Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n GLAS NARODA Iistslovenskih .delavcev y Ameriki« TELEFON: CHelsca 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at 'the Post Offiee at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 The largest Slovenian Daily m the United States. fssnnri every day except Sundays n and legal Holiday«. 75,000 Readers. J ij—. ..r=i| TELEFON: CHelsea 3—387i NO. 127. — ŠTEV. 127. NEW YORK, TUESDAY, MAY 31, 1932. — TOREK, 31. MAJA 1932 VOLUME ZXZX — LETNIK XXXX SPEAKER GARNER JE ODGOVORIL PREDSEDNIKU NAČRTI, KI JIH JE OZNAČIL ZA KORITARSTVO SO V SOGLASJU S PREJŠNJIMI NAČRTI VLADE Ker oredsednik ne more sestaviti reformnega programa, skuša dobiti za svojo nezmožnost potreben alibi. — Odkar je Hoover v Beli hiši, je narasel vladni primanjkljaj za štiri milijarde dolarjev. — Ako ne bo Garnerjev načrt sprejet, bo predsednik odgovoren za poslabšanje položaja. Državni kancler Bruening odstopil WASHINGTON, D. C., 29. maja. — John N. Garner, speaker v poslanski zbornici, je podal danes potom demokratskega narodnega odbora odgovor na zatrdilo predsednika Hooverja, da pomenia sprejem Garnerjevega načrta koritarstvo, od katerega upajo demokratje profitirati pri volitvah meseca novembra. — Predsednik jc bodisi nezmožen, ali pa noče sestaviti zadostnega fiskalnega programa, — je rekel Garner, ki se bo, kot znano, potezal za predsedniško kandidaturo. 1 ozadevni program bi moral odgovarjati potrebam sedanjega časa. Hoover ga ni sestavil in vsled-tega je jasno, da si mora poiskati nekak alibi. Nič lažjega mu ni bilo kot zvaliti vso krivdo na kongres. Voditelj demokratov v poslanski zbornici, kon-fresnik Raymery iz Illinoisa, je očital Hooverju, rta pluje v svojo lastno skledo, ako pravi, da pome-nja Garnerjev program "koritarstvo". Skoro vse načrte, ki jih vsebuje Garnerjeva predloga, je svoječasno že Hoover priporočil, oziroma izhajajo od njegovega prednika Coolidge-a. Odkar je Hoover v uradu, je narasel vladni primanjkljaj za štiri milijarde dolarjev, torej za dvakrat tako veliko svoto kot jo zahteva Garner za odpravo nezaposlenosti. — Demokratje so sestavili načrt za pomoč nezaposlenim in za odpravo depresije. Ako ne bo ta načrt uveljavljen, bo Hoover odgovoren za posledice. WASHINGTON, D. C., 29. maja. — Bivši zvezni senator Reed, ki se bo potezal na demokratski konvenciji za predsedniško kandidaturo, je rekel danes časniškim poročevalcem, da bi bilo po njegovem mnenju potratno uporabljati javni denar za nepotrebne javne gradnje. Ko so ga opozorili, da je istega mnenja tudi predsednik Hoover, je rekel Reed: — V tem slučaju ima Hoover popolnoma prav. Bivši senator je nato opozoril javnost na "vladne" palače, katere so pred kratkim zgradili v .Washingtonu. — Brez trgovinskega, delavskega in poljedelskega urada bi prav lahko izhajali, in če res hočemo štediti, bi morali predvsem odpraviti vse nepotrebne upravne podružnice. — V glavnem stanu Arthura Hydesa (poljedelskega tajnika) je vse polno uradnikov, ki nimajo niti najmanjšega pojma o pridelovanju žita. Reed je rekel nadalje, da bi se zvezna vlada sploh ne smela baviti z nalogo, kako bi se pomagalo nezaposlenim. — Vlada ni nikaka ubožnica, — je de jaL Nato je pojasnil svoj program, ki se glasi: — nobenega vladnega denarja bi ne smeli brez potrebe? trositi; prohibicijo je treba odpraviti; uvesti je treba zmeren davek na prodajo; tarif je treba znižati ter znižati davke, kakorhitro bodo dovoljevale o-koliščine. VETERANI SO DOSPELI V WASHINGTON Xristo jih je dospelo v glavno mesto. — Trudni so in lačni. — Stanujejo v prazni trgovini. Washingtoin, D. C., 30. maja. Tristo zagorelih in lačnih veteranov r/. svetovne vii. ne jo prišlo iz d a I jnjega zapada v Washington na voaških tovornih avtomobilih države Maryland ter so odloč-ni. da ostanejo v glavnem mostu toliko ča>a, da jim kongres in predsednik izplavata preostalo polovico bonusa. Policija na motornih kolesih, ki jih je spremljala skozi državo Maryland. jih jo spremila tudi čer mojo District of Columbia.' nato po Massachusetts Avenue v glavni stan Volunteers of Ame-! rim. kjer j" bil za veterane pripravljen prigrizek. Pozneje so korakali v svojo sta-| novanje. ki jim je bilo priprav-1 ljcno v neki bivši veliki trgovini, eno miljo izven Waishingtona. Priprave za sprejem veteranov se ni>o izvršile popolnoma gladko. Policijski komisar general Polham I). (Jlassford je v vojaškem skladišču v Fort Mver. Ya. kupil hrane za $120.00. Obljubljena vojaška kuhinja ni prišla, vsled česar je general (Jlassford naprosil Volunteers of America, da kuha za: veterane. Veterani ->o trdno namenjeni ostati v Washingtoiiil. da dosežejo svoje zahteve, četudi general (Jlassford trdi. da se jih bo rešil vo dveh dneh. Veteranci pravijo, da bodo ostali, če treba, do leta lf>4o. do katerega čas;*- pntečojo certifikati za bonus in morajo bito takoj izplačani. Tekom tedna bo prišlo še več tisoč veteraneov, ki bodo skupno zahevali, da jim vlada izplača bonus v znesku 2 bilijonov dolarjev. Skupina, ki je prva prišla v Washington, je kazala zanimivo sliko. Njen voditelj Waters, je star okoli 3-"> let. visoke, vitke postavo, zagorel in iz njegovih sivih oči sije odločen pogini. < >b'e-čen je v civilni khaki z visokimi čevlji, kakoršiio nosijo drvarji. Njegovi tovariši nosijo v^o različne obleko, nekateri delavske površne obleke, drugi obrabljeno navadne obleke, nekateri tudi športno khaki obleko. Vseiu jo lrilo videti, da so utrujeni in da Jia potu niso mnogo jedli. Policijski komisar (Jlassford jo ponovil svojo zahtevo, da »krbi kongres za vzdrža vanje veteranov. Rekel jo: — Za njih oskrbo mora kongres dovoliti potrebno vsoto, ali pa jih moramo pognati iz mesta. E. T. SWIFT SE JE UBIL VROČA TLA ZA KAROLA Chicago, 111., 30. maja. — Kd-ward F. Swift, predsednik Swift o podal Bruening na 'počitnice, ker noče biti udeležen pri razpravah in pogajanjih. kojih cilj bo stvoritev nove sra kabineta. Časopisje «-e na dolgo in široko pe(";i s sedanjo akutno vladno krizo in opozarja javnost na dejstvo, da je brio Brueninirovo ministrstvo izmed vseh povojnih ministrstev najdalje na krmilu. ga kralja Ludvika XV. V tem članku pravi pisec, da so mogli le sužnji in lakaji častiti kralja. Že v svoji mladosti je bil Ludvik XV. uganka dvornim krogom. Kraljeva rodovina in vlada so ga prisilili, da »e je poročil s hčerjo odstavljenega poljskega kralja Marijo Leszcvnsko. — Pa četudi je bila mlada žena lepa na duši in telesu, jo je Ludvik zapustd, ill je obnovil svoje prejšnje življenje. — pravi članek. — Mesto kraljice je vladala Franciji ženska, ki jo pozna zgo-jju. nam pove naslednja povest: iiuenoiu du Barry. S Bruening je bil dve leti in dva meseca nemški državni kancler. PES JE ODKOPAL GOSPODARJEV GROB Frederick, .Md., liT maja — Mrs. Thomas Hargrave je zopet kupila svoj avtomobil in w pohištvo za $1.12, ko je šerif zaradi neplačano najemnine i m javni dražbi prodal njeno lastnino. Sosedje so .se zbrali "koli šerifa in enega deputija. Pa kadar je bil kak predmet postavljen na dražbo, ni nikdo ničesar obljubil kot samo Mrs. Hargrave. Za svoj avtomobil je ponudila •"» centov in ga i.je dobila. Postelje stole, mizo, peč in fonograf je dobila za isto ceno. Za preprogo j.