PRIMORSKI DNEVNIK f?štnina plačana v gotovini Abb. Postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 118 (8520) TRST, torek, 22. maja 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ((Slovenija# pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. V OKVIRU ITALIJANSKO-ROMUNSKIH PRIJATELJSKIH ODNOSOV ROMUNSKI predsednik ceausescu NA URADNEM OBISKU V ITALIJI uradni pogovor med Enejem in Ceausescom RlM, 21. — Predsednik državne-r0 SVe,a Romunije in glavni tajnik lu Unske komunistične partije Ceha 6SCu Je Pr'spel danes ob 14. uri V l???.5*'0 Stališče na uradni obisk ka| , i°- Na letališču ga je doča-b|j. 'n Pozdravil predsednik repu- Leone ob spremstvu pred-«, 111 Rov senata in poslanske zbor- I|(£ ----------- ... ,--- --------- Iia ' Predsednika vlade, predsedni-lj,|n^,avnega sodišča in nekaterih w° prvi uradni obisk v Italiji Unskega državnega poglavarja, nle?r obstajajo diplomatski odnosi l(a obema državama. Predsedri-Pros ausesca spremljajo, poleg sc-rjj.. ■ tudi podpredsednik vlade in ^ister za zunanjo trgovino Pa-Hin’jiUnanJi minister Macovescu in ster za industrijo Avram. r0 ® Oraani slovesnosti ob prihodu 2(jr‘aaskib gostov je najprej po-Nnui1 rornunske državnike pred-zacj llc Leone, ki je izrazil svoje jat> ^Ustvo in zadovoljstvo itali-naroda za obisk romun-'lelav predsedn'ka in njegovih so-Pom'Cev- Leone je poudaril, da lih 1- ^ obisk potrditev «od!ič-1k davnih odnosov med obema ž6 ama in prijateljstvo, ki veje asa dva naroda». Potem, ko Zgojj ?dsednik republike omenil dobske vezi med obema naro-Seda; ?e Rjavil, da so se te vezi ke s? bolj utrdile zaradi polit.i-' j/1 jo vodita Itahja in Romuni-led trar’ varnost in sodelovanje V aar°di na svetu, hvejji govoru se je Ceausescu za-Za j1 Leoneju in njegovi soprogi je^ rebno topel in prijazen spre-lijan ^ izrekel «prijateljskemu ita-?a L5e.mu narodu* občutke svoje-čejai stovanja. Tudi Ceausescu je Itaijj’ ?a jc ta njegov obisk v 0beti lzraz dobrih odnosov med vsl Č ?arodoma in da bo prispe-se bolj plodnemu večstran-iti j,u sodelovanju med Romunijo Obeh , j°, v korist in napredek f,držav. brej ^aiišča sta predsednika naj-t°‘r>obii- ^dkopterjem nato pa z avbo c u odpeljala na Kvirinal, kjer jega auseseu stanoval v dneh svo-v Rimu. govori med Lecmejem in in ^ ®com so se pričeli ob 17.45 Glas^Mi skoraj poldrugo uro. Poe ^vjrinala je izjavil, da so hai,. Sovori razvijali na osnovi e- sna-V*nos^ pravic med država-23vj!e ^tovanja neodvisnosti in dr-notraSUverenosti, o nevmešavao.ju j® ppj nJo zadeve in neuporabi si-%l*Sevanju spornih vprašanj. ^^led . sta napravila obširen svetu j najyažnejših dogodkov v 0 Pobi,5a,b°ja za mir ter govorila žlastj D . za popuščanje napetosti ^opsk H 0 mirovnih pobudah na Pj.j6m ln sredozemskem področ-(brajjg .ves tem nista zanemarila ferance J helsinške in dunajske kon-N(w..’ . ..... ne Prii predsednik republike Leo- trebno za popuščanje napetosti kost 'redd_ romunskim gostom slav- I sr^"!1 Evr°P1 in za izboljšanje od- P0 SKLEPU ŠOLSKIH SINDIKATOV CGIL, CISL IN UIL Tudi avtonomni sindikati šolnikov preklicali stavko Ostaja še vedno v veljavi sklep, da se člani avtonomnih sindikatov ne bodo udeležili izpitov, če ne bodo rešena sporna vprašanja Glavni tajnik KP Romunije Ceausescu in predsednik Leone RIM, 21. — Vsi avtonomni sindikati šolnikov so danes sklenili preklicati stavko na šolah, ki bi se morala začeti jutri in zaključiti šele 25. t.m. Hkrati