„Štajerc" izhaja vsaki itek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto krone, za pol in četrt eta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. se prodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. j Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrauii. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V, strani K 32, za >/« strani K 16, za >/s strani K 8, za Vie strani K 4, za '/«» strani K 2, za •/„ strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stev. 42. V Ptuju v nedeljo dne 18. oktobra 1908. IX. letnik. Naznanili smo že cenjenim prijateljem in somišljenikom, da izide i letos naš ,Štajerčev kmetski koledar4. Glede vsebine bode čisto gotovo lanskega še prekosil. Najboljši gospodarji na spodnjem ajerskem in Koroškem so nam že obljubili, da bodejo sodelovali. Priobčili bodemo torej v letošnjem koledarju gospodarske članke prve vrste. Vsakdo bode imel lep dobiček od teh člankov. Kajti danes smo pač vsi v tem na jasnem, da mora i kmet čimveč znati. Edino z znanjem si zamoro kmet zboljšati svojo bodočnost. Poleg gospodarskih prinesli bodemo v koledarju i druge zanimive, večidel statistične članke. Tako Prosimo tedaj vse nafee somišljenike ter prijatelje, da se čim preje naročijo na jŠtajercev kmetski koledar*. Pošiljal se bode ali-proti naprej-plačilu ali pa po poštnem povzetju. Obenem opozarjamo naše trgovce in obrtnike na važnost v našem koledarju. Inzerati se prav po ceni ra-čunijo in kdor je lansko leto inzeriral, ta bode gotovo to tudi letos storil. Vsi na delo tedaj za naš kmetski napredni koledar. Ne igrajte se z ognjem! škc posojilnico in sploh prvaški denarni zavodi z naloženim tujim denarjem, kako se zahteva od slovenskega kmeta, da bi le iz navdušenja do rdečo-plavo-bele zastave plačeval višje procente za izposojeni denar . . . Vse to in še mnogo več smo dokazovali in dokazali, pa ne le s praznimi besedami, temveč s slučaji, ki se dajo pred vsakim sodiščem potom zapriseženih prič dokazati. In grozili so nam s tožbami, — župani v Turškem vrhu, sv. Lovrencu, Mezgovcu, blagajnik Karba v Ljubo-meru, posojilničarji v Šoštanju, Ražun in Ko-bentar v Sv. Jakobu v Rožni dolini, — vsi z eno besedo so se repenčili in grozili in pretili. — ali kar smo pričakovali in zahtevali, to se ni zgodilo: tožili nas niso! Zato ponavljamo danes iz novega: vsa prvaška politika ni druzega nego lov posameznikov, za dobičkom, torej izraz najnavadnejše 1........'' ti. ■■ - ubožnejše sloje najbolj izkorišča.'Za zimske večere bodemo prinesli celo vrsto lepih povesti, ki godejo podale zanimive slike iz ljudskega življenja. Nadalje omenimo, da bode obsegal koledar popolni kalendarij, nadalje seznamek vseh sejmov na Štajerskem in Koroškem ter v sosednih važnih deželah, noticne listke in poštni ter brzojavni tarif. Preskrbeli smo tudi, da bode koledar lepo okrašen z mnogimi slikami. Vse to bode prinašal naš »kmetski koledar". Visokost cene ne bode občutno presegla lansko. Velikost pa bode prekosila lansko in ravno tako bode vsebina še večja ter izbornejša. Upamo torej, da se bode nahajal v vsaki napredni kmetski, obrtniški ali delavski hiši naš koledar. Teh par vinarjev lahko vsakdo plača! Zato pa dobi tudi dobro čitivo, ki služi njemu in njegovi družini. odkar so razmere - potrebnega jerca" in z njim mogočno napredno gibanje, smo trdili in dokazovali, da prvaška politika ni druzega nego osebna reklama posameznih ljudi, ki hočejo •/, narodnjaško frazo prikriti svojo onemoglost svojo sebičnost in otročje svoje pansla-vistične sanje. Dokazovali in dokazali smo, da se gre nekaterim prvaškim doktorjem edino za večje svote denarja, ki jih zamorejo na „naro-dni podlagi" izsesati iz vernega ljudstva. Povedali in razjasnili smo, na kako brezvestni način so prodajali in še prodajajo gotovi »narodni" trgovci svoje slabo blago za drag denar. Pokazali smo ljudstvu, kako gotovi prvaški občinski predstojniki naravnost mislijo, da smejo z denarji občine razpolagati kakor s svojim premoženjem. Pokazali smo, kako so postali gotovi prvaki okrajni odborniki in načelniki samo zato, da so svoj les in druge svoje pridelke okraju po nečuvanih cenah prodajali. In razjasnili smo že opetovano, kako lahkomiselno delujejo prva- s t v^'^'iiro doslo. I; vijanje, "nasilstvo, poteno in kamenje, nož m revolver, — vse je dobro, z vsakim sredstvom hočeje napraviti neko umetno razbijanje, hočejo ljudstvo nahujskati, da bi se dvignilo in sebe ter svojo deco v nesrečo spravilo . . . Mi vprašamo: zakaj se prvaški voditelji sami ne upajo v boj? Zakaj niso šli ljubljanski župan Hribar, znani „Žane iz Iblane" in njegovi mameluki na cesto, ko je vojaštvo streljalo? Takrat bi lahko ohladili vročo svojo kri, takrat bi lahko dokazali, da hočejo kaj žrtvovati za svoje ,jugoslovansk sanje". Ali ostali so raje doma za pečjo, — na cesto pa so nahujskali poulično mladino, ki še ne ve, kaj dela, ki ne ve ceniti življenja, ki ne pozna resnice, ki veruje vsaki laži in se uda vsakemu hujskanju. To je tista hinavščina, ki označuje najbolje prvaštvo. Na ulico v boj z vojaki huj-skajo nerazsodne ljudi, sami pa sedijo pri pečenih piškah doma, kadar teče kri nedolžne, za- Slaba gospodinja guba hiše. po- Kmet Janez je povabil zopet enkrat sosede k sebi v hišo, da bi se z njimi pošteno pogovoril. • Bil sem dalj časa bolan«, je rekel, potem ko so se bili sosedje zbrali krog njega, .in nisem mogel iz hiše, zato pa ne vem, kaj se je godilo ta cas v naši vasi. Še le pred par dnevi sem prvič zapustil hišo. Udeležil sem se tudi jaz dražbe Lisjakovega premoženja, kjer sem si vse ogledal, a še danes ne razumem, na kak način je ta mož obubožal. Sile ravno ni bilo zato, kajti poročil je premožno kmečko dekle, a poleg vsega je podedoval tudi sam lepo premoženje.« »Seveda, nesreča ga je vedno zasledovala, kakor marsikterega izmed nas«, odgovori mu Jožko. »Kaj storiti, če sledi nezgoda za nezgodo in se nesreča tako rekoč vgnezdi pod streho?« »Ubogi Lisjak je svoje nesreče sam kriv«, pripomni napredni Janez. »Marsikaj bi bilo lahko drugače, ako bi on pravilno postopal«. »No toraj, kdo je potem takega vsega kriv? Saj Lisjak ni ves teden izdal za pijačo 20 vinarjev. Igral tudi ni in celo pri tobaku je štedil. Kje tiči torej uzrok, da je šlo njegovo premoženje na boben?« »In vendar je prišlo do tega«, pripomni Janez. »Četudi Lisjak sam na sebi ni bil lahkomišljen patron, vendar je imel tak pogrešek, kakoršnega ima pijanec, bil je namreč mlačen in se ni brigal za red pri hiši. Njegova žena je bila nemarna, da ji ni bilo para; snedla mu je premoženje brez ust. Vse bi bilo lahko drugače, ko bi ji bil mož gledal nekoliko več na prste. Možje, če bi vaše žene tako uganjale, obubožati bi morali tudi vi eden po enem. Da, da, žena, ki ne zna gospodinjili, je možu in premoženju v pogubo. Saj poznate pregovor ki pravi: Skrbna gospodinja hiši tri vogle podpira«. »Ti si jo bolje poznal nego mi, zato bodeš vedel, kaj ga je spravilo na beraško palico«, zakličejo nekteri. »Poznamo te, da bi kaj takega ne govoril, bo bi ne bilo resnino. Povej nam kaj veš o nji. Gotovo bi nam to znalo koristiti, četudi hvala Bogu, nimamo takih slabih gospodinj«, »No če vas ravno zanima, pa naj bo«, odgovori Janez. »Povem vam pa uže naprej, da dobrega gotovo ne boste slišali. Le pazno me poslušajte I Kakor veste, je pred kakimi desetimi leti Lisjak poročil Gašperjevo Cilko, najlepše in naj premožnejše dekle izmed vseh, kar jih je bilo v bližnji vasi. Na njegovo svatbo sem bil po- vabljen tudi jaz, ker smo bili dobri prijatelji. Svatba je bila res nekaj izrednega; na mizah je bilo toliko jedi in pijače, da so se mice šibile. »Lisjaku je padla sekira v med«, je rekel takrat vsakdo. Jaz pa sem sam pri sebi mislil: Nikar mu ne zavidajte te njegove sreče, kdo ve kaj še lahko pride. Takrat so bile wse sobe lepo pobeljene in vse se je tako svetilo in bliščalo, da bi se človek kakor v zrcalu v njem ogledal. Vračaje se domov sem že slišal, da ni za Lisjaka sreča tako velika. Govorilo se je, da je bila mlada gospodinja že kot dekle nemarna in da je jezilo to njene stariše. Na svatovščini seveda nisem nič kaj takega opazil, ker je bila tako na-lipšana, kakor bi jo iz škatlje vzel, aH pred dvema letoma, ko sem bil v sosednji vasi pri njih v obisk, sem se na svoje oči prepričal, da so ljudje resnico govorili. Moj Bog, kaj sem tam vse videl I« »Kar povej Janez, kar povej«, hiti radovedni Klesčar. »Ko bi vam hotel vse natanko povedati, bi trajalo predolgo«, odgovori Janez. »Ko sem stopil v sobo, zdelo se mi je, da sem prišel v ciganski tabor. Bilo je tu notri kakor v svinjaku, a Cilkina prej polna in rudeča lica so bila upadla in rumena. Kar obstal sem, rekel pa nisem ničesar. Ogledoval sem se na desno in levo in občudoval to moderno gospodinjstvo. 