-, ponudila samo dva centa in jo js« tudi dobila. In vso svojo lastnino jo dobila za $1.12. ZAPLEMBA POSESTEV V MEHIKI Mexico City, Mehika, maja. Governor države Hidalgo. Vargas Lugo, je prvi uporabil novo agrarno postavo in zaplenil C niz Azul ANGLIJA SE NE BRIGA ZA ODPLAČILO DOLGA London, Anglia, 27. ina/;a. — Finančni tajnik v zakladniškem ministrstvu, major Walter K. KI-liot. jo v poslanski zbornici naznanil, da Anglija nima še nika-kega načrta, da plača prvi obrok I svojega dolga Združenim državam po preteku Hooverjevega moratorija. Narorlte a« n* "films Naroda' — največji slovenski dnevnik v Zdrn-ftenlh diiivak dovina pod svojo lepoto jo zaslepila slabotnega kralja. Kupil ji je vilo in ji j plačeval na mesec 3-'» je francoski narod spoznal svojo ponižanje in je pripeljal du Harry pred revolueijonarni tribunal. Cmrla je na gilotini. Iz te primere je jasno, da se isto godi sedaj na Romunskem. Princesa Helena, ki je hei odstavljenega grškega kralja, -se je tonila od Iva rola leta P»28. ko je Koral odšel z gospo Lupescu v Francijo. Pri besedah "kupil ji je vilo", so se vsi čitatelji spomnili, da je I pred kratkim kralj Karo! kupil ! gospe j Lupescu vilo v Filipescu pa rkn Po celi Romunski kroži tudi govorica, da je pred nekaj leti nek vedeževalee prerokoval, da bo 'kralj umorjen kmalu nato. ko bo pogorel njegov grad. Pred dvema tednoma je v resnici pogorel njegov grad v Sinaji. Ripley, Tenn., :}<). maja. — Kako zvot je pes svojemu gospodar-j cementno tovarno. Postava, ki je bila sprejeta 1. Pes z imenom Spot, ki je živel s, maja. dovoljuje, guvernerju, da WASHINGTON. D. C., 30. maja. — Navzlic prazniku je danes kongres zboroval. Predsednik Hoover se je že sinoči vrnil s svojega letovišča v Rapidan gorovju. Pri spominskih svečanostih na Arlington narodnem pokopališču sta govorila bivši senator James Reed iz Missouri in kongresnik Sol Bloom iz New Yorka. z imenom Spot. Ki je zivc. svojim samotarskim gospodar-1 zapleni vsako privatno posest. ako jem Johnom S. Jlendrix v koči se mu zdi. da jc potrebna za držav na pečinah nad roko Mississippi. J ne potrebo. Hedrix je umrl in sosedje so ga i Lastniki so pro.- T tretino cene. zakopati, psa pa jc vzel farmer j ostali znesek p;i jim bo v obrokih Sammy Smith. Spot pa ni hotel • izplačan v dvajsetih letih, jesti. Po treh dneh je nenadoma izginil. Smith. misleč, da je šel pes iskat svojega gospodarja, gre v kočo umrlega samotarja. Tam je videl. da. je pes skopal jamo v grob in jo tam ležal mrtev na krsti svojega gospodarja. Spotil je počilo src*. Smith grob zopet zairrnil. je V MEHIKI ZAPIRAJO CERKVE ARETACIJA ČASTNIKOV V JUGOSLAVIJI Dunaj, Avstrija, 3». maja. — Nepotrjena porooila iz Zagreba naznanjajo, da Mexico City, Mehika, :i(>. maja. Katoliški krogi so prejeli sporo čilo. da se morajo na odredb«T go-veruerja Adalbert o Te joda zapre-' ti vse cerkve v Orizaba v državi Vera Cruz. Mesto i m it 40.000 prebivalcev. Guverner pravi, da so duhovniki brez dr lavnega dovoljenja opravljali svojo službo in da so poživljali ljudstvo, da se ne pokori državnim zakonom glede cerkve. Država Vera Cruz je lansko leto v juniju sprejela postavo, ki dolt Ml Zaradi Cruz Azul naprav je bil i že dolgo časa hud spor. Lastniki so tovarno že prej zaprli in posta-| vili novo tovarno izven države. Co I vomer je zavzel stališče, da so la.stniki s tem. da so zaprli tovnr-j no. kršfli prsta vo. ker je bilo ta ! koj mnogo delavcev brez dela in je bili v interesu države, da v tovarni zopet prične z obratovanjem. Zagovorniki lastnikov bodo vložili tožbo proti zaplembi, češ. da je postava protiustavna in napad na privatno lastnino. Zadeva bo najbrže prišla prod najvišjo sodišče. ki bo končno veljavno razsodilo. NOVA STRANKA * NA ROMUNSKEM Bukarešta, Romunska, 2'». maja. Pod vodstvom senatorja Tatorseu jc bila ustanovi jena stranka narodnih socijalistov. Kot je bilo naznanjeno. ima stranka za načelo, da pobija socijalizem in boljševizem. V svojem naznanilu pravi nova stranka, da mora braniti celo je bilo aretiranih j loča po enega duhovnika na več vojaških in pomorskih čast-1 tisoč prebivalcev, ali trinajst du- evropsko civilraacijo. ker meji na uikov. ki so osumljeni, da .so biliihovnov za eelo državo, med tem'sovjetsko Rusijo. Stranka pa nima v zvezi z zadnjim republikanskim ko je bilo do tedaj v državi 123.nobenih stikov niti z italijanskimi, gibanjem v Mariboru. I duhovnikov. . i »iti z nemškimi feisty. OA' HEW YORK, TUESDAY, MAY 31,1932 THE LABOrST SLOVEHE DAILY in U. S. A. Glas Naroda" 4 Pubttatotd by CO] j Iz Slovenije. (A ANI L. and addre«se« of »bore officer*: •f MintoUm, New York Ctty. N. T. Olll NilODl (Valu «f tk« M) 9axutaja end Holidays ■b 901 leu . •s tecrt leta m Ameriko - Za. Mew York m celo leto «7.00 -W.OOjjza pol lets------$3 AO tSJW Za inozemstvo sr. celo «eto •1-50 Z* pol leta -~.f7.0G -».$3.50 •ttbecrlptlon Yearly $6.00. on Agreement. Naroda" Isbaja dan iSTsemil nedelj to pr*«n podpisa to oeeboosu ae ne prtetočojejo Denar naj ae blagovoli poAUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja narofcnlkOT, f*wlmo3 as nam tudi prejinje bivali**© nssnsnl, da hitreje najdemo naafrvralka. NAHODA", Zlt W. ISth Street, New Yerk, N Z. Telephone: CHelaea 3—1871 WAGNERJEVI PREDLOGI Poskusen samomor. 13. maja je skočil v bližini Št i r-novega kopališča na Jezici oblečen v Savo »Stanku Petrič. rojen 3. maja leta 1913 in .stanujoč na llotederšici št. 10. Kopalci, ki so bili v bližini, so priskočili na pomoč napravili v vodi sklenjeno verigo ter za izvlekli nezavestnega ua suho. Pozvana j«- bila ljubljanska rešilna postaja, ki je obupa nt-a odpeljala v bolnico, kjer so na podlagi pri njeni dobljenih listin ugotovili njegovo identiteto. Kaj je gnalo Petriča k obupnemu dejanju, trenutno še ni znano. Zagonetna smrt mlalega dekleta. Zvečer so po odhodu osebnega vlaka, ki vozi od pol 20. proti Ljubljani, našli v predoru med Višnjo goro in postajo Žalno močno razmesarjeno in okrvavljeno truplo mlade ženske. Xa kraj nesreče je prvi prišel železniški uslužbenec Josip Koščak in kmalu se je 'zbralo tudi več okoliških prebivalcev, ki pa niso mogli identificirati hudo poškodovanega trupla, ležečega med tračnicami. Najbolj okrvavljena je bila glava. Gornji del lobanje je bil ves razbit. Poklicani orožniki so odredili prenos trupla v mrtvašnico in šele tam so v ponesrecen-ki spoznali mlado Pepeo Zajčevo. po domače Rakovo iz vasi Hale Lože. ležeče blizu proge nad železniškim predorom, ki je dolg 700 metrov. Nesrečna Pepea se je rodila 15. novembra 1911 kot hčerka revnih gostaeev. V zadnjem času je GRŠKE TEŽAVE Grčija preživlja težke čase. Nje- narodna trgovina in v kateri je gr-no gospodarstvo se sicer že od pr- • *ka državna banka imela večino taring Brajdičeve. znane pod VeBa dne gr*ke sam05t°Jn°sti bori j svojih deviz. One vidijo danes st-1 imenom 'Won ieaPravih povo- 2 največiimi težavami. Dežela je iz-, m o Venizelosa kot voditelja držav- Izmed vseli narodnih zastopnikov si- je s problemom nezaposlenosti brez dvoma najbolj intenzivno bavil new-yorski senator Wagner. Njegove predloge izražajo resno prizadevanje, da se nudi nezaposlenim uspešno pomoč. Pred kratkim je predlagal, naj dovoli kongres dve milijardi tristotisoč dolarjev za takojšnjo pomoč. Ta njegov predlog je seveda v nasprotju z nazori predsednika Hooverja, ki pravi, da je treba vse pomožne akcije financirati potom rekonstrukeijske korporat ije ter naj se uporabi posojila le za dobičkonosne javne gradnje, naprimer za mostove, predore itd. Senator Wagner poudarja, da jt* treba predvsem na- kila zelo potrta in kakor pripov* rod zaščititi pred lakoto ter dati nezaposlenim priliko za delo in zaslužek. Oživeti je treba gospodarsko delavnost ter s tem preprečiti, da bi bili nezaposleni navezani na mi- i ™zmere v revni družini Se po- loščino slabšale. Usodnega dne proti Ako se to ne bo v dogjednein easu zgodilo, bo vlada prisiljena deliti med nezaposlene miloščino, kar bi nikakor ne bilo v skladu z ameriškimi principi. Amerikanoc je ponosen. Amerikanee noče prositi | pozneje so jo še videli doma, po-vbogaime. On lioče delati ter si s poštenim delom služiti I Tiv,..?