pa so sporočili, da ostane še vedno v veljavi sklep, o neudeležbi na izpitih, če do takrat ne bo prišlo do zadovoljivega sporazuma z vlado. Stavka avtonomnih sindikatov šolnikov, ki vodijo ločeno sindikalno akcijo od sindikatov šolnikov treh konfederacij CGIL, CISL in UIL, bo trenutno prinesla nekaj miru v italijanske šole. Hkrati pa se šolski sindikati CGIL, CISL in UIL ne strinjajo z ozkim gledanjem avtonomnih sindikatov izključno na vprašanje šolnikov in se ne ozirajo na težave, ki jih stavka lahko povzroči učencem. Nedavno pa so se sindikati šolnikov CGIL, CISL in UIL dogovorili z vlado o osnovah sporazuma o zahtevah šolskega osebja. Avtonomni sindikati sporočajo, da bodo nadaljevali s pritiskom na vlado, da sprejme njihove zahteve. Danes je voditelje teh sindikatov ponovno sprejel minister za šolstvo Scalfaro, ki je z njimi nadaljeval s proučevanjem postavljenih zahtev. Na sestanku so se dogovorili, da bodo sestavili posebne študijske odbore med predstavniki ministrstva za šolstvo in za-I kladnega ministrstva ter predstav- iiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiimriiiiiiiiiiiimiiiimimiiiiiiiiiiiMiiiimitiiiiiiiiiiiiimiitimiiiimiimiiiiiiniiiiiiiiimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii OBISK GLAVNEGA TAJNIKA KP SZ V ZAHODNI NEMČIJI Skupna sovjetsko-nemška izjava po pogovorih Er e zaje v-Brandt Spoštovanje štiristranskega sporazuma o Berlinu neobhodno potrebno za popuščanje napetosti v Evropi - Možnost večjega sodelovanja med obema državama BONN, 21. — V Bonnu so objavili skupno sovjetsko - nemško izjavo ob obisku glavnega tajnika KP SZ Brežnjeva v Zvezni republiki Nemčiji. Izjava obsega kar 14 strani in v glavnih točkah omenja spoštovanje štiristranskega sporazuma o Berlinu, poglobitev evropskega sodelovanja in odločitev obeh strani, da se občasno posvetujeta o dvostranskih in tudi mednarodnih vprašanjih. Jutri bodo objavili u- nosi med Zvezno republiko Nemči- katerega cilj je ustvariti novo jo in Sovjetsko zvezo. Obe strani Evropo, kjer bo vladalo ozračje ugotavljata z zadovoljstvom, da je proces popuščanja napetosti v Evropi zabeležil znatne korake naprej po podpisu moskovskega in varšavskega sporazuma, po temeljni pogodbi med obema Nemčijama ter po štiristranskem sporazumu o Berlinu. Poudarjata tudi veliko pomembnost normalizacije odnosov med ZRN in Češkoslovaško ter na pomiritve in miru. radni komunike o obisku Brežnje- vezavo diplomatskih stikov med va, pojutrišnjem pa bo Brandt u- j Bonnom in državami vzhodne Ev-radno Komentiral svoje pogovore z rope. vodio sovjetske partije. V izjavi poudarjata obe strani, da je spoštovanje štiristranskega sporazuma o Berlinu neobhodno po- v V zvezi z mednarodno konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki je trenutno v pripravljalni fazi, izraža skupna izjava upanje, da se bo ta faza kmalu zaključila in da se bo lahko začela konfe- *£ nosov^ med "državami ^"srednje^ Ev-h»- • u se k„ - rope, še zlasti med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo. bteri.... ,®e bo jutri sestal tudi s 'to vlad » sta ir « zunan , --covescu. pa Četudi vlade Andreottijem sta imela danes prvi S^kom ( in «V*VU zunanja ministra Me- I ravnavana vsa področja, na kate-n Maci V izjavi so nato zelo obširno ob- lrih se lahko ugodno razvijajo od nil""IMl,,llllllll|||||llllI||I|||||||||||t,||ll||ll|nllIII|||,|III|tIlml,,lllllll,lllllmllllllllllllllll,ll,l o ATENTATU