2 - ■slepljene množice. Je stara pesem to! Sami pošiljajo prvaki svojo deco v nemške šole in zavode, ljudstvu pa to branijo. Sami delajo najlepše kupčije z Nemci, ljudstvu pa tulijo „ Svoji k svojim" ... „Z\vei Seelen wohnen, ach. in meiner Brust"! Dve duši živijo v prvaškem truphi, — ena za lastni dobiček, druga pa za tisto herazvodno množico, ki se da preplašiti s klici „živio" in „nazdar" . .. Hvala Bogu, da je večji del ljudstva že toliko izobražen in razsoden, da ne čuje več na te pesmi ni te klice. Kajti drugače bi gnali prvaki svoje ovčice naravnost do upora proti Avstriji in cesarju. Napadi v okolici mest in trgov se godijo; to je enkrat gotovo. Vemo sicer natanko, da teh napadov v splošnem niso krivi kmetje sami. Naš kmet ima preveč skrbi in trpljenja, da bi se brigal za take narodnjaško pripravljeno zadeve. Kmeta prva skrb je, da si svoje gospodarstvo ohrani, da njegovo posestvo ne bode nazadovalo temveč napredovalo, da bode svoji deci pridelal dovolj kruha in ji tudi še kaj po smrti zapustil. Kmet je bil poleg tega večji del vojak; on ve vsled tega, kaj in kakšna je Avstrija in on ne more sovražiti tiste Nemce, katerih kri teče tudi v žilah sivolasega našega cesarja. Kmet sam se čuti za Štajerca in za Avstrijana in ne mara druzega slušati. Odrašen in prileten posestnik se tudi ne bode dal nahujskati v pretepe in napade, ko vendar ve, da mu bodejo ti le škodovali . . . Pač pa je nekaj smrkavcev, navadnih iantalinov, ki so še mokri za ušesi in bi morali poginiti, ko bi jim mamica ne dala kruha, — in ti mlečozo-bneži mečejo kamenje na ljudstvo ter izvršujejo napade. Zakaj vse to, zakaj to razburjenje? In proti čemu se gre? Na eni strani vpijejo, da se gre proti „nemčurjem", ki hočejo menda kar čez noč napraviti iz slovenskih kmetov čistokrvne Nemce. Na drugi strani zopet čujemo lažnivo pesem, da so naprodnjaki sami „brezverci",, ki ^g^B t?i-^u- n»-katT»rtotcr--certcve odstopili . . . Ali pa pravimo: dokazov sem! Na prazne besede ne gremo! Dokažite nam, da smo „po-nemčevalci" in „sovražniki Slovencev" ter „brezbožni bogotajci". Dokler tega ne dokažete, ste najnavadnejši lažniki! Proti čemu se gre? No, proti Nemcem in naprednjakom v mestih in trgih. Proti g. Ornigu in trgovcem, proti našemu uredniku, sploh proti vsem, kar je naprednega. Mi pa pravimo in kdor pozna razmere, mora priznati, da je to gola resnica: vse, kar se je zgodilo dobrega in koristnega za slovensko ljudstvo na spodnjem Štajerskem in Koroškem, vse to je šlo skozi nemške roke, vse to' so Nemci in naprednjaki s t »ril i. Naprednjaki so napravili nemške šole, ki jih ljudstvo želi in potrebuje, oni so seznanili kmete z racijonelnim gospodarstvom, oni so kmetu oči odpirali in ga podučevali, kako bode napredoval, oni so napravili velike, za kmete velepotrebno sejme, oni so kmetu denarno po- Po kotih je visela palčevina, soba sama pa gotovo ni bila pobeljena več od dneva poroke, kar bi znašalo prilično kakih osem let. Prava razbojniška jama, vam rečem«. »Pojdi no, človek skoraj ne more vrjeti, da je to res! »vsklikne Tone, boljši posestnik iz vasi. »Morda pa ni bilo tako hudo«. »Lahko mi vrjameš Tone«, odgovori Janez smehljaje se. »Kar se vam povedal, je gola resnica. Par korakov od peči je stala široka zakonska postelja. Med pečjo in posteljo ie bilo smeti tako na debelo, da bi moral vsakdo skočiti čez, ako bi hotel priti k postelji. V vsakem kotu je bil kupček smeti. Da bi smeti nesla iz sobe ali vsaj pobrala, vrgla v peč in sežgala, ni ji prišlo niti na misel in tako je postala soba polagoma pravo smetišče. O pobrisanem prahu niti govora«. »Kak mož pa je ta Lisjak, da je kaj takega trpel«, oglasi se Kukec; »meni, da bi moja kaj takega napravila, bi ji že pokazal:« »Toda to ni še vse« pripomni Janez. »Možje, ko bi videli, kako so izgledali otroci I Kakor cigani, črni umazani po obrazu, kuštravi, raztrgani, bledi in mršavi. Kar čudil sem se, da je bil vsaj Lisjak nekoliko spo-dobneje opravljen. Cilka sama pa je bila uzor nesnage in nemarnosti. Moj Bog kakšne robe in obraz, in kakšna še le obleka. Ko bi bila svinjska dekla, bi morala lepše izgledati. Lisjak, si mislim, prav nič te ne zavidam one sreče, radi katere so te ljudje nekdaj blagrovali. Tako cunjarico bi lahko vsak čas dobil I Ker se je nagibalo magali, oni so mu odkupovali njegove pridelke in privabili še drugih kupcev, tako da lahko rečemo: brez naprednjakov in Nemcev je vsak nadaljni gospodarski obstoj na spodnjem Štajerskem in Koroškem nemogoč ... Omenimo le velikansko delo, ki ga je v kratkem času izvršil le župan O r n i g. Sam knozoškof lavan-t i"n s k i d r. M i h a N a p o t n i k je pri otvoritvi nove Okičeve ceste v Halozah živo n a-glašal zasluge Ornigove in se mu javno pred množico ljudstva za njegovo delo zahvalil. Sploh pa se ozrite, prvaški lažniki, na Ornigovo življenje! Ali je ta mož „ brezverec", ki je — da omenimo le en slučaj — daroval 1000 goldinarjev samo za eno cerkveno okno ? Kdo podpira šolsko mladino na deželi s tisočaki denarja ? Meščani, nemški meščani in med njimi v prvi vrsti župan Ornig. Kaj pa prvaki ? Kadar že kaj žrtvujejo, vržejo denar v žakelj prvaških celjskih doktorjev, ki_ja porabijo edino v namene širjenja gonje. Pred nekaj časa se je vršila v sv. Barbari v Halozah veselica v prid šolski mladini. Ptujčani to pot zaradi brezvestne prvaške gonje niso prišli. Le vprašajte prireditelje, koliko škode imajo vsled tega . . . Najgrše je ravno to, da napadajo prvaki v p r-vi vrsti tiste, ki so res kaj za slovensko ljudstv o-ž r t v o v a 1 i. Pri temu se razširja od propadlega prva-škega časopisja nesramna laž, da so bili v Ptuju slovenski kmetje tepeni. Kdo pa je bil tepen ? En Brenčič iz Ragoznice, mož, ki se je pretepava! s policaji in je strgal enemu stražniku cesarsko medaljo iz pre. Kn Kureš, krčmar iz Podvinc, ki se danes že kesa svojih činov, za katere so bode imel pred sodnijo zagovarjati . . . Kmetje sami so imeli v Ptuju vedno prosto pot in jo bodejo imeli tudi zanaprej. Niti las se ne skrivi poštenemu kmetu! Ali ako pride na posestvo tuji hujskač in prične rogoviliti, potem vzame posestnik gajžlo in ga nažene. Tako se je zgodilo v Ptuju z kranjskimi hujskači! Ali ni bil kmet-ski zbor v ptujski „ka ii" vsakemu pristopen in prost. F Medtem ' ko'je hot nit Hoj spni. je župan Ornig potom tega shoda dosegel, d a s e bode koncem tega meseca razdelilo po . oznanjenih cenah toliko in toliko mrve in slame med po suši prizadete kmete. Ptuj je mesto, ki je v gospodarskem oziru tesno vezano z deželo in zato so kmetje v J? tu ju doma. Že iz teh opazk bodejo čitatelji izpoznali, kako nezmiselna, brezvestna je po prvakih razširjena gonja. Vsak pošteni človek obsoja to hujskanje! Tako smo iz zanesljivega vira izvedeli, da je izdal k n e z o-škof lavantinski dr. M. Napotnik okrožnico, v k ate r i zapoveduje duhovništvu ojstro, da ne snve huj-skati proti Nemcem. Tako kakor ljubljanski obsoja tudi mariborski škof izgrede in napade! Naznanili bodomo vsacega, kdor bi se tega škofovega povelja ne držal! Pa še nekaj! Izvedeli smo, da hoče oblast zdaj odločno proti napadom, gonji in razširjenju bojkota nastopati. Občinski predstoj- proti poldnevu, je Cilka vstala, šla v kuhinjo in pričela kuriti ogenj. Hoteč si zapaliti pipo, stopim v kuhinjo k ognjišču po en zubelj. Ko je dobro zagorelo, viela je Cilka, lonce, jih položila na ognjišče in začela naprav-ljati neko močnato jed. Pri tej priliki sem si ogledal njene lonce. »Ti gotovo pripravljaš prešičem oblodo«, rečem potem, ko sem nekaj časa gledal — »Kaj še«, mi odvrne »to je za nas!« »Ali v takih posodi vendar ne moreš skuhati kaj poštenega za ljudi I« Ona me debelo pogleda pa nič ne reče. Prav nič je ni bilo sram.