\d" bvoj kridi. Kredit zvezne vlade je še vedno trden. Zakaj bi potom izdaje bondov — kakor zahteva senator Wagner, ne obtežili bodočih generacij, ki ImkIo s povratkom prospe-ritete spravljale velike dobičke. Sedanje davke zvišati, bi bilo nesmiselno, kajI i narod jih le s'težavo prenaša ter je že začel omahovati pod njimi Kongres bo moral nekaj ukreniti, predno se sestaue-la y Chieagu konvenciji obeh velikih političnih strank. Tavanje v temi nemara prija nekaterim politikom, dočim zahteva narod točnosti in jasnega pogleda v bodočnost. do v hudega savraštva med cigan j edno revna, saj ni na njenih kra-.'iega gospodarstva in politike, ki je m mogoče ugotoviti, ravno tako *kAh tleh niti P^moga, niti rud, ni-, kriv vseh nesreč, ki so prišle naa bodo ostali nekaznovani razni dm-! U gozdov 111 cel° olike, ki so svoj j Grčijo. Kakor so mu pred desetimi ..............Jeti, ko je prevzel nesrečno dedš^i- no maloizijske katastrofe, klicali: "Hozana", tako kriče danes: — * Križaj ga". Vse zasluge in žrtve tega velikega sina grškega naroda ho danes pozabljene. Tisk in večno močnejša opozicija mu srdito očitata, da je on glavni krivec današnjega brezupnega stanja. Taka fe je gospodarska kriza pretvorila O KRIŽIH m TEŽAVAH. gi izgredi, za napad na starca' SES glaVlU Vir njenih dohod' eigana pa .so prejeli trije obto-50 ^^ TurkL Na pU5li ženci zaporno ka-zen od :J do 12 ZCmlJ1' J° le redk0 °r03i deŽ' se mesecev, dočim je bila Katarina oproščena. ~ bori kmet le s težavo za svoj ob-ciganka ... . . ... „ Dopisu t stoj. Neprestane vojne zadnjih 30 1» let so izčrpale 'denarna sredstva Grške do skrajnosti, tako da so bile grške finance od nesrečne vojne j s Turčije leta 1917 skoro stalno tik I i:red bankerotom. Katastrofa v Ma- ! li Asiji je to nesrečno stanje še j še v politično krizo, j pislabšala; naselitev stotisočev be-! Pritisnjena ob rob gospodarskega guncev, investicije za izboljšanje! piopada, da se je Grčija končno j poljedelstva in izgraditev promet- j obrnila na Društvo narodov ter pro -nih zvez, so požrle silne milijone.; sila za moratorij za svoje inozca:-Samo z izposojenim denarjem je i-tve zvez:. Svet Društva narodov ' Grčija dolgo čaasa lahko plačevala obresti za posojila, ki jih je vtaic- Conemaugh, Pa. V četrtek 2. junija ob 4.30 mi nut popoldne, standard čas, ali pa 5.30 minut novi čas, bo radio rila v te naprave. Zaradi velike postaja v Johnstown. Pa., prvi- krize, ki je zadnji dve leti zajela krat poslala v zrak slovenske pes-'svet, pa so bogate zapadne države mi in godbo in sicer iz gramo-' ustavile Grčiji kredite, ki je bila s fonskih plošč, katere si bo pre- tem prepuščena sama sebi. skrbela od znane slovenske zla-1 ~ _ _ .. _ ... „ . 'vtis. Vse veliko grško časopisje o- t^.. L-«. i- * • , ' Danes preživlja Grčija zopet t-cs-, .. . , . tai.Nke m radio trgovine Ivan K„„ . , , .. : cita sedaj zapadmm državam, da i»„ - . T> lu bne dneve, kakor v prvih časih ou; . , „ ... , i ajk iz t onemaugh. Pa. t ! naprej izdale Grčijo, sedaj pa Slovenke in Slovenci v tej oko- je res ugodil želji grške vlade, todu dižavne upnice so proti temu protestirale, češ. da Svet društva narodov ni kompetenten za dovoljevanje moratorijev in so izvršile tudi pri grški vladi, kar je napravilo v vsej grški javnosti silno mučen lici. ne pozabite postaviti kazalo vašega radio na 1310 K in čuli boste lep slovenski dolgi gram. Poročevalec. pro- Sheboygan, Wis. svetovni vojni. Zaradi odtoka zla-1 , i v^-i .- zahtevajo od nje se nemogoče stva- a in deviz je bila vlada prisljeca „ _ , . .... , . , j rs. Težaven notranji oclozaj. zastuj opustiti zlato deaarno osnovo. Pc- , . ... c_ ... . , , vsega' gospoaarskega zivijenja m sicdica tega je bila. da je drahma , , . „rn1n . .i— 11 . . . , silna brezposelnost povzročajo se- naglo zdrknila navzdol in ker ni- , , . . .. . . i veda vedno večje nerazpolozenjt n:a nikake opore, je pričakovati se . , , ,. , i „ ,r , .... , ... f m vedno bolj se mnoze tudi glaso- 1'Ujse padec. V vs?h večjih krajin . ,. . .. . ,, ,. .. , . . , J. vx, ki zahtevajo politični smrt V-- f.toje ljudje v dolgih vrstah predi „ize, prodajalnami, da bi denar naložili! ^.NASl V AMERIKI *— Na posledicah operacije je maja preminul v Pittsburghu. Pa. Frank Dornik. star 32 let. doma iz Vrhovske vasi. fara -Sv. Križ pri Kostanjevici. V Ameriki je bival devet let. in sicer najprej v I>e Pue, 111. 'zadnja leta pa v Pitt&burglm. — Preti kratkim je preminul v Peublo, Colo., Louis Uačnik. star 40 let, doma tz teste-Dobrepolje, po domače Bert kov. Zapušča brata. ki stanuje v Leadville. Pokopan je bil iz cerkve Marije l'o-mai jo je nakopal y vojnem času. — V Oroville. Ca I- je 17-letni Tony iLuz<an za omenjeni koncert je odločen na nedeljo dne 3. junija točno ob osmi uri v standard dvorani, j navezana skoro izključno na uvo3, Indiana Avenue. — Razprodaja v blago, toda trgovci so večinoma 5voje prodajalne zaprli, ker nočejo dajati blaga, ki so je morali plačati v zdravi tuji valuti. Vsa grška mednarodna trgovina. Neka prijateljica mi je prejšnji teden Ijubeziijtvo sporočila : — Kaj pa je vendar - teboj. Z^aga. Tvoja kolona je .sleherni dan bolj dolgočasna. Posebno zadnje dni. Ali res ne moreš ni-česar novega pogruntat iAli Ti ;e v-a zaloga vsahnilaVčasi si bil še malo originalen, naenkrat »i se pa kar izžel. To v., resm<"n<' besede, toda '"'lo-ve^ki roti j«* že tak. da če le 'no; •». /,iti-iu* nln» pred resnic« in >e ji >kuša izogniti taku ali tako. Sempataui je j>a le treba dati res-n.ren in pravičen odgovor. Tukaj ira imaš. draj;a prijateljiea : — Ni»kt»č •vem čital zgodbo. z»li mi. da j<> je Tolstoj napisal. — zgodilo i» ruskem mužiku. ki >c je vozi! na saneh po neizmerni [>i. Neka;] časa je bila vožnja nadvse prijetna. Kajti, ko je- sedel na sani. je sedel v izobilje. Okolu se-b< jf imel polne vreče vsakovrstnih dobrot. V. bičem je poka.] in ve-elo požvižgaval. Trije i>kri konji vlekli sani. Kadarkoli j>» »!<•-.])»•! di> človeškega naselja, je začel / oh«*iua rokama razmetavati. na levo iu desno. — Nate. tnka.i imate, ljudje božji — je mrmral. —'Nate. vzemite! Tako .)