PRED MILANSKO KVESTURO Veiurn® zasliševanje atentatorja Bertolija Danes pogreb mlade Gabrielle Bortolon 21. __ Večurno ponovno Gianfranca Bertolija, °dlcriH,’ ki pred dnevi vr£el sPpmenika komisarju Cft^kritji 5lriožjCQb,ju . ročno granato med i°v. ('Jjpn11* obrodilo nobenih sa-a? 2naL- V| ’ziave so v glavnem brtat ors^ertoli, zatriuJe- da ie i/ez kaUn-,lzIral popolnoma sam, t^Si,kolid,po"oa-Pm rlajal Uritiif’ da nl nan-> nlhče ??zPme „ua: Prav> tudi, da ne A^dikaln aj se Je član fašistične !?etsi „ ® .organizacije CISMAL iipšal davil policiji, ko je on a vse načine zabrisati o svojem obisku pri ^erspn° sled „ taksij’a nl!ko da Je cel0 stopil ?ekaj sto metrov od Mer-t anovanja. da ne bi po- b. sista ?Vefa «primera Rolandi*, o l®tra Je Pr‘čal, da je peljal h?ski hm?^ed° k m>lsnski polje-?lkal v,??kl’ Bertoli je tudi za-k ganiza, r° Povezavo s fašistično v?.’ da imi°- <<0rdine nuovo*. Kaže . 'b izjavnhJ0 Preiskovalci o njego spet ?/lt0 -°do z?fV„ak m°čne dvome in sa ‘et zasijjg^ Prihodnjih urah baje >tf^ . ............., foškega Vriezl z. zasliševanjem je- iyso objavili nekaj podrob- tifa]; §a državljana, ki so ga areni? Princ-.) jdeoetkah. Okciiščine, ki M°harSa m d° areta 'ije Ahdala aa Mansourja še vedno ni- so popolnoma jasne. Kaže, da je nekdo telefoniral beneški kvesturi, da v tistem trenutku govori iz neke javne telefonske kabine z Bejrutom Arabec, ki je prijatelj Bertolija. Policija je kabino takoj odkrila in -ugotovila, da je Mansour res govoril z nekom v libanonskem glavnem mestu. Vse kaže, da pa ni imel Arabec nobene zveze z Bertolijem, kot je potrdil tudi sam atentator. Preiskovalci so vseeno izdali zanj zaporni nalog, ker je potoval s ponarejenim potnim listom. Jutri bodo pokopali mlado žrtev zločinskega atentata Gabriello Bortolon. Pogrebna slovesnost se bo začela ob 17. uri Zdravstveno stanje ranjencev se izboljšuje. Zdravniki so danes izjavili, da je mestni redar Aldoberna-reggi 'zven nevarnosti. Operirali so tudi upokojenca Giuseppa Panzini-ja, ki so ga iz oddelka za oživljanje premestili v oddelek za kirurgijo- Vodja političnega oddelka genovske kvesture je izjavil, da v Genovi iščejo Arabca, ki naj bi bil prijatelj aretiranega Mansourja. Trenutno ni še znano njegovo ime in niti s čim se v Genovi ukvarja. Obe strani omenjata tudi pogaja nja za skrčenje oboroženih sil v Evropi in izražata upanje, da bi pripomogli k rešitvi obravnavanih vprašanj. Brandt in Brežnjev nato izražata zadovoljstvo obeh držav zaradi doseženega sporazuma o Vietnamu in zahtevata dosledno spoštovanje vseh njegovih določil, da bi zagotovili trajni mir na azijskem jugovzhodu. Prav tako sta državnika v skupni izjavi izrazila svojo zaskrbljenost zaradi krize na Bližnjem vzhodu ter poudarila, da jo je treba rešiti na podlagi resolucije varnostnega sveta OZN. Nato je v izjavi govor o gospodarskih in industrijskih odnosih med obema državama. Sovjetska zveza in ZRN se bosta še nadalje posluževali obstoječih mešanih komisij. Bonn in Moskva sta pripravljena podpisati še vrsto sporazumov na najrazličnejših področjih. Še zlasti se obvezujeta obe vladi, da bosta razvili sodelovanje na področju sodobnih proizvodnih tehnologij. Izrecno je omenjeno tudi sodelovanje na e-nergetskem področju in na področju jedrske energije v miroljubne namene. Brežnjev in Brandt sta opravila danes krajši izlet s helikopterjem v renski grad Kummersbach, kjer je bilo uradno kosilo in kjer se