« »Ubogi Lisjak, nikaka čuda, če je prišlo premoženje na boben«, reče Kleščar. »Kako vendar naj bi kmetica kaj takega storila 1« »Da, da, resnica je,« pripomni Janez, »Sedaj vam pa moram povedati v kakem stanu su bili njeni lonci. V loncu, v katerem se je morda vedno pripravljalo močnata jedila, je bilo toliko starega testa ob straaicah, da skoro ni bilo več mogoče vanj seči. Onega lonca nisem mogel dalje gledati, ker drugače bi se mi bil želodec obrnil in skušati sem moral, da pridem odtod. Kakoršen je bil lonec, taka je bila ponva Sicer tudi njeno lice ni bilo čisto, pa vendar nekoliko bolje, vsaj v toliko, da. so bili ostanki jedil, katere, druga gospodinja skrbno ostrže in izmije, prisu-šeni ob robu in ne tako vlečni kakor v loncu. — »Saj je vendar ta posoda čista in to kuhalnico ima že tako dolgo«, mi odgovori Cilka. »Odkar sva poročena je ta niki so odgovorni za vse take napade. V vsako občino, kjer se bodejo taki napadi ponavljali, prišli bodejo orožniki in tudi vojaki ter bodejo tam na stroške občinarjev ostali. Opozarjamo pametne kmete nato; onemogočite take napade; primite smrkolinc in hlapco za ušosa, ako hočejo na tujce kamenje metati; naženite hujskače, — kajti drugače dobite orožnike in vojake in plačati jih bodete morali vi s svojimi krajcarji, čeprav ste nedolžni! Mir mora postati! Sovraštvo mora ponehati ! Žalostno bi bilo, ko bi par zločincev onemogočilo sporazumno mirno življenje. Proč s politiko in naj živi gospodarsko delo! Politični pregled. Kmetski zbor v Gradcu, ki se je vršil pre-1 teklo nedeljo, je bil izredno dobro obiskan. Pri- I šlo je tudi nekaj klerikalnih poslancev, ki so pa I take slišali, da se jih bodejo zapomnili. Shod I je dokazal, da štajerski kmet ne potrebuje več I tujih voditeljev, temveč da zna svoje zadeve sam« urediti. Razven glavnega govornika, voditelja I avstrijskih kmetov pl. Ilohenbluma govoril jel tudi naš posestnik Girstmayer. Zbor je sprejel potem razne rezolucije. V prvi rezoluciji je iz-j razil Hohenblumu in njegovim tovarišem zaupa-1 nje, vsem nasprotnikom avstrijskega kmetijskega I programa pa nezaupnico. Druga zanimiva reso- j lucija se glasi: „Kmotski zbor protestira najod- j ločneje proti vjeljavljenju srbske trgovinske pogodbe. Ker so tudi vse kmetijske korporacije napram tej pogodbi nasprotno stališče zavzele, ker zamore ca pogodba našo živinorejo, od katere so zlasti srednji in manjši kmetje odvisni, popolnoma uničiti, opozarja se kmetske poslance, da naj porabijo vsa sredstva, da ne bode zbornica to nagodbo sprejela. Kmetski poslanci naj v tem slučaju tudi predloge glede davkov in rekrutov odklonijo. Vladi izreka zbor nezaupnico". —■ Klerikalni poslanci so potem seveda ( ! I i/javili, da ne morejo vladi riSSplotovati . . .Potem je' sprejel zbor še eno resolucijo, ki obsega še drage kmetske zahteve in se glasi: „Državna zbornica naj vjeljavi sledeče kmetske postave: 1. da se kmetska posestva razdolžujejo; 2. da se odpravi zemljiški in hišno-razredni davek; izboljša naj se progresivni dohodninski davek ter- primerni davek na dividende in tantijeme; 3. da se posestva no smejo razkositi; 4. da poskrbi vlada, da bodejo cene mesa primerne onim živine; kmetom naj se pusti prosto klanje lastne živine; 5. da se avstrijskim državljanom prepove igranje na inozemskih (zlasti budimpeštovski) žitni borzi; 6. da se odstrani kartele, s katerimi odirajo posamezni milijonarji in akcijske družbe prebival-valstvo; 7. da se ustavi preddela za uresničenje vodnih cest; 8. da se dovoli po naših železnicah potrebne investicije, itd. — Kmetski zbor v Gradcu je bil imeniten pojav resne volje do dela, ki prešine vse one kmete, kateri se ne dajo narodnostno hujskati! Štajerski davki. Iz statistik posnemamo sledeče zelo zanimive številke: zgornja Štajerska še vedno prva in ista I — »Vrjamcm«, pravim na to, »saj je krog in krog dobro zavarovana, les gotovo ne trpi«. — Z žlicami pa ni bilo drugače. Zajemalni del je izgledal še precej, ker so ga usta pri jedi čistila, toda držala I Tega ni mogoče opisati I .Kratko rečeno, med vso kuhinjsko opravo ni bilo enega predmeta, ki bi se bil lahko ponašal s čistočo«'. »To je morala biti res umazana gospodinja«, poseže Klaščar vmes. »Če je bilo tako gospodinjstvo, potem ni čuda, da je šla hiša v nič. Star pregovor pravi: »Kakoršno orodje, takšen mojster« 1 ' »Prav imaš«, pravi Janez. »Pa pustite, da Vam dalje povem. Kosilo, na katero so me povabili, se mi je gnusilo. In še pravočasno šine Lisjaku druga dobra misel v glavo. »Imam v hlevu bolno kravo, reče, in ne vem kaj ji je. Bodi tako prijazen in pridi pogledat. Saj si tudi na pol živinozdravnik in gotovo veš za kakšno sredstvo I« — »Dobro«, sem odgovoril, »pojdiva toraj v hlev 1» On je šel napraj in jaz za njim, zadovoljen, da sem se izmuznil iz sobe, Tja nptri se ne vrneš več, si mislim sam pri sebi. Ali ta hlev I Tu še le sem prišel iz.dežja pod kap. Ko je odprl Lisjak vrata vdaril mi je v obraz sopar, ki bi me bil vrgel kma!o vznak. Okna, odduški, vrata vse je bilo zabito in trdno zamašeno. Prav nič zraku ni moglo prihajati v lile?. In kako je izgledalo tu notri I Mršavi kravi,, ki sta bili v hlevu, sta se valjali v gnoju, tako da me je popadala jeza. Zadnji konec je stal pol metra višje, nego prednji. Skoki so bili z blatom tako obloženi, da bi jih moral poprej ote- _ 3 — ačuje na neposrednih državnih davkih v vseh lilnih razredih skupno 4,316.760 kron; srednja ■:erska plačuje 10,917.136 kron, _ spodnja erska pa 3,324.145 kron. Vsa Štajerska _:je torej na direktnih davkih nekaj čez i milijonov kron. Pač lepa svotica! Vojska?! Duhovi so se malo potolažili. dar pa ni krvava igra na Balkanu izključena. Kakor znano, stoji stvar tako-le: Bulgarija se naredila neodvisna od Turške. S tem so seveda Turki nezadovoljni. Avstro-Ogrska pa je anektirala, to se pravi: si je osvojila, za svoje vzela Bozno in Hercegovino, kateri deželi je upravljala že 30 let in je v njih vtaknila milijone in milijone našega denarja. S tem je pa Srbija nezadovoljna. Srbi so si menda domišlja-vali, da so Bošnjaki ..neodrešeni bratci" in da bodejo enkrat pripadali kroni tistega novopeče-nega Petra, kateri je postal kralj le z najnava-dnejšim umorom. Zdaj ropotajo ti paglavci, kakor da bi se jih kdo bal in naši prvaki so tudi na prvi hip pripravljeni, izdati avstrijsko domovino in se zavzeti za Srbe. Srbska vlada je seveda dovolj pametna, da si ne upa naši državi vojsko napovedati. Kaj bi tudi celi Balkan proti Avstriji, ki poleg tega. ni sama, temveč ima trozvezo za sabo?! Regulerne vojske ne bode. Pač pa bodejo panslavistični Srbi zanesli v Bozno in Hercegovino upor in usta-j o in tako zamore priti do velikanskega prelivanja krvi. Ta slučaj bode vsaj dokazal, da je panslavizem, ki ga gojijo Srbi kakor naši prvaki, velikanska nevarnost za našo državo! Dopisi. Središče. Studi se nam v današnjem času, kakšna hujskarija vlada pri nas. Naš general Sinko nima drazega dela, kakor da kova shode in nas hujska zoper Nemce. Ja Sinko, pa pojdi na Kranjsko ali med Hrvate, ako ti je pri nas preveč „zaspano ljudstvo". Mi ti v obraz zabrusimo besedo, da si prepovemo širjenje tega sovraštva. Mi hočemo mir z Nemci. Saj vemo, da cela trgovina gre le skozi nemške roke. Poglejmo naše zagrizene Slovence Robič, Zadravec, Koče-var, s bom kupčujejo večidel na veliko, kakor ravno z Nemci. Kdo kupuje vino? Kdo živino? Kdo perutnino ? Ravno Nemci! Mi si prepovemo vaše grdo postopanje. Mir hočemo kot mirni Slovenci, da ne izgubimo še te male časti. Zakaj hujskate zoper Nemce v Ormužu, v Ptuju ? Zakaj nas vlečete v sovraštvo? Zakaj vse to?! Ako ne bode miru, pa bodemo vaše grehe svetu razložili. Tudi od našega Rotšilda trgovca Robiča bomo svetn naznanili, kako na visoke procente denar posojuje. Le tako naprej, in videli bomo., kje sta poštenost in pravica doma! Sv. Marko niže Ptuja. Naš predstojnik Vršič in njegova banda nas hujskajo proti Nemcem in naprednjakom. Te črne duše pač ne poznajo prve božje besede: ljubi Boga čez vse in svojega bližnega kakor samega sebeJVršič je tako predrzen, da ei upa nas nagovarjati, da ne smemo več kupovati pri nemških trgovcih v Ptuju. To je grdo, protipostavno postopanje človeka, kateri je občinski predstojnik in ima za mir skrbeti ter zakone varovati. Mi ti povemo, da se ne bomo tvojega navodila držali. Kupčevali smo z Nemci in bomo storili to še naprej. Ti Vršič pa le drži z prvaškimi dohtarji in tudi tistim prodaj svoje pridelke. Višjo oblast pa opozarjamo, da si tega človeka pokliče na račun in ga naj nauči kaj je ,svoji k svojim". Kmetje bodimo pametni in ne dajmo se Imjskati. Več kmetov. Razbor pri Siov. Gradcu. Blagi ,Stajerc", pridi in potipaj žile našim črnim in namesto bralnemu klalnemu društvu. Ker si zadnjokrat jih nekoliko ožigosal, so se tako razvneli veli-kaši žniderčki, blagajnik in predsednik, da bo si z dovoljenjem župnika uredili pri nekem kmetu tako imenovano „vahparado" 4. t. m. pri koji so cvilili in javkali čez nas. Pri tem se je knjižničar Jernej Pačnik, pijan od „Slov. Gospodarja" tako razvnel, da je dva domača hlapca zabodel, kojih eden je v smrtni nevarnosti. G. župnik, lep napredek Vašega društva! Urez to društvo pa ja ne bodete kaj rekli, saj so Vaši podrep-niki to storili. Več pride drugič! Opazovalci. Ptujski okraj. Ni človeka, katerega se ne bi skušalo nahujskati od strani ničvrednih ljudi. Mi se čudimo, ako slišimo od ljudstva, katero pride prestrašeno in našuntano v mesto, kako razlaga prvaško gonjo. Mislili smo, da bo konec, ker je ljudstvo mirno postalo in ne verjame več tem hujskačem; ali žalibog, laži katere že presegajo vse meje, tudi pri nekaterim ljudem najdejo še nekaj veljave. Mi hočemo danes samo nekaj slučajno razodeti, da ljudstvo sprevidi, da vsa ta gonja ni drugo, kot velikanska škoda na gospodarskem polju ; in ravno ljudstvo ima prenašati ta žalostni položaj. V vsaki vasi so tako-zvani „voditelji" nekege društva in to društvo trosi grde laži med svoje sosede. Ti hujskači pravijo: ne hodi v mesto k nemškim trgovcim, ti te bodo pretepli ali pa