•• razmetaval, in vsi v«, mu bili h v:,!,»žili. PRISELJENIŠKE KVOTE V svoji labkomišljeuo.sti pa ni pomislil, da je pred njim še d«>l-pot in da se mu utegnejo vrati-t-i utruditi, še predno 1»«» d«» cilja Kako malo priseljeniških viz i/- do-pel. ki je bila' os jejo konzuli, je najbolj razvidno Kar iznen^la je nagnil dali. j. zadnjega poročila državnega de- stemnilo s,' je.to da mužik se ni ba! je ogrožena in v težki krL?i je grško pomorstvo. Trgovska mornarica je ponos grškega naroda. Od vstopnic zelo zadovoljno napreduje in jih je že lepo število razprodanih. Posebno se mnogo v j iftnglije do Šanghaja je srečati nje-tem oziru prizadeva naša organi-stinja in njene pomočnice: Mrs. Champa. Mrs. GrobeLnik. Mrs. .Modic in Miss Retelj. Razprodale so tudi precej vstopnic med tu rojenimi Ameri- no zastavo. Zaradi pomanjkanju deviz pa si sedaj ne more nabaviti niti zdostniii količin premoga \n tako počivajo njene ladje ne samo v egejskih lukah temveč sirom sveta. Za naravnost duhovitimi deviz- stevilu in kvaliteti. Prizade varno se sploh vsi. da bi bil mne- njeni večer res v razvedrilo in u- žitek našim rojakom, da bi vsaj za hip vsak jiozabil na te obupne in .skrbi polue čase. Kazuuiljivo je lahko vsakemu, da j>evski zbor in organistinja. delamo vsi vse brezplačno. Ni kdo ne bo imel ni- 0 , . . . . ... . česar od tega." V slučaju, da bo Badovinee vo iz iste vasi, ki so jo , - , . . . . . . t: kaj preostanka od vstopnic, si bo- I mo nabavili potrebnih novih not in pesmi. Za naš sedanji koncert je prepisal vse note in pesmi, vam čani. Iz tega je razvidno, da tudijnimi odredbami skuša stari grški Amerikanei cenijo našo sloven- državnik Venizelos spraviti domo- sko glasbo in petje. i vino iz težke krize in rešiti narod Priznanje in zahvala gre naši j obubožan j a ter se mora boriti pri organlstinji. da je zastavila vse tem s skoro nepremagljivi težko- svoje moči in zbrala skupaij sko- cami. ro vse stare skušene pevce in or- v , , . . . . - - , , • . - Kakor drugod, tako tudi neuke ganizirala pevski zbor. res močan „ „ . , ,.t f> . , grške množice ne razumejo, da so žitve sedanje usodne dobe in vsesplošne gospodarske krize. Te množice ne vidijo in ne vedo, da Anglija, Nemčija in Amerika, ki so p^rtmenta o stanju kvote do 31. marca 1932. Skupna kvota iz kvre-nih držav znaša 153.831 na le*o. Toliko k volilih priseljencev bi lahko prišlo v enem letu v Združene države. Ker smejo konzuli vsak me-izdati deset odstoLkov letne ■kvote, bi bili lahko izdali do konta marca že devet desetink vse kvote. Koliko pa so jih izdali?. L-9,628. Od tej je bilo 6,097 prednostnih kvotnih viz in 3,531 ne-piednostnih. Iz tega je razvidno, da v tekočem fiskalnem letu niti desetinka k/ote ne bo izčrpana. Jugoslavija ima kvoto 645. ?li konzuli so do konca marca izdali le 177 prednostnih in 31 nepred-nostnih kvotnih viz. FL1S PRODAM LEPO POSESTVO našli šele prej nekaj dnevi. Faut| je umor prrznal, ker so vsi indiciji bili zoper njega, posebno še. ker je bilo ugotovljeno, da je zločin izvršil levičnik. Iskal je pri njej denar, a ga ni našel, ker ga je imela skritega znani tenorist Louis Frančič. tako da ima vsak s vajo knjigo. Izvršil je svoje delo prav mojstr Uboj v Beli Krajini. Več oglarjev iz Peščenika se je te dni znašlo v vasi Brezovo rebro ter ta m pri nekem posestniku kupilo večjo koliino vina. Pri vinu so se drvarji nekaj časa veselo zabavali, naenkrat pa je prišlo med njimi do prerekanja. Drvarja Anton Miklič in Ivan Milielič-sta se brez posebnega povoda tudi .spopadla ter je prvi udaril drugega s steklenico po glavi. Udarjeni je nato potegnil nož iu zabodel nasprotnika tako nesrečno v i>rsa, da* je izkrvavel. Pokojni Anton Miklie je bil star 35 let ter je zapustil ženo in pet malih otrok, ki prebivajo v borni koči v Dolnjih Lazih. MilieHča so se-miški orožniki odvedli v zapore okrajnega sodišča v Metliki. Epilog krvave ciganske osvete je bil te dni pred senatom novomeškega okrožnega sodišča, ki je sodil petoriei mladih ciganov in er>i ciganki, ker so letos koncem januarja napadli eig-an$ke»a poglavarja GOletnega Mihaela Braj-diča ter ga s sekirarfir in koli tako poškodovali, da je v par dneh težkim ranam (podlegel. Povod tega krvoločnega napada je bil. kakor smo ze svoječasno poročali, spor med ciganskima družinama I ubitega Mihaela Brajdiča in Ka- a skritega v notranjem žepu kri- , Ji, . . , J' . , , . , ; sko. Kdor >e imel kdaj posla s la. in sicer vsega skupaj //4 Din.' . . ^ , , .r. ... ./ , . .prepisovanjem not. mu bo lahko .Mladi roparski morilec je zda] v, ... . ... , . . ... ■ ii . razumljivo, koliko dela in liazlji- preiskovalnem zaporu v Metliki. . . . . . . . - „ ' ) vosti je -pri taki stvari. Zati» mu pevski zbor izreka vse priznanje. Dalje ye mnogo naših dobrosrčnih žena darovalo oziroma so obljubile darovati za naš koncert potice, krače, krofe, michigauca rdečega in belega in še razne dru-( ge dobrote. iNa tem mestu izražamo vsi pevci vsem prisrčno zahvalo. 'X;i koncertu boste tudi imeli priliko zopet enkrat slišati že dolgo pogrešani moški zbor. po številu nas je 15 moških, in bomo zapeli nekaj tako krasnih, da vam bodo ostale za vedno v spominu. Tudi mladinski pevski zbor se pridno uči. in pravijo, da bodo tudi par slovenskih pesmi zažvrgo-leli. dasiravno so vsi tu rojeni in stari šele od 15 do 18 let. Jih je lepo število in med njimi je nekaj prav korajžnih deklet in fantov. da hočejo pokazati, da imajo tudi čut in veselje do narodne slovenske pesmi. Po koncertu bo prosta zabava in ples, tako da si bo lahko vsak plesaželjni nabrusil podplate. Vabimo torej vse rojake in ljubitelje petja, da napolnijo dvorano do zadnjega kotička in tako pokažemo tujerodeem. da se zavedamo svoje narodnosti in narodne pesmi, ter tako tudi damo ipriznanje in korajžo pevskemu klubu še za v bodoče. 'Za pripravljalni odbor: L. M. bili glavni grški odjemalci, ne mo- l>ri Brežicah na Štajerskem, okrog rejo več kupovati njihovega sadja \ 30 hiša, gospodarska poln tebaka, glavnih grških izvoznih < ^P-i3- kri,M'1! ^"h-n vrt s 4»M) predmetov. Ne vidijo, da £o usa-|drevesi- vinograd, gozd. :i trav-hnili viri, iz katerih so tekli franki1 nikt' 111 "J've, vm- v ravnini; zelo in funti v grške blagajne. Ne razu-j u 1 z k 1 s,- i/. mejo posledic funtovega padca, v ve — John Lapnh, katerem se je vršila vsa grška med R* 1» Geneva, Ohio. __. ' (:Jx 28,31^1) tsl ČE NAMERAVATE TO POLETJE OBISKATI DOMOVINO? Pišite nam takoj bo brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste po ceni ter udobno potovali. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18 Street New York, N. Y. i ■BMHMOiiaNKWBBr tsB&UK «m."V "isaK^ :J!2iii!sssA,s..iecnK r-rn.^trrT- i-swii § snmmm . EiiL^aiamiE Mali Oglasi imajo velik uspeh ■ ■ H Prepričajte se! teme. Vožnja j«' bila prijetnejša, k n : -ti s.mi so lažje drseh>. k*-r «> je 'iil uiedpotoma izuebil obilice svo-je^a lovora. Naenkrat se je pa začelo v daljavi odlašati «"udn»» rjovenje, ki je prihajalo bliže in bliže. — \ •»I -kovi sn — pomisli in se ni posebno prestrašil, češ. jih bom že uto-lažil. : a j imam še precej zaloge n.i saneh. Volkovi s.> se slednjič približali sanem. Mužik je vrtrel med rje velik kos okusne slani, ne. Planili so nanjo in >e pričeli — Sedaj bo mir — si je mislil ves zadovoljen, toda par trenutkov kasnoje so bili že za njim. In vrgel jim je drugi ko-. Iu tretji k<»s. Iu t;ik<» je š!