je Brežnjev srečal s predstavniki nemškega sindikalnega življenja. V izjavi, ki jo je objavila sovjetska delegacija po pogovorih, je rečeno, da so ti potekali v zelo prisrčnem vzdušju. Brežnjev je zvečer imel tudi daljši govor na nemški televiziji, kjer je poudaril možnost tesnega gospodarskega in trgovinskega sodelovanja med Sovjetsko zvezo in Zah. Nemčijo na podlagi dobrososedskih odnosov. Brežnjev je tudi zagotovil Nemcem podporo Sovjetske zveze za razvoj procesa popuščanja napetosti v Evropi. Po mnenju glavnega tajnika KP SZ so pogo vori med njim in Brandtom potrdili možnost konkretnega sodelovanja med obema državama, kar MOSKVA, 21. — Tukaj so sporočili, da je v 75. letu starosti umrl maršal Konjev, eden najbolj znanih sovjetskih generalov iz zadnje svetovne vojne. Konjev se je med drugim udeležil odločilnega napada na Berlin ter osvoboditve Prage. DUNAJ, 21. — Finski ministrski predsednik Kalevi Sorsa je prispel na uradni štiridnevni obisk na Dunaj, kjer se bo sestal s kanclerjem Kreiskim. niki avtonomnih sindikatov šolnikov. Ti odbori bodo proučili predvsem vprašanja normativnega značaja in predlagali zadevne rešitve. Danes stavka uslužbencev trgovin in javnih lokalov RIM, 21. — Okrog 800 tisoč trgovinskih uslužbencev bo jutri ves dan stavkalo. Stavka je povezana s pogajanji za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe. Čeprav se oo-do sindikalni predstavniki uslužbencev in delodajalcev ponovno srečali 23. t.m., sindikati CGIL, CISL in UIL poudarjajo, da je bila stavka napovedana zato, da pritisnejo na delodajalce, ki doslej niso hoteli ničesar slišati o najvažnejših delavskih zahtevah. Jutri bodo stavkali 24 ur tudi uslužbenci barov, kavarn, restavracij in menz v podjetjih. Ti protestirajo proti delodajalcem, ki se niso ratificirali sklenjene delovne pogodbe na ministrstvu za delo. V NEDELJO V LJUBLJANI Toplo tovariško srečanje kolektivov Primorskega dnevnika in RTV Ljubljana Goste iz zamejstva je pozdravil direktor RTV Dušan Dolinar - Solidarnostno pismo osrednjima organizacijama koroških Slovencev - Športna srečanja in piknik na Kodeljevem ,S tovariškega srečanja delovnih i Zavedamo se, da bo vaš in naš kolektivov Založništva tržaškega ti- boj tembolj močan in uspešen, koška, Primorskega dnevnika in Ra- * Ukor bolj _ bo enoten, kolikor bolj Nezadovoljstvo obrtnikov in trgovcev RIM, 21. — Vsedržavna zveza obrtnikov bo priredila 23. maja v Rimu demonstracijo, da opozori itabjans-ko javnost in pristojne o-blasti na težak položaj obrtnikov zaradi plačevanja previsokih davkov. Hkrati pa bodo obrtniki opozorili tudi na svoje nezadostno zdravstveno in socialno skrbstvo. Trgovci, krošnjarji, prodajalci benzina, trgovski agenti in potniki, ter turistični operaterji so napovedali za nedeljo, 27. maja vsedržavni protestni dan. Protestirali bodo proti draginji in pomanjkanju zadevnih oblastvenih ukrepov za izboljšanje gospodarskega položaja. Poleg tega pravijo, da hočejo s svojim nastopom opozoriti prebivalstvo na svoja vprašanja, ki So najtesnejše povezana z vprašanji vseh delavcev. Zato zahtevajo od oblasti novo politiko cen in strogo nadzorovanje nad trgovsko razpečevalno mrežo. Waldheim v Zambiji LUSAKA, 21. — Generalni tajnik OZN Kurt Waldheim je prispel v Zambijo, kjer bo imel dvodnevne pogovore s predsednikom Kuando in z nekaterimi vidnimi zambijskimi političnimi osebnostmi. Na letališču je Waidheim dejal, da skuša OZN