ociganili, ali pa s slabim blagom sleparili, ako stopiš v nemško trgovino, tam te že čakajo Slovenci, da te osramotijo ; to so tisti nemčnrji, kateri so od sv. kat. vere odstopih, to so zdaj sami brezverci, kateri tudi tebi vero vswti hočejo; bodi previden in ne hodi tja, ker jv* prepovedano. Ti moraš edino k Slovencem zahajati; tam kupuj svoje blago, to so možje sv. kat. vere, to so pravi Slovenci-itd. — Tako ropotajo in lažejo prvaški hujskači. Žalibog da je tako! Žalostno in resnično! In vse to se godi v prid nekaterim ljudem, kateri ptujske razmere dobro poznajo in nimajo toliko sramote v sebi, da bi pri taki hudobiji ljudem vendar oznanili, da vse to ni res. Nam druga pot ni dana, kot ljudstvo opozarjati, Kodermana ali Supančiča kdaj v cerkvi ? Mi ne hvalimo ampak grajamo to, kar ni pravica! Bodite tedaj, ljudje pametni, ne verujte tem gadom, ampak dajte jim krepki odgovor. Iz Virštajna. Nima skoro pomena poročati o malenkosti, pri kateri se je najemnik lova veliko prizadeval. Kosili so kosci pri veleposestniku g. Jakob liovka seno „Podvezbo"; našli so nežne mlade zajčke in se jim je žival usmilila in jih je viničar odstranil, potem jih je njegova hči v bližni vinograd spustila. Ko je to najemnik lova zvedel so mu že začeli lasje po konci rasti: zdaj srna pa že vkup, bom že jaz pokazal, komu zajce pobirati; verjeti pa ni hotel da so bili zajčki spuščeni. Poslal je opomin da naj plača 8 K za zajce, ki niso bili nič vredni. Sel je pa na sodnijo tožit, bila je obravnava 8. oktobra in je sodnik toženca čisto oprostil. Res si je mislil ta najemnik lova: dobre bi bile kro-nice. Jaz pa mislim, da se boš velikokrat kesal, ko boš moral plačevati škodo katero bodo zajci naredili. Opazovalec. Sv. Lovrenc 8l. gor. Pri nas je trgatev dokončana, mošta je obilno, kupcev pa nič. D a-našnje žalostne narodne razmere so krive, da ne pridejo nemški kupci večv naše kraje. To 60 sadovi hujskanja prvakov proti Nemcem, Sad se še nekaj odpošilja, pa tudi v nemške kraje. Ja ljudstvo, tako se nam bo godilo, ako bode trajalo to sovraštvo še naprej. Ljutomer. Podli sovražnik nima pikice časti, ker zmirom hujska Slovence zoper Nemce. Zakaj pišete od vaših ..slovenskih" trgovcev, ker je znano, da so ravno tisti na slabih nogah. Zakaj hujskate, ako pa vendar vidite, da smo odvisni od nemškega kupca in ravno vi najraj prodate vaše pridelke v nemške kraje?! Zakaj delate sovraštvo, ker vendar vidite, da je ravno pri nas kmet od mest in trgov odvisen. Ali spada gospodarski posel tudi v politiko? Mi kmeti pravimo: ne in stokrat ne ! Živeli smo z Nemci in hočemo še nadalje v mini živeti in kupce vati! Kmetje. Majberg pri Ptuju. Poročali smo že enkrat, da tudi pri nas hujskarija sovraštvo in napade rodi. Žalibog da moramo to sramoto nositi, za katere lumparije so le edino nekateri hujskači in ljudje brez sramu odgovorni. Naš kraj je bil priljubljen in z veseljem smo spremljali Ptujske meščane v našo sredo in se dolgo leta prav dobro razumeli. Danes je pa drugače; ako ni slabo leto ali toča, pa so slabi in hudobni ljudje, kateri kalijo ta blaženi mir. Mirna in poštena je gostilna gospe Gomilšek, poglejmo si pa nasprotno sosedovo Rižnerja; tudi ta je bila da vsa ta hujskarija ni za pičico resničuaa— enkrat spoštovana hiša, danes pa ima sin glavno Nemško mesto Ptuj ima svoj nemški odbor, i besedo in ta je velik sovražnik Nemcev, ako nemške šole, svojo nemško katoliško cerkev in še razna druga dobra podjetja, katera tudi ljudem posebno na gospodarskem polju koristijo. Nemški trgovci niso brezverniki, ne Ornig ne Blanke, Stcudtc, Straschill, Slawitsch, Sadnik, Muchitsch, Schramke in vsi drugi; vsi so debri katoličani, znabiti boljši kot prvaški voditelji dr. Jurtela, dr. Brumen, dr. Horvat, dr. Kodermann Havelka, Mahorič in Šeligo in drugi. Ali hotel priti s česalom de je bilo toliko gnojnic so prestapa" kar tak( ko rek mora njak. ,V obstati, em hlev sati, če 1 ubogih ži izpod nog, »Člo pravi Zeli poginiti I« •To se razume s; »Ako se živino pravila mora iti pod zlo tudi n snica. Poslušajte dalje. Ja nista nič žrli in pogledov zabolelo v srce. Kakor s in skočim čez kup gnoja, da sem d' gih živali Kaj zagledam! V koritu kože. Pod ;, da je kai kaj takega vendai logami sikalo žival še le govedo. Če ne boš drugače leti in poginiti tudi najkrepkejše najmi jutri takoj par delavcev, da tem pusti ijkidati vsaki ali vsaj vs obskrbov; il, mora zbo- govedo. In rečem ti ta gnoj izkidajo, po- :ki drugi ali tretji dan J- mo ob sebi«, odgovori i ne krmi in slabo obskrbuje, ijboljša kmetija, to je stara re- >li so bile sicer polne, a govedi ali sta me tako milo, da me je e mi je gnusilo, zagnal sem se ;pel k glavam ubo- ta bili dve globini Lisjak, in d bodi osnaž danes prste čcgr, živeti it obljubil šel rel boš čudeže v svojem hlevu. Ko se bo krmilo, aven in pazi, da se živino pred krmenjem skrbno ker drugače bo za pol leta ravno isto, kar si ridel. Rečem ti, glej tudi svoji ženi malo bolj na i zahtevaj od nje nekaj več snage in reda, kajti tako dalje, boš v par letih berač in boš moral i umreti v veliki mizeriji! — Lisjak mi je seveda da bo odslej vse drugače: pustil sem gar ter ravno tudi on rad kupčuju z njimi. Tam je tisti slovenski tabor, kjer se kova sovraštvo. Par navdušenih prenapetnežev ne pusti mirno popotnike, napadajo jih s psovkami in tudi s kamenjem, celo strel se je zadnjo nedeljo slišal. Kdo pa so ti voditelji? Pa povejmo vendar enkrat, da ima tisti Habianič, mlinar pri gosp. •Jurza v Ptuju, prvo besedo. Nadalje naš rihtar se vidi fin še par podrepnikov. Da ne bo celi naš okraj . y-oškodovan, prosimo višjo oblast, da naj napravi red in da ojster ukaz gostilničarju Rižnarju in našemu rihtarju ter Habianiču, da bo vendar enkrat mir v našem kraju. Sovraštvo do Nemcev pa pustimo na stran, ker vendar z njimi kup-čujemo in hočemo tudi za nadalje v miru živeti. krog in krog je bilo vse trdo kakor skala. rečem, dajte mi dleto in debel lesen bat I Lisjak me pogleda ali vendar mi prinese ono, kar sem zahteval. Začel sem dolbsti. Z dletom sem iztrgal kos gnile krme. Dolbel sem dalje in dalje, misleč si, zvrši kar si pričel. Tako sem dolbel eno uro in na to ugledal, da so bile na dnu lepe kamnite jasli, velike in široke, da jih je bik) veselje gledati. Na to sem vzel šop slame, jasli pometel in obrisal in velel Lisjaku, naj mi prinese čiste hladne vode ter jo potem zlil v jasli. Ko bi vi videli, kako so živali pile. Bal sem se, da jih ne bom mogel nikdar napojiti. »Tu sem poglej Lisjak< pravim na to, »kako tvoja živina pije in poglej, kako sedaj žre. Seveda iz takih jasli, v katerih je celo gnoj, ne bo pil niti prešič, kaj pa ojo pot«. »Ali je bilo potem kaj bolje? Je gledal svoji ženi, na prste in zahteval, naj bi bolj pazila na red in snago ?l« vpraša večina možakov. »Kaj še I« odgovori Janez. »Pri teh ljudeh je bila vsaka beseda bob ob steno. Če bi mene ubogali in bi potem šlo premoženje na dražbo, bi se bil čudil. Ali gospodarili niso potem nič drugače nego poprej. Ostalo je pri starem. Lisjak je bil butec, ki ni znal ženi ukazovati. Ona je gospodinjila s svojo lenobo in umaza-nostjo dalje in moralo je priti do tega, do česar je prišlo t. j. do takozvanega odgospodarjenja. Le škoda ubogih otrok. Ti reveži se mi kar smilijo I »Žalostno, pa resnično«, pravijo sosedje; »slaba gospodinja spravi hišo na boben in sicer tem prej, če mož sam ni dober in energičen gospodar.« Po svoje prevel po A Stohr, iz „Prakt. kmetovalca" D- Čitajmo kmetijsko časopisje! Naše kmetsko ljudstvo je na sploh pridno ljudstvo, toda malo preveč starokopitno ali sta-roverno je. Neče in neče od starih navad, pa obetaj mu tudi zlate gradove. Kaj bodo ti »šolarji" znali, kako je treba kmetovati, pravijo in ti ubivaj se kolikor hočeš, tvoji dobri nauki so vedno le bob ob steno. Ce nisi ravno berač ali cigan, pa ti ne bodo nič verjeli. Ravno narobe naredijo, kar si jih učil. Kaj pa še dobra kmetijska knjiga ali kmetijski časnik! To so sicer dobro došle reči, toda ne za čitanje, marveč za zavijanje tobaka in masla. Kar ni v sanjskih bukvah, v pratiki ali v molitveniku, to je vse odveč! Zato pa se ne smemo čuditi, če se število onih kmetovalcev, katerim gre v gospodarstvu vse rakovo pot, pri nas vedno veča in veča. Naši kmetje so, kakor rečeno, po veliki večini pridni delavci, toda razumnih delavcev imamo malo; še manj pa razumnih gospodarjev. Temu pa se ne smemo niti čuditi, kajti noben mojster ni pal še z nebes. Za mojstra se je treba učiti, našemu kmetu pa smrdi navadno to delo in zato tudi malo zna. Osobito za vodstvo kmetije je treba mnogo znanja! Gasi, ko je veljal za dobrega kmeta le oni, ki je krepko udrihal s kopačo in z lopato, so minuli. Dandanes si je tudi v kmetijstvu pridobil razum prvo mesto. Slabotno človeče s par volov in z dobrim plugom napravi v enem dnevu lahko več nego 10 junaških kopačev! V sedanjih časih je kmetovanje pa tudi drugačno nego nekdaj, ko nismo imeli še železnic, cest, parobrodov, strojev in — tuje konkurence. Gospodarju je treba zato mnogo misliti, kako bi izvlekel iz svojega posestva vsaj toliko, kolikor potrebuje za vsakdanje življenje in dal nekoliko tudi za bolezen in stare dni na stran. Ker so dandanašnji naše življenske potrebe in tudi drugi izdatki mnogo veči, nego so bili prej, uporabiti moramo ves svoj razum in vse Človeško znanje, da iztisnemo iz svoje zemlje z majhnimi stroški čimveč dohodkov ter vtolažimo z njimi ogromne potrebe. Da bodemo zamogli to doseči, moramo uporabljati tudi skušnje drugih. Gorje bi bilo kmetovalcu, če bi moral šele vse sam iznajti in preskušati. Prišel bi kmalu na bera.