«> v temno nor. Konji so začeli oinajrova-ti. dobrot na saneh jo zmanjkoval«. volčji lajež je bil pa vedno hujši. T zgodbo sem vital v mladih !eti!i. toda. ilra^a moja prijateljica. zares ti ne vem povedat«, kako >c je končala. Tvoje vprašanje mi jo .i«* obudilo v spominu. In vidiš, s tist in ruskim mužikom se nehote primerjani. kadarkoli me kd<« vpraša kaj sličnega kot si me ti. IiMzlikii je le ta. da iii>cui na saneh, pač pa v koloni, v kateri vozarim že dolgo, dol^o let. Svojih zasledovalcev nikakor ne smatram za krvoločne volkove. pač pa za svoje največje pr -jat«-lje. ki imajo edinole to slabit lastnost, da li««č<>jo sleherni »lat« vedno kaj novega in vedno kaj boljšega od iu«-ne. Iin kar imam iu kar moreni. Večkrat — neštetokrat — si tudi kaj izposodim, da dani. Začasno jih zadovoljim, iu kot »lišim. celo razveselim jih. toda pov-em jih nikdar ne morem zadovoljiti. Moja domišljija ;e vprežena v kolono, in moja domišljija se poljubno izpreminja: včasi je staro kij use. včasi je isker konjič. To moraš vpošfevati. draga prijateljica in s Teboj vred vsi čitatelji. pa bo marsikaj jasno. Primerilo nc j«* že. da sem se zbal : — Vse sem razdal. kar sem imel. Ivaij bo. kaj bo? Skoro v istem hipu pa otipljeui v svoji notranjosti neznan poKro-vec. in ko ga od kri jem. naletim na novo vrelo. Nekaj najboljšim hranim za rezervo in pa za posebno svečane prilike. In ko bodo le uporabije-n»\ upaui. da se bodo druge nabrale. rioveku. ki piše kolono, mora biti vsakdanje življenje neusahljiv vir. ki pa seveda ni vedno enakega okusa in vedno enako deroč. -o ODA" NEW YORK, TUESDAY, MAY 31, 1932 THE LARGEST SLO DAILY IB U. S. JL SI EVAN OALOOAŽA: ONA ZENA S KMETOV Stiri leta jc bil lutka in budalo, . daj pa mu je krogla zdrobila lobanjo in v treh mmutah je bil mrtev Ce se revtž bori za sebe, je to ;azumljivo in jasno. Ako pa revež unnra za carja in domovino car-je\c. je to norunica. Ko so se pod konec vojske vendar zaceii uniformirani reveži dvigati k uporu, da osvoje oblast, je on kar naprej cslal na meji. In posrečilo se mu je. da je še zadnji čas poginil za carja in domovino, nekaj dni pred koncem vojske. Ko je glas o tem prispel v njegovo vas, tega carja in te domovine ni bilo več. Vojak jc poginil bedasto, bre^ smisla, kako: je že to v navadi. Kaj je on edini? A ko je žena njegova prekrivala s pepelom ogorke na cgnjišču, je lazmišljala tako-le: —Mučil £e je celo življenje; bolje mu je danes mrtvemu kakor meni živi. Njej je ostala hiša. Hišica v nacionalnem stilu: pokrita s slamo, pod pa ima ilovnat. In še: kravo, eral m pol zemlje in dve kokoši. To se piavi, biti posestnik. Ko je po vojski stopila v intim-nejše odnose z davki in dolgovi rc K kmetska iluzija o samostojnosti i-i posestvu razpršila; približno tako kakor vera v Bogu med proie-tyrci. Tako ji je zmanjkalo vsega in s svojim devet letn:m sinom je prišla v mesto za delom. Beita se je s sino-m naselila na periferiji pri neki stari babi, katera je dajala v lajem postelj in tuberkulozne ba-oilc za dva dolarja in poi mesečno. Ti trije živijo skupno v tej sobi i' štedilnikom. Btrta išče dela, a mali čaka jeseni, ko bo mogel v četrti razred ljudske šole. Čudi se velikemu mestu in veseli se, da vidi stvari, o katerih doslej niti sanjati ni mogel. Pa to mesto je zares lepo. Ima k: a sne cerkve, šole in kasarne. Ima književnike, ki pišejo, kadar jim tide na kolenih ljubice. Ima tudi C«>ipoda Šariča. ki zaposluje 500 delavcev v gozdni industriji in pr: katerem je Berta dobila nekega deževnega jesen-:kcga dne službo. Ribala je ali biksala. kakor se to pravi, sedem podov v sedmih sobah milosti j i ve in milostljivega. Milostljiva je prišla do sklepa, da ji danes težko shajati z deklami 'z mesta, ker zmerom nekaj hočejo pa nikdar jim ni prav. Zato je iskala pošteno ženo s kmetov; in prečna je bila. ko je zvedela za Berto, zakaj ona je bila ta poltena žena s kmetov. Kaj se je n.orda enkrat samkrat reklo o naivnosti sirote, da je poštenje? Pošteno jc delala, pa ceneje kakor o-ne iz mesta; zakaj za pet dolarjev, ni samo biksala, tc iveč spotoma; napravila milostljivi še drugih stva-! r> za katere so hotele one iz mesta več plače. Berta je torej spoloma umivala posodo, spotoma sna-zi'.a čevlje, spotoma nosila drva in satoma prala perilo. To se naziva v malem oglasniku; Rabimo ženo ?a groba dela.... Berta se je javila in bila takoj sprejeta. — Vi ste marljiva žena, zato vam od srca dajem teh pet dolarjev, — pravi milostljiva Šarič. — Kaj hočete, milostliiva, moramo delati, če je dete pri hiši. — Lepega dečka imate. Kaj že hodi v šolo? — Hodi v četrti razred. Berta dela po celi dan, biksa tako, da izbiksa pet dolarjev in k-i-vj zjutraj. Pa prepričana je, da je ta vsota visok denar. To prepričanje je prinesla s seboj s kmetov. Ve ena. da je treba na kmetih mnogokdaj prodati ,da dobiš pet dolarjev. A tu, v mestu, ne prodaš nič. Delaš, a prvega debiš plačo kot uradnik. V njene kmečke možgane ni šlo, da niti pet dolarjev ni prejemala Berta — človek, temveč Berta — tovorna živina. Ko jo na večer sosed prepričava, da ji ta njena milo^tljivo stvarno krade, ker ji odtrguje ono, kar bi morala .-voje delo dobiti, ga Berta mirno g;cda pa rečko kaj kapira, prav kokor one dve kokoši, ki sta odšli P"ed tremi meseci ra dolgove in cavke skupno s hišo, kravo in onim cialom in pol zemlje. Čestokrat je v njeni glavi nekaj b:isnilo; vzklila je neka misel, pa ena ni razumela, kaj je to in kam i.aj postavi ta in oni občutek ali ruisel. Tako se tudi zdaj ne more! \seliti v njeno glavo zavest, da je' poslala pravilo in sestavni del onih, j ki za težko delo prejemajo malo plačo. Še molči, ne gane se. Za njo .-e milostljivi gospod ni menil. To je stvar milostljive. On si ni nikoli zapomnil niti imena in jo je veon-j klical "ona žena s kmetov". A milostljiva je skrbela za Berto. Ne samo, da Berta zasluži pet dolarjev. Milostljiva je odkrila, da je zraven fizične hrane potrebna LucU duhovna. Enkrat je poslala Berto v gledališče, da bi videla * Sestrično iz Varšave", drugi krat Grofico Marico", a tretji krat' • Madcno spalnih vagonov". Milostljiva je hotela vršiti kulturni vpliv, da bi tudi ona imela svoj eksperiment, o katerem bo s šar-mem poročala v nekem društvu, kier je ona prednica'. Ta eksperiment se je za Berto žalostno končal. Ko je drugi dan po gledališču prišla na delo, jo nilostljiva perverzno vpraša * — No, Berta, kaj ste videli? — Peli so, milostljiva. pa tekali po oni sobi. Milostljiva, od česa ti ljudje žive? — No, slišite, Berta, kaj ni to na BOJ MED IMOeENTISTl IN OROŽNIKI Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. J 8th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3*1« POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN vas nič deiovalo, kaj niste nič razumeli? — Nič, milostljiva. — Berta, pa kako to? Rada bi vas malo više dvignila; me razu mete, kaj pravim? Da zajamete, kaj je lepo, da se oplemenitite, da ne boste tako, nekako.... — Milostljiva, kaj sem vam zakrivila? Vsa dela, ki mi jih dajete, opravljam. — Ne, Berta, ah.... ne razumete. Ne mislim tako. Mislim, da bi morali uživati, kadar vidite