rešiti sedanje zambijske težave in odpraviti napetost na meji z Rodezijo. diotelevizije Ljubljana, ki je bilo v nedeljo v športnem parku «Slova-na» na Kodeljevem, so zbrani u-deleženci poslali obema osrednjima slovenskima narodnima organizacijama koroških Slovencev, Zvezi slovenskih organizacij in Narodnemu svetu koroških1 Slovencev, naslednje pozdravno pismo: «Člani sindikalr\ih organizacij Založništva tržaškega tiska, Primorskega dnevnika in Radiotelevizije Ljubljana zbrani na tovariškem srečanju v Ljubljani vam zagotavljamo, da podobno kot vsa slovenska in jugoslovanska javnost in še posebej vsa slovenska javnost v zamejstvu, z vso zavzetostjo spremljamo vaš boj za osnovne pravice koroških Slovencev. Zavedamo se, da je vaš boj hkrati tudi naš boj, saj gre za pravice do obstoja, razvoja in napredka slovenskega življa na Koroškem, ki je od vselej, odkar se slovenski narod zaveda samega sebe, sestavni in neločljivi del tega naroda. Obsojamo šovinistične načrtne izpade in gonjo proti vam, ki jih počenjajo neonacistične sile, ki imajo svoje korenine v nekdanji nacistični zaroti proti svobodi in življenju ter obstoju neodvisnih narodov v Evropi. bomo odločni v odporu proti navalu neonacizma na Koroškem. Obljubljamo vam, da bomo v naših sredstvih obveščanja skrbno spremljali vaše delo, napore in boje in z njimi seznanjali vse Sloven-ce_ ne glede na meje, ki jih ločijo in vse narode Jugoslavije kot matične države koroških Slovencev. Zavzeli se bomo, da bo vaša pomembna pobuda o zgraditvi slovenskega kulturnega doma v Celovcu dobila v vsej slovenski, jugoslovanski in zamejski javnosti poln odmev in tako pripomogli — po naših mačeh, da se ta vaša pobuda uresniči, da se bo z njo slovenski človek na Koroškem še bolj uveljavil tudi v državi, kjer živi, kot dostojen naslednik vse bogate dediščine duhovnega in kulturnega razvoja slovenskega naroda, ki mu je prav Koroška bila dragocena zibelka.* Srečanje med obema delovnima kolektivoma je bilo že drugo. Prvič sta se srečala lanske jeseni v Bazovici in sklep prirediteljev je, da postane tradicionalno. Člani delovnih kolektivov STT in Primorskega dnevnika, mnogi tudi z družinskimi člani (skupno nekaj čez 100), so prišli v Ljubljano v koloni okrog 40 avtomobilov in z nalepkami «Primorski dnevnik*, v nedelj- liiimiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiinuimmiiiiiiiiimimmiiiimiiiiiiiiiiiiiMimimiii SEJA USTAVNE KOMISIJE SVETOV ZVEZNE SKUPŠČINE SFRJ Kardeljevo poročilo o osnutku nove ustave Osnutek bo sedaj proučil svet narodov zvezne skupščine BEOGRAD, 21. — Skupna ustavna komisija vseh svetov zvezne skupščine je danes pričela z razpravo o predlogu osnutka nove ustave SFRJ. Po poročilu predsednika koordinacijske komisije Edvarda Kardelja, ki je prikazal delo komisije, ki je pripravila osnutek in glavne značilnosti nove ustave, je ustavna komisija sklenila predložiti v proučitev svetu narodov zvezne skupščine predlog osnutka nove ustave, o katerem bo zvezna skupščina razpravljala v začetku junija in ga nato dala v javno razpravo. V septembru, po končani javni razpravi, naj bi zvezna ustavna komisija določila dokončni predlog ustave in ga predložila v razpravo in sprejem vsem svetom zvezne skupščine. Pričaku- Prisrčni pozdrav med predsednikom Titom in tajnikom KP Španije Carillom niiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimui Genevska policija vsekakor zatrjuje, da ni povezan z milanskim