ško palico. Da tega ni treba, imamo kmetijske knjige in kmetijsko časopisje, kjer se dajejo kmetovalcu bodisi tod ali drugod že preskušeni nauki. Kdor je namreč kaj izumil in preskušal, pa sporoča v časopisju, iz katerega zve o stvari lahko ves svet. Njegov izum drugi lahko zboljšajo, a o zboljšku spet poročajo v časopisju. Na ta način se stvar popolni in lahko jo uporablja vsak kmet, ki čita časopis, seveda ako se zdi primerna na njegovem posestvu. Bog vari, če bi ne bilo časopisja! Lahko rečemo, da bi se naši vinogradi že popolnoma poizgubili. Ce bi ne skušal^eden, da se pomaga proti grozdni ple-snobi z žveplom, proti trhli uši s cepljenjem na amerikansko podlago itd., kje bi bile že trte! Mnogokrat se je prišlo do takih skušenj ]<■. pe naključku. Tako je opazil n. pr. nekdo, da se je trtno listje ob kolih, ki so bili namočeni v modri galici, dobro ohranilo, zato je začel škropiti proti peronospori s to raztopino, ker je požgala drugemu modra galica listje, hotel je njeno žgečo moč utaložiti z vapnom in skušnja h skušnji so dale tak pomoček proti ti strašni trtni bolezni, kakoršen uporabljamo dandanes. Do tega pa je prišlo polagoma potom časopisja, kjer so se izražala razna mnenja. Časopisje je toraj najboljše sredstvo za širjenje znanstva, katero si lahko v svoj prid izkoriščamo. Pri nas imamo zadnji čas sicer tudi kmetijske potovalne učitelje, ki kažejo kmetu ustmeno in praktično, kako mu je v tem ali onem slučaju postopati, toda vsled preobilega delokroga, ne morejo biti ti učitelji vedno in povsod pri roki. V kratkem času, ki jim je na razpolago, tudi jim ni mogoče vsega povedati. Zato je kmetijsko časopisje v prvi vrsti poklicano, da širi nove koristne kmetijske nauke. Kako se pa naši kmetovalci za to časopisje pobrigajo? Premalo! Pač se dobi tudi pri nas nekoliko zavedniših gospodarjev, ki si naročijo kmetijski list, toda nasproti tolikemu številu kmetskega ljudstva, so ti le neznaten odstotek. Ves ostali svet brodi po temi. Prostemu ljudstvu smrdi, kakor že zgoraj povedano, skoraj vsaka knjiga, bolj izobraženi se pa rajši bavijo s pustimi političnimi prepiri in s zabavnimi knjigami. Zastonj iščemo pri nas one stanovske zavesti, ki je doma n. pr. med češkim ali še bolj med amerikanskim kmetom. Tam je vsakdo, ki je kmet, ponosen na ta stan, pri nas se ga pa sramujemo. Vse smo rajši prej, samo ne kmet. Zato nam ne diši kmetijsko časopisje in kmetijska knjiga. To je tudi uzrok, da je naša slovenska kmetijska literatura tako neznatna! Pač požrtvovalnosti je treba pri nas, če hoče kodo zalagati kmetijsko berilo. Vse drugače pa izhajajo založniki raznih malovrednih romanov! Gorje nam kmetom, dokler se bodemo tako malo zavedali! Drugi narodi so spoznali že zdavno vrednost kmetijskega časopisja za kmetijski in z njim sploh narodni napredek. Zato, ker se v njih — 4 mnogo čita, je tam tudi mnogo premoženja, mi smo pa sami reveži,- ker le malo beremo. Saj so pri nas že cele vasi, kjer ne dobiš niti enega gospodarskega lista. Mesto pametnega razgo-varjanja o raznih kmetijskih predmetih, vidimo zato v takih krajih med sosedi večen ravs in kavs. Slovensko gospodarsko časopisje, kolikor ga iinamo, je jako ceno in zato ne bi smela biti naročnina par borih kronic uzrok naši malomarnosti. Samo z enim dobrim člankom se ti lahko ta naročnina stotero poplača. Nočemo se hvaliti sami s svojim listom, ker nismo v to kompetentni, toda reči moremo, da nam je došlo v tekočem letu na razna svarila in razne opomine precej zahvalnih pisem. Zato kličemo: naročajte kmetijske časopise in sicer ne samo enega, ampak čim več jih morete! Prazen je izgovor, da nimate časa za čitanjo. Osobito potem po zimi ga je vedno dovolj. Pa tudi, če bi ga v resnici ne imeli, morali bi si ga v ta namen najti, kajti brez čita-nja kmetijskega časopisja, ni kmetijskega napredka, ni blagostanja. Osobito se obračamo na vas dosedanji naši čitatelji s prošnjo, da odpirate tudi vi po svoji moči oči nevednim svojim sosedom. Ko spoznajo ti korist dobrega kmetijskega berila, vam bodo gotovo hvaležni. Prepričani smo, da se ne bo culo potem več toliko tožb o slabih novih časih, marveč, novi časi prinesejo tudi našemu kmetu boljši kos kruha, nego ga je dobil do sedaj. St. Novice. Škof ima besedo! Kakor smo svoj čas poročali, pisal je ljubljanski knez in škof dr. Anton Bonaventura Jeglič voditelju kranjskih Nemcev grofu Barbo pismo, v katerem je z ojstrimi besedami grajal grozovlado ljubljanskih pouličnih razbijačev. Knez in škof dr. Jeglič je sam Slovenec. Ali vkljnb temu ni čakal niti trenutka, da bi ne- povedal svoje mnenje. Into mnenje jo, da obsCJ;?. kiuzoškoi' rokovnjaške izgrede prvaških ubijalcev, ki so celo vojaštvo s kamenji napadali, dokler ni bilo vojaštvo prisiljeno streljati in je ubila kroglja dvoje mladih življenj. Kri ubitih teh dveh mladeničev pade na prvaške hujskače same nazaj! Tudi danes še ni miru v Ljubljani. Vsak dan so čuje o novih izgredih. Zdaj napadajo poulične barabe zlasti vojake, ki niso ničesar storili nego svojo dolžnost v zmislu svoje prisege izvršili. Ti vojaki so Štajerci in zato jih kranjska svojat ne mara, zato jih sovraži in zato napada posamezne vojake. Pretekli ponedelek sta bila dva vojaka od teh barab napadena in težko ranjena. In prva-ški listi hujskajo naprej! V vsej tej nečuvani razburjenosti je vzel ljubjanski knezoškof dr. Jeglič besedo. Izdal je pastirski list, v katerem se ojstro obrača proti huskariji. Knezoškof, slovenski knezoškof pravi v tem pastirskem listu dobesedno: „Kar se je v Ljubljani proti Nemcem zgodilo, nezmiselno razbijanje šip na oknih in poškodovanje tuje lastnine, to je smrtni greh in sicer ne samo proti ljubezni, temveč tudi proti pravičnosti, ki smo jo bližnemu dolžni". Knezoškof omenja potem tisočere slovenske rudarje, ki iščejo in najdejo svoj kruli v Nemčiji; pravi tudi, da se nemški duhovniki na Pruskem slovenščine učijo, samo da zamorejo tem rudarjem duhovniško pomoč podeliti. Tudi omenja knezoškof Dunaj, kjer se vrši v Fuufhausu enkrat na mesec slovenska božja služba itd. Končno zapove knezoškof v pastirskem listu, da se mora ta list vsem vernikom raz prižnice prečitati. Ta pastirski list je določen sicer le za .kranjske duhovnike. Velja pa za vse! Knezoškof ljubjanski pravi torej kot visoki cerkveni glavar, da je gonja proti nemštvu, da je vso to hujskanje smrtni greh! Duhovniki, držite se te besede in onemogočite nadaljno hujskanje! „Svoji k svojim". „D. W." piše: „Giblje se, tudi daleč od bojevišča. Kakor se nam iz Gradeča poroča, odpustila je neka tamošnja fabrika zaradi prvaške gonje proti Nemcem 61 slovenskih delavcev. Istotako se poroča iz zgornje Štajerske in iz Salcburškega, da občinski uradi slovenskim krošnjarjem (hauzirer-jem) ne dajo več dovoljenja. V prvi vrsti so tr- govci s sadjem prizadeti. Kakor se čnje, hočejo Nemci sploh napraviti močno organizacijo, ki bode delovala proti prvaškemu bojkotu". — Tako pišeje nemški listi! Jeza in strah nas obdajata, da je privedlo prvaško kujskanje do takih plodov. Kaj ko bi N e m c i r e s ne hoteli več ničesar od Slovencev kupiti? Kaj ko bi odpustili vse Slovence, iz službe ? Kakšna gospodarska katastrofa bi iz tega nastala, to zamoro izpoznati le človek, ki pozna razmere. Prvaki, vi, edino vi ste krivi! Iz Spodnje-Štajerskega. Posledice prvaške gonje proti nemškim in naprednim trgovcem se že kažejo. Iz raznih nemških krajev dobivamo vesti, da nočejo nemški kupci živine, vina, sadja itd. več v naše kraje priti. Splošno je razširjeno mnenje, da se na spodnjem Štajerskem zdaj vsakega, ki govori nemško, napade in pretepe. Ker je nekaj na-hujskanih pobalinov izvršilo s kamenji in poleni res par takih napadov, je to mnenje gotovo opravičeno. Ljudje čitajo poleg tega prvaške liste, ki so napolnjeni s samim hujskanjem in sovraštvom proti Nemcem. Vsled tega pravijo Nemci: Pa naj ti nahnjskani kmetje sami svoje pridelke obdržijo. Mi obžalujemo, da je prišlo tako daleč. Kajti kmetje sami so nedolžni in v ječo spadajo le tisti brezvest-neži, kateri hočejo v kalnem ribariti in pod prvaško zastavo osebni svoj