kaj lepega, in mislite nekako drugače. — Jo j, milostljiva, pa kaj čem s tem, ko to ni moje. To je njihovo lepo. Vsak misli tako kakor živi. Milostljiva je napravila prezirljivo grimaso na te spontane Bertine besede in odšla, da bi sporočila dragemu soprogu svojo veliko konsta-tacijo: — Sizifovo delo. — Kaj? — To se ne dajo oagoditi. Nimajo smisla za višje stvari. Berta ostane Berta. — Katera Berta? O tem svojem poskusu bo milostljiva Šarič referirala na seji "Društva za podvig kulture pri ženah". Potem se bo r&rvila debata o tem, kako to, da neka Berta nima smisla za gledališče in literaturo, kratko, za višje življenje. Ker tam ne bo nikogar, ki bi tem uglednim damam iz odličnega društva in remu gledališču in tej literaturo povedal resnico, se bo debata končala s takozvano koristno izmenjavo misli. O tej koristni izmenjavi misli bo prinesel neki j ako koristen časopis obširen članek in 10 bo prav primerno in nenavadno koristno. j Berta pa bo še naprej delala po jel dan za pet dolarjev mesečno;' in Berta še naprej ne bo mogla u-! živati onega, kar nima ž njo nika-kt. vezi in česar ona nima. Razora- j no njeno lice je odprta knjiga, ka-j t tre milostljiva ne razume in neče citati. Med tem ko se tla milostlji-ve gospe Šarič pod Bertinimi rokami blešče od sijaja, njeno lice vse bolj bledi. Sijaj s svojega lica j ■Berta vsak dan polagala v tla pod noge milostljive Šarič in mi iostljivega gospoda direktorja. Ta umira za tega, a oni za one Na službenem pohodu po občini Petruniji v Besarabiji je odkrila skupina petih orožnikov podzemno špiljo in vdrla vanjo. Kmalu pri vhodu pa je patrulja naletela na nepričakovane ovire. Jama je bila zastražena po vohunih sekte mocentistov, ki so s krikom in vikom napadli orožnike, da so morali rabiti osire naboje. Pri tem spopadu, v katerem sta bila dva inocentista usmrčena, štirje pa hu-c'o ranjeni, se je sekta nagih ino-ccntistov, broječa kakšnih sto mož žena in otrok, umaknila v neznane predele špilje in skušala pobegniti skozi drug izhod na piano. — Orožniki niso bili kos množici in so pozvali na pomoč vaško prebivalstvo, ki je polovilo kakšnih 20 č.anov sekte. Ostali so se poskrili v podzemne špiljo, od koder niso več pojavili. Incsentisti so ruska verska sekta ki se drži nauka, da se je mogoče le z grehom odkupiti in izve-lieatL V nekem pogledu so sorodni duhoborcem, zbirajo pa se v skrivališčih, kjer se vdajajo svojim obredom. Sekta je prepovedana, nični privrženci se rekrutirajo ve- ' činoma iz nevednih in lahkovernih cOementov. V špilji inocentistov v, Petruniji ležijo baje veliki zakladi, zlate svetniške slike, z dragulji o-ki'ase-ne kupe in dragocene prepro- j ki jih hočejo oblasti odvzeti; prepovedani sekti, njene člane po razgnati, da se ne bodo več zbirali "k orgijam. gPŠSNIK g i« »BANDIT L Spisal AL. JENNINGS PRIMORSKE NOVICE V Zapužah pri Ajdovščini ima gostilno Marino Berretta. Pretekli teden je zgorelo poslopje z vsem pohištvom in vso opravo. Lastnika Berrette ni bilo doma. Na pomoč je klicala služkinja. Dc-šlo je nekaj vojakov in potem gasilci iz Ajdovščine, toda bilo je že prepozno, kei se je ogenj v vetru naglo razširil. Berretta ima škode okoli 50.000 lir, zavarovan pa je za 65.000. — Vnele so se baje saje in povzročile požar. POZOR, ROJAKI r 3 Po volji božji in narodni je Berta re jeseni umrla. Vsa mokra od potu se je urno vračala domov na periferijo, a pljučnica je končala z onim, kar se imenuje življenje ini kar se imenuje Berta. Izmozgana in bleda kakor šolska zgodovina, gleda s zaprepaščenim pogledom svoje dete. Ali ga je mordk hotela piositi za odpuščanje, ker ga je ro-c'iia? Pa dete bi se tedaj razjokalo. — Tam, sinko, na klopi, imaš sira, vzemi vse! Kadar umira revež, dobiva pra-\:ea fizionomijo uganke. Vse iluzije iz Bertmega življenja so se spremenile v vprašaj; s tem vpra- (Nadaljevanje na 4. strani.) Sledeče stranke so svoječasno izročile potniškemu oddelku Sakser State Bank razne listine v sviho preskrbe potnega lista. Listine, ki jih hrani banka so: stari potni listi, domovinski in krstni listi, delavske knjige, državljanski papirji itd. Imena strank objavljamo, ker ži tukaj utonil. In potem se je stvar spet začenjala od kraja. Carnot nam je zatrjeval, da bo vsakogar na mestu ustrelil, kdor bi ga kdaj pozneje hotel ogovarjati kot bivšega kaznjenca. In vendar iti mogla biti smisel na to sramotno za nikogar tako strašna kakor za Billa Porterja. Mnogokrat smo govoriti o tem. Toda oil je svoja čuvstva zmirom skrival za svojimi šaljivkami. In vendar ni mogla biti misel na to sramoto za nikogar tako strašna kakor za Billa Parterja. Mnogokrat smo govorili o tem. Toda on je svoja čuvstva zmirom skrival za svojimi šaljivkami. Samo prav poredkem se je za spoznanje otlgrnila rahla zavesa. Ko ?»eiii mu nekega dne pripovedoval o nezaslišani tragediji 'velikega Joea\ Indijanea iz Buekove tolpe, sem mislil. i bilo skoraj prišlo do cisto resnega raz-j dora med njima. Joe je nekaj mesecev ležal v bolniei. Nekega večera se je razširila vest, da je umrl. i Moj prijatelj, prav tako ropar, ki je v bol-j niči stražil, je prišel k meni v poštni urad. i — Jennings, stopi z menoj. Rad bi ti nekaj pokazal, mi je skrivnostno zašepetal. — Kaj pa je t — Joea so zavili in zvezali, da ga pošljejo v mrtvašnica, \m ni umrl. — Za božjo voljo! Saj ni mogoče. — Stopi z menoj, pa boš videl. Sel sem za njim. Joe je ležal v svoji postelji z zavezanimi nogami in z robcem čez oči. * — Poglej sem, mi je zašepetal ropar. Vzel je svoj žepni nožiček ter je Indijanca prasnil po stopalu. Koleno se je se ji zgenilo in vse telo je zatrepetalo. Meni je od gnusa prišlo slal>o. Skočil sem k Porter-ju. — Veliki Joe ni mrtev, sem mu dejal. Ti moraš to povedati mrliškemu ogledniku. — Saj ti hudiči sami vedo. je siknil Porter. Povedal sem jim. Pa bi nas menda vse skupaj najrajši žive pokopali. Prokleta banda. Ampak enkrat mi bodo še vsi skupaj prišli v roke. . In planil je stran. .Jaz sem se vrnil k In-dijtinčcvi postelji. Porter je prišel z zdravnikom, ki jt1 imel nočno službo. Medtem je Joe že odprl oči. Ko je zdravnik vzel njegovo roko, da mu potipa žilo. seje Joe naenkrat vrgel na stran. — Piti... Vode! Bilo je. kakor da njegovo strto mrmranje ti ga t išino okrog nas. Vsi štirje smo se od groze umaknili na ta šepet moža. ki so ga že kot mrtveca zvezali in zavili v mrtvaški prt. Doktor je sam odgrnil rjuho. Čuvaj je planil po vodo. Jaz sem se vrnil v poštni urad. Naslednjo noč je Joe >|k*t imel na[»ad. — Zdaj je mrtev, je dejal mrliški oglednik je Kil še od Kiiliijc^a d«»godka ve> prevzet. Zdaj ga pustite mrtveca. Da se uti nobeden izmed vas. hudičevi razbojniki, m-spušra ž njim v kakšen direndaj. Ogromno, žolto. izžeto telo so prepeljali v inrtvašnit-o in ^a položili na tla nekakšne velike kadiiuje. ki je hila vdelana v cemenr-na tla ter je bila skoraj tri čevlje globoka. Tja so iMilagali mrtvece ter jih posipali z drohei Willi. Kn dan se je truplo hranilo tam. Ce niso dotlej prijatelji prišli ponj, so potem zdravuiki seeirne vaje priredili ^ Kar je nazaduje še ostalo oH i ščiue, so vrgli v nekakšen surovo zhit lesen zaboj in zagrebli vse skupaj v jami na kazni 1 niškem pokopališču. Veliki Joe je umrl neko >« bo:o zvečer. Nočni čuvaj je navadno žvižgaj«' vozil svojo karolo v mrtvašnico mimo poštnega urada. Ker se je pogo>toma za trenutek ustavil pri Billvu, sva ga povečini čakala. — No, tokrat je pa Joe vendar le doživel, tla je pe njem, nama je zaklieal mimogrede ter s svojo karolo zadovol jno ropota« dalje. To, kako si1 j«.