aten- sodi v okvir splošnega izboljšanja tatom. odnosov med evropskimi državami, Romunski predsednik in glavni tajnik KP Romunije Ceausescu je od včeraj na uradnem obisku v Italiji. Včeraj je imel že prvi pogovor z Leonejem, danes pa bo nadaljeval pogovore z Andreottijem in ponovno z Leonejem, katerih se bodo udeležili tudi vsi člani obeh državnih delegacij. V nedeljo je bilo v Ljubljani v športnem parku «Slovana» na Kodeljevem tovariško srečanje delovnih kolektivov Založništva tržaškega tiska, Primorskega dnevnika in Radiotelevizije Ljubljana. Na srečanju, ki se je razvijalo v najboljšem tovariškem vzdušju je bila sprejeta resolucija, ki je bila odposlana Zvezi slovenskih organizacij in Narodnemu svetu koroških Slovencev, v kateri izražajo člani obeh kolektivov svojo solidarnost z bojem koroških Slo- } DANES vencev proti navalu neonacizma in za njihove narodne pravice. V Bonnu so objavili skupno sovjetsko - nemško izjavo, v kateri poudarjata obe strani možnost še večjega sodelovanja med obema državama. V njej je tudi rečeno, da so moskovski in varšavski sporazum ter štiristranski sporazum o Berlinu in temeljna mednem-ška pogodba bistveno pripomogli k popuščanju napetosti v Evropi. Danes bodo še objavili zaključni komunike o obisku glavnega tajnika KP SZ Brežnjeva v Zahodni Nemčiji. Avtonomni sindikati šolnikov so včeraj sklenili preklicati stavko na šolah, ki bi se morala začeti danes in zaključiti 25. t. m. Napovedali pa so, da se njihovi člani ne bodo udeležili izpitov, če do takrat vlada ne bo sprejela njihovih zahtev. V nedeljo se je z izglasovanjem enotne resolucije zaključil deželni kongres PSI, na katerem so tudi izvolili novo vodstvo. Volilna kampanja za deželne volitve se nadaljuje: včeraj je za KPI govoril član osrednjega vodstva Napolitano, druge stranke pa pošiljajo v Trst razne podtajnike. Na občnem zboru Slovenske skupnosti, ki je bil v nedeljo, so potrdili kandidatno listo, kateri načeluje dosedanji deželni svetovalec dr. Drago Štoka. je se, da se bo postopek okrog sprejema nove ustave zaključil do konca letošnjega leta. Da bi se to delo končalo pravočasno, je ustavna komisija sklenila ustanoviti posebno komisijo, katere člani bi bili tudi zastopniki republik in pokrajin. Povratek Minica z obiska v Južni Ameriki BEOGRAD. 21. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic, ki se je danes vrnil z uradnega obiska v Čilu in Peruju, je ob vrnitvi izjavil, da bo ta obisk dal novo pobudo sodelovanju Jugoslavije s Čilom in Perujem, s katerima ima Jugoslavija resnično prijateljske odnose, vezi popolnega medsebojnega sodelovanja in zaupanja Minic je poudaril, da je bil velik del razgovorov v obeh državah posvečen politiki neuvrščenosti. krepitvi gibanja neuvrščenih in pripravam četrte konference na vrhu neuvrščenih. Zvezni tajnik za zunanje zadeve sodi, da bo na bodoči konferenci na vrhu v Ai-žiru sodelovalo več latinskoameriških držav kot na sestanku v Lusaki. Rato Dugonjic obišče Argentino sko dopoldne. Pred restavracijo RTV so jih sprejeli precstavniki RTV z direktorjem Dušanom Dolinarjem na čelu ter predstavniki radiotelevizijske sindikalne organizacije, dekleta v gorenjskih narodnih nošah pa so vsakemu našemu članu pripe.a v gumbnico rdeč nagelj in ga pogostile s tradicionalno slivovko. Direktor RTV Dušan Dolinar je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril pomen takih tovariških srečanj med delovnimi