profit delati. Ali nedolžni morajo vedno za krive trpeti. . . Letos imamo veliko sadja in hvala Bogu tudi krasno uspelo vinsko trgatev. Ali iz zanesljivih virov smo izvedeli, da se letos niti del tistega sadja ni izvozil kakor druga leta. Kupcev primanjkuje, ker ti kupci nočejo več priti zaradi prvaške gonje. Istotako bo z vinom in z živino. Mi smo se vedno trudili, da bi čimveč nemških kupcev v naše kraje privabili in s tem cene naših pridelkov zvišali. Ali prvaki delajo križ čez ta račun. Prvaki in hujshači SO vsled tegu krivi, da padajo cene naših kmetskih pridelkov; oni so odgovorni zato, da naši kmeti letos ne bodejo imeli tistega dobička, kakor se je pričakovalo . . . Kmetje,—■ vzdramite se! Prvaško hujskanje vam je v gospodarskem oziru istotako škodljivo kakor toča. Poženite hujskače iz Vaše srede, kajti to zahteva vaš lastni interes! BenkOViČeva gonja. Kar uganja slavni dr. Cvenka-Benkovič, to presega pač že vse meje. Mož menda aes misli, da mu je vse dovoljeno, odkar ga je poslala ljudska neumnost v državni zbor. Ali pa so mu udarci s pasjim bičem, ki jih je svoj čas dobil, možgane zmešali. Za zadnjo nedeljo je nameraval s svojo bando in s pomočjo nahujskanih Hrvatov ter Kranjcev napasti mesto Brežice. Izdali so letak, ki je naravnost zločin. Mesto Brežice pa je dobilo vojaško pomoč. Hrvati se tudi niso vsedli na Benkovičeve lima-nice in prišlo jih je samo — 4. 0 ti vbogi Cvcnkanič, kako jo grdo gledal. K večjem 300 ljudi, vbogih, zapeljanih ovčic je prišlo poslušati brežiškega odrešenika. Benkovič je držal shod, vkljub temu da je bil ta shod prepovedan. To se pravi torej: tisti Benkovič, ki ima polni jezik patriotizma, prezira javno cesarske postave. Mi smo radovedni, koliko časa bode oblast to zločinsko postopanje gotovih ljudi mirno gledala. To je pač že višek nesramnosti! Fej hujskačem! Vinske cene hočejo pasti. Letos nam je zrastlo mnogo izbornega vinca, tako da kmetom kar posode primanjkuje. Vsakdo je 2 krat, 3 krat in tudi 5 krat toliko pridelal nego je pričakoval. Ali zdaj se pravi cene držati. Gotovi kupci zlorabljajo zdaj položaj in hočejo vino šenkano dobiti. Držimo tedaj vinske cene! Mežnar pri minoritih v Ptuju ima — kakor so nam poroča — to nalogo, da kadar pride na pošto in sliši kmetsko ljudstvo nemško govoriti, prične tuliti: zakaj pa slovensko ne govorite?! itd. Ta črna duša zasluži za svojo hujskarijo toplo zaušnico in to se mu tudi zna zgoditi. Mi pa vprašamo zopet župnika Vavpotiča: Ali vidite Vašo sadove pri lastnih služabnikih? Ali se ne sramujete da vaš mežnar surovo ljudi napada? Ali se plačuje mežnar zato, da rogovili in hujska? Ali bodejo sploh mežnarčki gospodarili v Ptuju? Gospod Vavpotič, napravite red, kajti naša potrpežljivost traja dolgo, naposled pa poči. Saj - 5 — menda slutite, kaj vemo povedati o nekem gospodu duhovniku, nekem testamentu in neki zbirki zaljubljenih pisem ? . . . ,Narodnjakr; v dravski dolini — tako se poroča iz Ribnice — hoteli so prirediti 4. shod* na katerem bi seveda pošteno huj-skaii in prav po prvaško lagali ter obrekovali. Tamo.šnjo ljudstvo se doslej ni udalo tej hujskanji. Nasprotno, ljudstvo na Pohorju je bilo mirno in je hotelo i zanaprej v prijateljskem razmerju Nemci živeti. Ali prvaki ne dajo miru, dokler ne dobijo po glavi. Sklicali so v Ribnico od. Sklicatelj je bil znani Pahprneg in neki ečozobi študentek po imenu Brunčko. Paher-iek je sam lazil okoli kamnoseških delavcih in jim plačeval pivo, da bi prišli. Ali delavci, kakor tudi vrli poherjanski kmetje se niso dali zapeljati na te limanice. Posledica shoda je bila, /» metra zemlje. Vse se kmalu poteze. Šprajne, ki se pokažejo, se morajo vedno z zemljo zamašiti, da nima zrak vstopa. Tako shranjena se drži krma do poletja. Odkrije se potem del jame in izveže krmo z lopato ter jo povrati za postransko krmilo. — Ptuj, 10. oktobra 1908. — K u r z i d i m, dež. okrajni živinozdravnik. Listnica uredništva in upra-vništva. Joh. Kittt-k, Zdolna: Ako ste bili od sodnlje ria plačilo troškov obsojeni in niste proti temu pravočasno rekurirali, potem moiatc troške pač plačati in Vam ne preostane druzega; sicer bi Vam zastopnik še večje troške naredil — JoS. I.ušiiio, Trofln: Naznanimo, da nima ne župnik ne kdo drugi pravico, ustaviti dobavo lista. Proti župniku se obdižimo zaradi te zadeve na-daljne sodnijske korake. Naiočnino dolgujete od 1. 7. 1905. Prosimo za plačilo 1 — J K Oplotnice, 16021: S poslanimi 4 K je naročnina, ki ste jo dolžili od 1. 10. 1907, plačana do 31. 12. 1908. Koledar bi morali tedaj že posebej plačati. Prijazni pozdravi — Kari Suppanz, Kozje: Znamke sprejeli; sečna hvala I — P. Hobstl, 3111B: Poslana svota 3 K velja za čas od 1. 9. 1908 do 1. 9. 1909, ker se mora naročnino naprej plačati, kakor je to itak iz pisma razvidno. — Bizjak M. Zagorje: Plačano do 1. 11. 1909. Lepa hvala 1 — F. P Sfalnice: Plačano do 15. 7. 1909. Pozdravi H- B. 17185, Gradec: Zastanek izhaja iz Eberndorfa, prej-šnega Vašega bivališča; ker je bila naročnina le do 1. 1. 1908 plačana, zaračunali smo dne 20. 9. t. 1. poslano ki ono za naiočnino. Pismo je torej pravilno. — M. B., Velenje 14278 : Plačali ste doslej naročnino za nazaj. S plačilom 1-50 K z dne 2. 2. 1908 poravnan je bil zaostanek za 1907 ; s plačilom dne 8. 7. 1908 v 1-50 K pa naročnina do 1. 7. 1908. — M. B. Trbovlje 12862: Pisali smo Vam že 12. 7. 1908 zaradi od 15. 11. 1907 zaostale naročnine ; namesto 3 K ste pa le 1'50 K poslali; s tem denarjem je bila naročnina do 15. 5. 1908 plačana. — Potočnik F. Bochum: Plačano do 1. 1. 1909. — J. Vertačnik Stržiše: Doslej nismo sprejeli znamk. Naročnino se plača lahko tudi s poštno nakaznico. — Sprejeli smo sledeče svote, ki so bile oddane pri pošti v Šmarju pri Jelšah K 125, Bleiberg K 1-25, Maribor K 0-60, vsi oddani dne 30. 9. 1908. Ker so se odrezki nakaznice slučajno izgubili, prosimo dotičnike, da nam pošljejo recepise in nam naznanijo svoja imena. Loterijske številke. Gradec, dno 30. septembra: 27, 52; 73, 41. 29. Trst, dne 10. oktobra: 62, 19, 77, 59, 51. V 706 Častna izjava. Mi podpisani izjavljamo, da smo vlogo na ravnateljstvo južne železnice na Dunaju z dni 14. junija t. 1. krivično sestavili in da nismo v stanu, dokazati v vlogi napisano obdolženje pdneverjenja v službi vlakovodja lokalne železnice Poličane-Konjice gospoda Josefa Praunsseis. — Prosimo gospoda Praunsseis a za odpuščanje. I Johan Hohne m. p. Josef Habian m. p. Johan Pšeničnik m. p Mateus Korošec m. p. Plankenstein, dne 10. oktobra 1908. Poziv! Pridna kuhinjska dekla se sprejme takoj. Vpraša se pri gospej Roza Blanks v Ptujl, glavni trg br. 6. 718 Gostilna z mesarijo pc vzame na račun ali v J& jemdo 1. novembra 1908. Pisma naj se pošljejo pod . Gostilna lo'4 na upravništvo „štajercaj", Ptuj. 709 Naznanilo. Jaz podpisana naznanim, da obžalujem, ker sem gospo Ano WckD'Ch po nedolžnem ob čast spravila, in jo b leni razžalila; tem potom prosim dtlpusčanja. Kdor koli pa se bode o temu kaj omenil pa bode pred sodnijo poklican. Frančiška Kelc, 708 lončarjeva žena. Gostilna dobra s trafiko toči žganje, in vse na lepem prostoru in brez konkurence. 4 oralov njiv se proda za 7600 kron. Kje? pove Krani Jesovšek, železniški čuvaj stanujoč pri postaji Hoče. 713 Pekovski učenec se takoj sprejme pri g. Julian Tortscbitsch. pekovski mojster, Gratwein. 712 Iz hvaležnosti daje na prsih bolanini na Sljltcah trpečim bolnikom ra-»voljno pojasnila. Vpraša se pri K. Hod rich, vodja fabrike Deatseb.-I.ogos v Iianatu, Par-vvgasse 752. 717 Pekovski učenec v starosti od 14 rlcMC let se pri celi oskrbi sprejme pri g. Ludtvig Tekantz, pekovski mojster, Strass pri Spiclfcldu. 1'iuiese naj se Šolsko spričevalo seboj. 715 Učenec se sprejme pri g. Karl Kas per-, Ptoj, trgovina z mešanim blagom in zaloga smodnika, Her-rengasse štev. 11. 703 Pohištva! v veliki zalogi, kakor tudi matrace, divaiii, olrurje postelje, postelj, e >log«, pod-iglavuike itd. itd. po najnižji ceni, tudi na obroke, priporoča 1'. Srebre v Mariboru, Tegetlliollova cesta 23. 642 Močni učenec za pe-karijo 681. so sprejme v pekariji Masck v Maribora, koroška ulica 11. Kovaški pomočnik se takoj sprejme pri g. Antona Kiintie T Dobravi, Zavre (Savu-itsch). 091 Pridni konjski hlapec, ki se rabi za gajsica (voznika kruha) se takoj sprejme pri g. Joh. Bolim, umetni mlin v Fraukeimn. 697 Pridni mlinarski učenec se takoj proti mesečni plači sprejme pri Joh. Utihni. umetni mlin v Pranhfimn. 698 Pridni viničar z i do 6 delavskimi močmi, se sprejme pri vinogradskem oskrbnistvu g. Karola Scher-baum v Framn Več se izve pri g. Jožefa VVratsehko, trgovcu v Ptuju. 675 1 kolarski učenec in 2 pivovarnarska učenca m iz dobrih družin, se takoj sprejmejo. Vpraša se pri kmetijski zadrugi (Landwirtschafts-Genossenschafl) v Velikovcu. Mala dobro idoča pe-karija se da takoj prav po ceni v najem; vprašanja na Frani Hauter, poŠta Mislinjo, Štajersko. 