* jetnišni«-;» obnašala do svojih mrtvih, je bilo nekaj strahotnega, živalskega. liavnali so z njimi, kakor s kupom gnoja, kakor s crknjenim Ob navidezni smrti velikega -Joea sem -e vi*- /.grozil. Pobilo iik* jt.-. da skoraj nisem mogel ve«-živeti. vsega me je prevzel gnus. \ nedeljo zjutraj >em >toj>il v mrtvašnico. Radoveden sem bil. Bila j»- temna lesena •baraka daleč strah, blizu plinarne. Straža je šla z menoj in skupaj sva odprla vrata. To. kar sva videla, je bilo nekaj tako groznega, bilo je kakor udarec po seneih. Bilo nam je pri duši. kakor da se iz strašne ka-dunje steza vlažna mrzla roka proti nama in najti s krvjo škropi v obraz, (irlo se mi je zadrgnilo. Čuvaj se je s šklepetajočiini zobmi lovil za moj rokav. Veliki Joe. ki so ga bili položili na dno kadunje, se je spet osvest il. Sredi noči >e je bil v mrtvašnici prebudil ter je poskušal, da bi zlezel iz kadunje. Njegovo strahotno dolge lehti so s kremplja-stimi rokami stezah- daleč na]»rej iir njegovo Telo je viselo čez rob. Njegova glava je ležala na cementnih tleh. kakor da je bil izgubil ravnotežje ter padel iz kadunje. — Obraz je ležal napol obrnjen k nama. z enim lieem priTisnjen ob Tla, Ter je strmel v naju z odprtimi usTi in izbuljenimi očmi. Precej po dvanajstih sem šel v naš klub. Luiza in Porter sta bila v malem kuhinjskem oddelku. Luiza si je bil svojo, ponii-valko spet privezal kot predpasnik. Portev pa, ki je bil v svojem sivem jetniškem ode-hi brezhibno čist in lep. si je bil privezal temno modro ovratnieo. Prodajalec v kaznilniški trgoviniei nam je marsikaj podaril kaj malega za uslugi , ki smo mu jih izkazovali Tako srno nosili najfinejše perilo, lepe bele srajee. Za posebne priložnosti smo s»* lahko oblekli kakor gen t tema ni. samo črna pro^a na hlačah se ni dala izbrisati. In za Po rte rja so bile takšne posebne priložnosti prav za prav zmiraj. Zmirom je bil svoj in skrben v obleki. še eelo ob svojih najbolj črnili razpoloženjih. ki jih v jetni- vu v resnici nikoli ni manjkal >. Luiza in Porter sta se ravno kakor dve stari babniei nekaj pričkala zaradi pečenke. Porter je bil tin uživač ter je lahko sprožil marsikatero viWo diskusijo •• )K»sa-meziiih kuharskih užitkih. — Pa -poku-i vendar. — in go-p«»«l nad-kuhar je porterju sunil žlico med zobe. Porter je z jezikom ob nebu ]iokušal in •»esal. počakal trenutek kakor kakšen kraljevski |M.ku-evalcc in po'ciu izrazil svoje mnenje. — Se malo soli. — Prosim lep . trikrat -em odmeril i>o ti-lule tukaj, -e je /agovarjai Luiza iu trkal ob kuharsko knjigo kot ob svoji do-kazilni materija L — To vendar ni noben dokaz. Vi bi morali imeti pravo lekamarsko tehtnico, da bi lahko pravilno tehtali začimbe. Porter je bil v enem >vojein najbolj ki-pečih. nezadržanih razpoloženj. — Polkovnik naj odloči. NADALJEVANJE SLEDI "O ODA* NEW YORK, TUESDAY, HAT 31, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY IB O. ft. A. CIN GOSPODA PIJA ROMAN IE ŽIVLJENJA. a Za Glas Naroda priredil I. H. 3E 10 (Nadaljevanje.) Ali vdihavate? ^^ —• Ako xuuput«* v mene in moje sposobnosti, potem sprejmite mojo ponudbo. Moje gospodinjstvo je bilo veliko in nemirno, ta-iio da sem boui tudi tukaj kmalu privadila. I>o sedaj še nisem našla nikakv službe in imam dovolj Tasa. kar nn* zelo tare. ker sem navajena vedno kaj delati. .Malo pletenja in vezenja ne morem smatrati za resen posel. (i os pa Zadnikova jtojrleda jrospo Hedviko. — 1'ošteni ljudje sin o. zato IhmViiio tudi med seboj govoriti pošteno besedi«. Prišli ->te tu-sem. da si poiščete službo. Vsi nioram<> delati, tla se preži yiniM. Zato tudi vašega del« norem vzeti zastonj. Moramo se natanko dogovoriti, milosti ji va gospa. —- Dobro, s tem srni zadovoljna vo%pa Zadnikova. — odgovori iros|>a Hedvika vedela. da je v-c šlo po njeni želji. — To bo tudi o-bijšnlo moj«* razmerjf do uslužbenec v. ker v meni ne bodo videli l neprijazne opazovalke, temveč sebi enako. Nato se bom za vse bri-1 gala, kot bi bila sama gospa Zadnikova. Solze zalijejo gospo Zaduikovo in -stisne obe roki lepe in odlične gospe, do katere je imela tilio spoštovanje. i Kako sem vesela! - pravi tiho. — kako sem vesela! Kako veliki* skrb mi vzamete \r *rea. Kmalu stj) pogodili; ni bilo treba mnogo besed, (iospa Zad tlikova m bihi iimleukost na ni tudi ni skoparila, ker ji je bil ujeli /n Vod pri srni. In jro-spa IIt*o kosptt Hedvika je tudi odpravila navado, (hi so gostje vsak mi svojem krožniku dobivali jedila kot v gostilnah. • Odredila je. da so bila jedila ponudena na velikih krožnikih, tla se je vsako počutil v hiši kot gost. Seveda se je o tem prej ni/govorila z gospo Zaduikovo. ker se je varovala, da bi ji kdo očital, da samovoljno vpeljuje novotari-je. (Jospe Zadnikova je *ieer imela W-;i>ili kake pomisleke, toda gospa Hedvika ji e znala dopovedati, da na krožnikih ne bo ostajalo jedil, ker si ho vsakdo vzel. kolikor misli použiti. In gospa Zadnikova .ji pritrdi, ker je uvidela, da i lila načrt go ape Hedvika mnogo dobrega. st je mogel s svojim igranjem zabavati goste. Pri čajankah je bilo vedno dovolj ljudi, ki so se z veselo zabavali. To je prišlo \č h so m tako v navado, da ije vsakdo z veseljem čakal na ta dva večera in nikdo ni te zabave opustil. In gospa Hedvika je bila s svojo dostojanstveno osebnostjo in veliko Ijubeznjivostjo središče teh zatbav. V veliko veselje mladih dam je tildi včekrat prišel dr. Hinko Hrastnik in zelo se se zanimale zanj. Ze-lo je tudi veselilo gospo Hedviko. da s<» vedno prišli novi ?<»Ht,je. ko so prejšnji #»dšli. kajti vsi so priporočili svojim prijateljem dobro tujsko hišo. Vsled dolgotrajne bolezni gospe Zadnikove bi bilo pričakova-▼ati. da bo gospodinjitvo nazadovalo, toda je bilo ravno nasprotno. Pri le malo večjih izdatkih so bili dohodki neprimerno večji. In vsak teden je gospa Hedvika dvakrat predložila račun o gospodinjstvu gospe j Zodnikovi. (Dalje prihodnjič.) Uv SHIPPING W NEWS "Mi vas ne —mi vam pravimo vprašamo T» 7 izmed 10 kadilcev vdihava, vede — ostali 3 vdihavajo nevede! lahko bavi g to zadevo jasno in pošteno. Redila je namreč problem. Luckies slavni čistilni proces odstrani gotove nečistoče, ki so skrite celo v najbolj izbranih in najbolj milih tobačnih listih. Luckies so ustvarile ta proces. Edino Luckies ga imajo! Ali vdihavate? Seveda delate to. Vsak kadilec ali kadilka vdiha del dima, ki ga potegne iz cigarete. In ker vdihavate, bodite gotovi — bodite popolnoma gotovi, da je dim vaše cigarcte čist — da so bile gotove nečistoče odstranjene, in zaščitite one nežne glasovnice! "It's toasted" Vašo Zaščita proti dražljajem -sproti kožlju O. K. AMERICA NARAVNAJTE NA LUCKY STRIKE—SO modernih minut z najboljšimi pinnimi korcerti nt nttm in tltvniwti Lucky Strikt novicami vie k. t or t k, četrtek in soboto zvečer bo N.B.C. omrežju. t. junija: Mauritania v Cherbourg 2. Junija: Oilumliua v Cherbourg in Bremen * General Von Steuben v Cherbouig m Hrt'iiifii 3. Junija: Majpsi it- v Cherbourg UVslertilaiid v Havre 4. Junija: I •• i<- \ rhiTlxiiirK Veendim v Boulogne »ur Mer IS. Junija: < Mympit- v Cherbourg l.erenKaiia v Cherbourg Kurupa v Cherbourg in Bremen 16;_ junija: Etnin t Bremen 17. junija: Koma \ 'icniivn 1 eunltnd v Havre 18. Junija: SiatPiiilHin v Ronlnjfne mir Mer Mltinetonka v Cherbourg 21. junija: I.a fiLvette v Havre 22. junija: He dt* Kram e v Havre Pies Kmmevelt v Cherbourg M» j«"-it if v l*lierh-nirK M a u tetania v Cherbourg 23. Juni ia: I reiiien v Cherbourg in f!rMn»n Siutigat t v Cherbourg In Bremen Z*, junija: Vui-aiiia v Belgenla ud ?5. junija: Vo|*-ni1a III Z6 junija: CooIuuibuH v Havre v Boulogne »>ir Mer v Cherbourg In Bremer. fnp- . 