeta,JOSEPH ANZLOVAR in RICHARD OPALEK vnuka, MARY ANZLOVAR, snaha Cleveland, Ohio, 15. septembra, 1942.