716 POZOR! Če hočete kako posestvo ali trgovino vsake vrste, hotel, vilo, gostilno, zemljišče, opekarno, zdravilišče itd. na kraju ali v okolici hitro in diskretno kupiti ali prodali, če iščete hipotekarno posojilo ali udeležbo, obrnite se z zaupanjem na naslov: „Erste Keulita-tettTerwaHnag'' Dnnaj VIII, Albertganse 30. Strogo rcelno, ku-lantno največje strokovno podjetje prve vrste. Zastopstvi v vseh krajih Avstro-Ogrske in sosednih državah. Generalni zastopnik pride prihodnje dni. Kdor želi, da ga obišče brezplačno, naj to naznani na zgoraj navedeni naslov. Največji kupčevalski promet med Dunajem in deželo. 720 Obrekuje se me med ljudstvom z vsemii mogočnimi lažmi, češ da ^ 1) sem odstopil od katoliške vere; 2) da sem se udeležil izgredov v Ptuju, da sem metal kamenje; 3) da sera psoval kmete za r smrdljive pavreu : 4) daje moj komi Johan Fritz se izgredov udeležil in istotako metal kamenje, ter psoval in od vere odstopil in tako dalje. Ker so vse te trditve navadna laž in obrekovanje, plačam SI^T 50 kron tistemu, ki poizve in mi naznani tako da se da. dokazati, kdo je te lažnive in nesramne trditve,. katerih namen je, da se mi v prodajalni škoduje-raztrosil. V Ptuju, dne 14. oktobra 1908. Alois Mucnitscfa: trgovec v Ptuju. 714- t. Brez konkurence! Ni tatarsko blago- • Najvišje odlikovanje: Odlikovana z veliko4 zlato medajlo, s častnim križcem, Dunaj 1904.. 3 mesece za 1 krona Povsod luč samo znovo popravljeno, edino res rabljivo in. zanesljivo električno žepno lampo, znamka ..TriutnpP' kajti mi garantiramo, da zamoretcJ svetiti s to lampo, katero napolnite le enkrat,. pri vsakodnevni kratki rabi skozi 3 mesece; Tisočkrat najboljše dokazano. Ni igraea ali krama brez vrednosti kakor podobni fabrikati. 707 Absolutno brez nevarnosti se lahko in brez težave v; žepu nosi. Neodvisna crl vetra in vremena. Se lahke rabi; baterija; serda izmenjati. Nedoseženi efekt svetlobe! Najdaljše trajanje! Cena ene kompletne lampc . 3 komadi...... Z povečevalno linzo 1 komad 3 komadi ....... Dvojnn-timi-ne nadomestne bat-rije komad .K :( ■ . K 8-10-.K 4 — . K 10-80. .K 1 — Z trajnim (Stell-) kontaktom (obe roki prosti) kom. K 4 — in K 5--Z pripravo za obesiti in trajnim kontaktom posebno praktično komad.....j...... . K 5— in K 6 — Edina razpošiljatev proti povzetju samo po »Export-Union" Abt. 92, Dunaj 55. Popolni ceniki tudi vseh drugih ednakib predmetov zastonj in franke. Gospodinja, katera ima mirno srce do otrok in potrpežljivost do bolnika se takoj sprejme; istotako 704- kateri se ne boji dela; trgovec in gostilničar, hlapec oba pri Anion Sv. Barbara v Reicher, Halozah. Prodno prosite za osebno, hipotekarno ali realno osojilo zahtevajte brezplačni prospekt Meller L. Egyed, Budapest XI. Lonyai-utca 7. — Telefon interurban 46—31. Sodovi novi iz hrastovega in bukovega lesa se oddajo-pri gosp. Konrad Lorber jr. U.-Drauburg (Spodnji Dravograd), 710- Lepo posestvo na glavnem trgu, enonadstropna hiša in zraven mala delavnica za. vsakega rokodelca prijetno, zraven klet in 1 kravja ter 2 svinjski Stali, drvarnica, gospodarsko poslopje, vse zidano in z opeko krito, 4 njive in travnik, lepo sadje, rodovitno, vinske trte, ki rodi 5-vedrov vina, vse v lepem, dobrem stanu, dobri grunt, se proda na prosto roko; cena je 6.000 kron pri lastnika, iait Cradi-nik, Loka, p. Zidanmost. 71 g> - 1 — f • hočete realitcto ali prodajalno vsake vrste, hotel, vilo, Sašfino, ciglarno, sanatorij M. na mestu ali v provinci ikivtno prodati ali kupiti, ako iščete hiputekarmi p»s»-ndfležbo, obrnite se zaupljivo na prvo renomirano ste Realitaten-Verwaltung' Dunaj VIII, Albertgasse 30. Prvorazredno, strogo reelno, knlantno, največje in atrokov-podjrtje. Zastopstva v vseh provincah Avstro-Ogrske in v in državah. Glavni zastopnik se bode te dni na mestu naha-'ko se njegov brezplačni obisk Seli za ogled ali govor, naj se oj na zgorajšni naslov naznani. 721 Kajveiji promet kupcev med Dunajem in provinco. i ali šo več delavskimi močmi, stanova-in kurjava brezplačno, plačilo je za moške •60, za ženske K 110 na dan. Ravno tam se sprejme en živini; plača bi mu bila K 24'— ter brana stanovanje. Ponudbe naj se pošiljajo na grajsko LniŠtV0 na Impolci, pošta Radna pri Sevnici (Lichtenwald). Za oskrbništvo grada Impolca: V. Fan. o*-*"** pred osteparjenjem! Opozarjani cenjene čitatoljc tega lista, da posnemajo tujci v zadnjem Času zopet moje inzerate ter da prodajajo navadne plehnale ure, ki se jih dobi po-vsod po K II—. kot prave ..železniške KitHkupP'. Prave „4elezniške Roskopf-ure, kaU're prodajam ic mnogo let v polno zadovnljnost c. k. državnih Železnic, se dobijo le z zgorajsno varstveno marko po moji lirmi in so vsa druga naznanila navadne sleparije. Moja originalna ..železniška Koskepl'' kosta brez sekundnega kazalca K 7--, s sekundnim kazalcem K 8*—. S leta garancija. Se posije po povzetju Max Bohnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27/27 urur.Hodn. zapri«. eenilnik in strokovnjak Katalog s 5000 slikami zastonj in poštnine prosto. 692 bolnike! Za trpeče! Za zdrave! Proti še tako močnimi in zastarelimi \ slučaji: revme, gihta.boleznij žive, glavo- ''/ in ziibobola, bolečin v hrbtu in v rau- 4 skeljnih, bedenja v strani, bolefiin nog napenjanja, se hvali splošno na mnogih klinikiih praktično izkušeni, od ca. 1000 zdravnikov priporočeni, takoj bolečine od Stranj aj oči Patent v vseh državah. Večkrat premijirano. Nedosežen v zdravilnem vplivu 1 Uspeh presenetljiv I Ccz 15.000 zahvalnih pisem. — Ediria razpošiljatev in fabiika: Kemični laboratorij apotekarja S. Edelmann WS*f Franko-razpošiljatev od 5 steklenic naprej proti pošiljatvi 6 K—, po povzetju 20 vin. več. 10 steklenic franko K 10-—, 25 steklenic franko K 23'—. 653 Kana pravi }• 1« Thierry -balzam I Kino nuno kot znamko. Najmanj se posije 12/3 ali 6/1 aH patent polna družinska steklenica K 6'—, Zaboj zastonj. Thierry centlfolij-mazilo MaJMui se posije 2 doze K 860. Zaboj zastonj. Povsodi priznana tet »ajkeljia domača sredstva proti bolečinam, pečenje v želodcu, kri«, kaslju, hnpavosti, vnetju, ranami itd. — Naslov za naročbe in denar: . L Thierry, apoteka k angelj-iambu t Pregradi pri Rogatcu. Zalojje v itjv.eih aptekak. 537 v znesku K 3*— Od 1. oktobra do 1. decembra 1908 se ta varstveni list (Gutschein) v znesku K 3*— pri pismeni naročbi v najmanjši svoti K 30— nakrat proti vposiljatvi za K 3-— v plačilo vzame. Poleg tega dobi vsak naročitelj lepi koledar zastonj Max Bobnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse štev. 27/27. Zaloga ur, zlatega in srebrnega blaga. Zahtevajte moj glavni katalog z 5.000 podobami zastonj in poštnino prosto. 695 Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo ii- vrSujem že več nego 80 let, »« ni i je posrečilo ianajti najbolj«* sredstvo za rast las in proti njih izpadanju — KAPILOR št. 2. Povzroča, da postanejo lasj« dolgi in gosti, odstronja pra- haj in vsako kožno bolezen na Klari. NaroČila naj bi si gt vsaka družina. Imam premnoge ■•hvalnic in priznamo- Stane poštnine prosto na vsake pošto lonček 3 K 00, 2 lončka 5 K. Naroda naj s« sami) od mene pod naslovom PETER JU RIŠI Č "• lekarnar t Pakracu štev. 200 v 8!avoaiji. Varstvena marka rAnker" Liniment Caspici comp. nadomestilo za anker-paln-expeller je znano kot odpeljajooe, Izvrstno In bolečine odstranjajoce sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 1*40 in K 2-—. Pri nakupu tega. priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklen'ce v fikatljah z nago varstveno znamko nAnkeru, potem :.e dobi pristno to sredstvo. Dr, Ricbter-jeva apoteta ..zlati lev" v Pragi, Elisabetstr. št. 6 nov. Razpošilja se vsak dan. 690 » Lancaster od K 26'—, flobert-puške od K 8*50, pištole od K 1*50, samokresi od 5'—. Popravljanje po ceni. 687 == Cenik s slikami franko. ===== F. Dušek, Opočno št. 104 na državni železnici, Češko. Meščanska parna žaga. Na nevem lentnera trgu (Lendilatz) v Ptaja traven kltdnice in plinanke hide postavljen* j« aova parna žaga vsakem a v porabo. fnkemn se les hlodi, itd. po zahtevi takoj tu-»ga. Vsakdo pa une tudi sam oblati, vrtati ia »pahati i. t. d. M Brata Slawitsch v Ptuju "• priporočata izvrstne šivala« stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singor A . . 70 K — I Singer Medium90 , -Singer Titanial 20 , - Ringachifchen ........140 , — Ringachifchen za krojače . . . .180 „ — Minerva A . . .......100 , - Minerva C za krojače in čevljarje 160 , — Howe C za krojače in čevljarje . 90 , — Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 „ — Deli (Beetandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tndi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. 186 Lepo posestvo pri Mariboru s hišo in gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanu, s fundus instruetus, 19 oralov zemljo, lepi sadonosnik, polja, gozd, se proda za 24.000 kron; lahko ostane na posestvu 10.000 kron; proda se zaradi smrti. Vpraša se pri.upravi „Štajercau. 