1M*. Th* Arnrriria Tuhifrti »'a. ONA 2ENA S KMETOV (Nadaljevanje s 3. strani.) šanjem je umrla. A železno kolo se vrti naprej in vrstijo se druge Berte pod njegovim žrvenjem. K.aj je resnica, da pomagajo to kolo vrteti tudi roke onih, ki stoje poleg mrtve Berte in jo iskreno objokujejo? Mali je brez glave tekal po ulici. V salonu milostljive Šarič stoji r&zjokan in pridušeno govori: — Prosim, mama umrla. — Kako to? Modulacija glasu milostljive v svilenem penjoaru je ista kakor takrat, ko je Berto prašala, kako to, ua ne uživa v "Madoni spalnih vagonov", v *• Grofici Marici", v •Sestrični iz Varšave". — Prosim, ne vem, kako to. — A kaj je s teboj? — Prosim, ne vem. Milostijiva je stopila v drugo sobo, kjer se je milosti j i vi gospod sprehajal in razmišljal. O čem neki tako globoko ra"^mišlja ta gospod direktor, ki izsekava gozdove po Balkanu in izvaža gradivo v Italijo :n severno Afriko? Direktor Šarič je še tip primitivnega gospodarja, ki še celo takta v izrabjanju nima. Eno lice iz Gro-szove galerije je izpadlo.... Prišlec, ki še ne pozna umetnosti rafinira-nega pridobivanja v rokavicah; ki r.e ve, da se to navadno garmra z dobrodelnimi darovi, plemenit'mi gesami in zanimanjem za razna humana vprašanja. Ta nedosta*ek i>cjmovanja je vedno instinktivno Izpopolnjevala njegova žena. Mi- lostljiva je poznala umetnost "pa*- Kaj je tebi? In ti mi prav di-te de velourT\ učUa ga je najp;vo'nes prideš s temi drobnarijami ir mnogo ljudi, ki gledajo na to z arugimi očmi. — Kaj imajo oni gledati' S?cr hočeš s svojim t-aktom? A kaj b: eni brez mene, kdo bi jim dal la? Proglete beštije! Danes človek ies ne more več mirno opravljati svoj resni posel. Zmerom so nekaj nezadovoljni. — Pa, dragi, vendar mi znižuj2-..■;o ne oni; zato je dosti neoprezno govoriti v javnosti, da oni deliij nered. Ta način tvojega mišljenja mi je tuj. Res, moramo znižati, toda kako? Najprej s pregovori. To zahteva forma. Potem se mora znižanje pred vsem na lep način o-pravičiti; za tem bi morali nekaj c'rugega napraviti, kako gesto, ki bo na videz plemenita, tako ne- i 1 kaj.... Milostljiva se za hip zamisli, potem nadaljuje: — Veš, da je Berta umria? — Berta? Kdo je to? — Ona žena, ki biksa. — Ah, da, ona žena s kmetov. Pa? — Ta Bertin mali.... — Katere Berte? — Pa one vendar, povedala sem li že, kaj si tako raztresen, one žene s kmetov. — Dobro, pa kaj je ž njo? — Z njo nič, umrla je. Toda onj njen sin. Veš. da sem se prav zdaj r.ečesa spomnila. Bilo bi dobro, d-i ga vzamemo pod streho, ker nima n: kogar. c stvareh pravilno misliti, pa l^le potem naj gre po ugodnejšem poiu do cilja. A v vprašanju cilja se je takimi predlogi. Kaj sem jaz ubožai dom? — Čakaj, polahko. Za nekaj dru- milostljiva vedno zlagala s svojim pega gre Spomnila sem se, da bi te možem. Zato ga ona popravi: — Praviš, da oni delajo nered? Morda je precej negotovo tako misliti. Biti bi morali opreznejši, ker Mag ne spi. Danes se ne more več, naj prinese njegov list, kako je u-mrla neka sirota, kako je njen j čete ostalo na ulici, a mi smo gi rešili — in tako dalje. To se sliši i iako plemenito; purgarji bodo o tem razpravljali in jokali, a mi bo-:ao zgled dobrote in uvidevnosti. Kaj ne bi bilo to dobro za te dni? ideja. Kje je ta mali? Privedi g;. — Izvrstno! Ti si zares moj pravi angel varuh. To je prav do^ro. takoj danes. Lepo ga obleci in dij ga fotografirati. Tudi sliko bomo dali v list. Milostljiva je teatralno odn.-Ia vrata in privedla Bertinega sina. Mliostljivi gospod ga potreplja po rami in zmagovito vpraša: — No, mali kaj si lačen? Ta novela ni nikak malonieslni rvbus temveč resnica. Navadna povesi iz našega vsakdanjega življenja. Kakor sem nespreten, sem bil ctlo v skušnjavi, da jo dolgočasje tudi končani s tem citatom iz r.e-kega lista: — Zatorej se te zahteve ne mo-icjo razumeti, ko vendar industrijo vodi človek, ki ima srce za sirote, ki vneto misli na njihove zave. o čemer se je nedavno še t-krat prepričala naša objektivna javnost ob priliki tragičnega slučaja one nesrečne žene s kmetov V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parniku ILE DE FRANCE 4. JUNIJA (Opoldne) 21. Junija — 8. Julija t Opolnoči* PARIS 10. Junija "Opolnoči) 29. Junija — 32. Julija FRANCE 16. Julija 3. razred do Ljubljane in nazaj od $139.00 naprej Za DoJ-iinia in potne liste vprašajte naše pooblaščene agent« tJheaeh, J&ie 19 STATE STREET. NEW YORK 23. junija: Čutile (Imiirlp v i;«r.«-\v Vork v cinrbnur« In llambur; Jirt-Mleji v Clu-rbuuif; in tirnnen 8. Ju'iJa: Ma i<-Jwlpl.tllO C7herlx>urs llavre 9. Julija: 1!p »I«- Kr.inrc Havre rn-mi'ii v Cli**rlHiurB iu v Brcm^ti Veeiiduin v lCitiil<>Kne sur M^r 12. julija: JCiii-lianibi-au v Vigo in Havre 14. julija: .»llji-ri Italin v Chfrliourn in l?r«ii]!'Uiff Uorlln v Cherbourg in Kremen UGODNE PRILIKE za potovanje v stari kraj. Naši rojaki najraje potujejo v družbi svojih rojakov. Za sledeče par-nike je že sedaj priglašenih večje število Slovencev: 11. JUNIJA—dobro znani francoski brzoparnik "PARIS'*. katere dete bi ostalo na ulici, da 15. JUNIJA—Skupno potovanje na orjaški - BERENGARIJI" pod o-sebnim vodstvom G. Koiiandra. n i bilo srca direktorja gospoda Ša r ča. — Glej. kako je oni bledi vajenec izredno podoben Bertine^u si^u! Mali, imaš mater? — Koliko delaš na dan? — Dvanaj st ur. — Koliko ti plačajo? — Dolar na teden. (i o čemer se je nedavno Š3 22. JUNIJA—slavni francoski roparnik - ILE DE FRANCE' br- zdaj mogli kaki časopisi napadat; ti.krat prepričala naša objekt i vre *adi place, pa bi bilo prav, da vza- javnost ob priliii tragičnega siu-memo k sebi tega malega. Kaj bi čaja one nesrečne žene s kmetov, bilo slabo, če bi nastopili kot r^si- k">tere dete bi ostalo na ulici, da ni (telji in bi ta čas govoril o niši I bilo srca direktorja gospoda Ša-»catoor nekoč, reči, da je red samo! dobri strani. Pozovi onega ma!e?a, lica.") ono, kar gre v nas račun, ker je | novinarja, ki prihaja k nam, pa j Prevedel L. O. 24. JUNIJA—brza ■ MAURETANIA'. Spremljevalec g. Ekerovich. uradnik Cunird Linije. 24 JUNIJA—moderna ladja "VUL-CANIA" na Trst. za velike družine. potnike z obilno prtljago in avtomobiliste. 9. JULIJA—Veliko skupno potovanj? Ameriških Slovencev na brzo-pamiku ILE DE FRANCE**. Za V3i nadaljna pojasnila pišite na: 1C. Julija: .\-iulugne »ur Mer LEO ZAKRAJŠEK .................................... ADVERTISE GENERAL TRAVEL SERVICE ! 1359 Second Ave., New York, N. Y.' in "GLAS NARODA"