702 Pri letošnji draginji se zamore slediti le pri dobrem nakupu. Pokrijte'torej svojo potrebo na perilu za postelj in telo, na oblekah za gusp.de, dame in otroke, na potrebščinah za ueveste samo direktni) pri laliri-kantu. Pišite nam in pošljemo vam zastonj in poštnine prosto nafi najnovejši krasno ilustrovani uraetio tiskali cenik. Iz njega priporočamo posebno: 44 vinarje« Ostanki (MSti) ** "■■"J" pri metru |,rBZ napak pri metru 6—12 m dolgi pi izvolitvi v lodnu, barhentu za oblese, flanel* za srajce, stotih za zimsko obleko, cajg za postelj, oksford, plavi druk, pike. stotih za bluze, cajg za predpasnike, anllje, vse gurau-tirano eisto-barvrio. Ženske blnze v voljni ali barhentu, moderno-, eolidne, vse velikosti od K 8*0 naprej. Ženske trikotne srajca zelo gorke......od K 2-30 naprej Ženske trikotne hlače, mehke za zimo .... od K 170 „ Moške triketoe srajce /. ovratnikom ali brez . od K 2'— „ Moške trikotne spodnje hlače, debele in gorke . od K loO „ Iivdnl mantelji za dečke za 6—11 letne . . . od K 6-50 „ Mot ki lodni mantelji za vsako velikost .... od K 11"40 ,, Ženska zgornja krila, najboljši šnit.....od K b&O „ Dobre težke dekne za konje, krijejo celega konja od K 3— " „ in mnogo druzega. Pišite po katalog na 683 Gebr. Reichart, fabrikanti Dorabirn 20, Vorarlsberg. Rane vseh vrst naj se varujejo skrbno pred vsako nečistostjo, kajti vsled te postane lahko najmanjša rana nevarna in velika. Že 40 let sem se rabi omehkajoco Praaeraks domače žavbo kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varuje rane, zmanjša vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospešuje sploh zdravljenje. j/F razpošilja se vsak dan "^s 1 ctla doza 70 vin., Vi °0 vin. po pošti proti napi ej-plačilu 8 K 16 vin. se poSlje franko 4 doe, za 7 K pa 10 doc, in to na vse avstro-ogrske Stacijone. Vsa dela zavitkov imajo postavno varstveno znamko. ===== Glavni depot: = B. FRAGNER, c L diornl liferinl Apoteka »zum schwajzen Adler- Praga Kleineseite, Ecke der Nerudagaso No. 803. Skladišče v apotekah Awtro-Oorsk«. Vinogradniška zadruga (Weinbaugenossenschaft) v Ptuju kupuje 089 nepokvarjeni letošnji vinski mošt po najboljših cenah. Pojasnila daje in ponudbe .sprejema načelnik zadruge, gospod podžupan Joh. Ste U d te w Ptuju. 5000 ur zastonj katalog poSljem vsakomur brez planila zastonj in prosto. kron kron kron kron Ilosk. pat. 3— Buditnica . 240 J. bndilnica 6*— Ura na pen-Srefc, Itosk. 6— Svetla -Her. S— ,,ScMag.v." »•— delj 70era. 7-— Žel.b. Uo*. 7— Stolp. zvon. 6*— Oodba . . 10'— SIolp. zron. 9*— Sreb. dvojni kuhinj, tira 8.— 6 valčkov . 12-— Zbudiloico 10*— montelj 8'— I Z godbo . . is — Original Omega, Si-haffliausen, Gl3shiitte, Helios, Amalfa, c. k. izkušeno, od Iv 1H-—; srebrno in zlatu blaga oo originalnih fabriskih cenah. 3 leta paramija. Izmenjava ali denar nazaj Max Bohnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27/27 v lastni hiši. Zapriseženi ceoitclj m strokovnja-. Največja in najstarejša tvrdka. Osnovana 1 1M0. 5000 »lik-katalog zastoj in poitstae prosto. 69i| «71 veletrgovina z mešanim blagom, vinom in žganjem v priporoča p. t. občinstva svojo bogato zalogo »bornega Špecerijskega blaga, kakor fine parne moke, vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno olje, petrolej itd. kakor tudi zalogo manufakturnega blaga, fitofi, drnki, platno itd. Nakupuje žitje, jajca, maslo in poljske pridelke. Kakup in prodaja dobra pristna natnrua vina en gros in dobro pravo žganje en gros in en detail. V Mariboru, Pfarrhofgasše hšt. 7 (blizo glavne pošte) ustanovil se je koncesijovani urad za navodila in pojasnila v vojaških zadevah, posebno pa glede oproščenja (frajenge) vojaške službe. 62i Za jesenski; :in zimski čas priporočamo našo veliko zalogo manufakturnega blaga za moške in ženske obleke, lepe novosti, štrikane in zidane tihelce, odevala, koče in še vse drugo. Blago je novo, frišno, cena znano nizka, postrežba poštena in solidna. Vsak kdor pride v mesto, naj obišče našo trgovino in se naj prepriča o resnici našega razglasa. S tem se Vam priporočamo 684 L. F. Slawitsch in Heller vPtuji. zvonovi kakor v stolpu I-a kvaliteta, 3 oteži, bije cele in polovične ure, budi z močno glavnim stol-pOvim /.vuiiom, ciferuica ki »veti po noči, lejo poli rano okvirje, meri 30 cm. = K 6 50 = 8 leta garancija. Posiljatev po povzetju. Max Bohnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27/27. Katalog s 5000 slikami zastonj in poštnine prosto. 690 ozične premije. Vsak p. t. kupec, ki v času od 1. septembra do 30. novembra naroči pismeno najmanjc za 40 K liflkrat, dobi kot božično gratis-prfnujo eno 1-n Adler-Roskopf-Alarm-bndilnico št. 4343 s ponoči svitlo cifernico v vrednosti K 4'20, poleg tega 3-lctno pismeno garancijo. Kdor naredi tako naročilo v najmanjši svoti K 60'— nnkrat. dobi eno švicarsko zistem Roskopf patent-anker-reinontoar-uro štev. 4060 v vrednosti K o — s 3-lctno pismeno garancijo. Taisti kupec, ki v času od 1. septembra do 15. decembra naredi pismeno naročilo v najmanjši svoti od K 20-— nakrat, dobi eno angelsko zvnn.-nje za božično drevesce štev. 1 v vrednosti K 150. Poleg tega dobi vsak naročitelj 96 strani močni koledar za 1. 1909 zastonj. Onim naročilom, ki pridejo po označenem času (po 30. novembru oz. 15. decembru) se te gratis-premije na noben način ne podelijo. Priporočamo tedaj, da se nam pošlje zlasti božična naročila že v mesecih september, oktober, november. Prya tovarn cr Hanns Konrad v Brfixn .št. 1574 (Češko.) Moj 200 strani niofni, 300« podob obsegajoči "lavni cenik se po zaliteti vsakomur zastonj in poštnine prosto posije. 625 T ptujskem mestnem soparnem kopališču M dobijo odsihmal kopala 8 hlaponom po slede-Nk j»ko znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri ■opoldan in vsako nadaijo in vsak praznik •h Vili uri predpcldan za 60 vin. (30 krajcarjev.) 87* Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Peitauer Badeanstattl. Fabrika kmetskib. in vinogradniških. mašin priporoča najnovejše viiiile mlaiilnc stroje, stroje za rezanje krme, šrot-mline, za rezanje repe, re-bler za koruzo, sesalnice za gnojnico, trijerie, stroje za mah, grablje za mrvo, ročne grabijo (Handschleppj und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, ■troj za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih zacinane, hidravlične preše, preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck Differencial Hebelpresswerkc) patent „Dučhscher", dajo največ tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške nože (Gusstahl), rezervne dele, prodaja mašin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in franka *tf Najboljša pentska razprodaja! Cono perje za postd 1 kg. s vili JHiisnih 2 K; boljSbB W h; na polbeMi 2K 80h:li i K; b.Jiti mehkih o K 10 h;ti najfinejših, sneženo-b-lili, * s. Bwis*seMatf^ysi; IC 10 '■>8 K;* k* nilul =.-*—■^RflSf'iKii) sivega 6 K. 7 K; bele„_ nujlinejsi prsni 12 K. Ako se vzame b K, potoni franke! «ST~ Goto te pes t eS je -^Sa i/, krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nanfciu 1 lukcnt. ISO cm. dolg. 116 oni. Širok, z 2 glavnima blaiiii vsaka 80 cm. doiga, 5S cm. Široka, napolnjene zno\ trajnim in flavmaslini perjem '» postelje 16 K; p-tl-d itanii- 24 IC: posamezni tuhenti 10 K, 12 K, U K, IS J glavne Mazili" il K, 3 K i;0, i K. Se pofje pj 12 K. naprej franko. izmenjava ali vrnitev franko dovoljeJ Kar ne dopada denar nazaj. S. Berusch, DeschMitz Sr. Aj Bolimerwald. Cenik gratis in franko. Pozor! Čiftaj! Pozo Slavonska biljevina MBSSSSSSS& %» oZ^EJI. '• zelišč — ter se i vrstno in z rujb šim uspehom rablja proti zal lemu kašlju — I v prsih, — pt jenju v grlu, Mjj vosti, težkem nju, astmi —; nem kataru, kašlju, tuberkulozi itd. itd. Delovanje izborno, vspeh siguren. Ceni j franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K l vin., 4 steklenice 6 K 80 vin., po povzetja če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 stekta se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurišiča, *77 «kun»rja v Pakracu it. 200 (Slan ytctteri x&lijo xixjbro, po ceni in tru/rtesl/iixrpotovali na/se obrne/o v cSJuifioni Žibiodvorske u/ice2&. 'Osa/a.frsInaCPvjasnilu tkycsel/reyiiaino. cJtranilnica (Sparkass^ Vstanovljena leta Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poš-tno-liranilničncm uradu. '<% Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu. Mestni de narni zavod. priporoča se glede vsa- IsaBBBamtassEEsm kega med hranilnične zadeve spada- j jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. IJ rad u c ure za poslovanje s itrankami ob delavnikih od 8 12 ure. OKčetii« a«st. bSilKC. Ravnateljstvo. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blankc v. Etuju. D47D