kolektivi, ki delajo na enakih ali zelo sorodnih področjih, kot so tudi sredstva obveščanja. Namen takih srečanj ni le v razgovorih o delovnih vprašanjih in izmenjavi izkušenj in informacij, temveč tudi v navezovanju tistih tovariških stikov, ki so potrebni in koristni za ene in druge. Zaželel nam je prijetno bivanje med člani kolektiva RTV Ljubljana in uspehe v predvidenih športnih srečanjih na igrišču športnega parka «Slovan* na Kodeljevem. Prigrizku je sledil ogled novega centra RTV - Ljubljana, ki je v gradnji in ki bo po predvidevanjih izročen svojemu namenu leta 1975. Ogled je vodil in dajaj potrebne obrazložitve inž. Horvat. Potem so se člani ooeh kolektivov podali v prekrasen športni park na Kodeljevem, kjer so se do 14. ure odvijala tekmovanja v raznih športnih panogah (berite podrobno poročilo na športni strani) in se ob 14.30 zaključila z razglasitvijo rezultatov. Nato je predstavnik sindikalne organizacije RTV tov. Fajon čestital zmagovalcem in ponovno poudaril koristnost takih izmeničnih tovariških srečanj. Njegove misli je povzel Jože Koren, ki se je zahvalil za res prisrčen sprejem in tovariško razpoloženje, ki so ga ustvarili gostitelji s svojo gostoljubnostjo in še enkrat poudaril, kako so taka srečanja koristna za nas zamejce, ki nas ogrevata in navdušujeta napredek v matični domovini in seveda v našem primeru predvsem razvoj RTV Ljubljana, ki bo z novim centrom lahko še bolj razvila svojo dejavnost, in kako sotaka tovariška srečanja lahko koristna tudi za kolege v matični domovini, ko spoznavajo, da smo Slovenci v zamejstvu živa. aktivna veja našega narodnega telesa, tesno povezani z matico obenem pa vedno pripravljeni prispevati svoj delež za vedno boljše sožitje ob meji. V spomin na to srečanje je nato poklonil v imenu ZTT in Primorskega dnevnika sindikalni organizaciji RTV umetniško sliko našega umetnika Roberta H!avatyja s posvetilom, predstavnik sindikata RTV pa je našim predstavnikom izročil v dar umetniško izdelano majoliko. Sledilo je še čitanje pisma Korošcem. ki so ga vsi zbrani odobrili s ploskanjem. Ta del srečanja je dopolni! oktet «Podpeški fantje* z vrsto narodnih pesmi, nato pa se je razvila nadvse prisrčna prosta zabava s piknikom in plesom pod košatimi kostanji in maiolika z rdečim Vincem z otoka Visa je romala od rok do rok v potrditev iskrenega tovarištva. BEOGRAD, 21. — Podpredsednik predsedstva SFRJ Rato Dugonjic je odpotoval danes z letalom v Buenos Aires, kjer se bo na vabilo vlade Argentine kot odposlanec predsednika Tita udeležil ustoličenja novega predsednika Argentine Vic-torja Campore. Pri vrnitvi iz Argentine konec, maja bo Rato Dugonjic obiskal Mehiko, kjer se bo sestal in razgovarjal s predsednikom Mehike Echevarrio in drugimi mehiškimi osebnostmi. Delegacija poslancev Baden-Wiir(temberga prispela na Hrvaško ZAGREB, 21. — Nocoj je prispela v Zagreb na šestdnevni uradni obisk delegacija parlamenta za-hodnonemške dežele Baden-Wiirt-temberg: Zastopniki te zvezne nemške dežele, ki vzdržuje tesne stike z jugoslovanskimi gospodarstveniki, bodo največji del časa obiska posvetili razgovorom z gospodarstveniki seškega področja in izmenjavi misli z najvišjimi funkcionarji sabora Hrvaške in repubbške gospodarske zbornice o nadaljnjem sodelovanju. BEOGRAD, 21. — Na vabilo predsednika Jugoslavije Tita bo iranski šah Mohamed Reza Pahlavi s cesarico Farah od 29. maja do 2. junija uradno obiskal Jugoslavijo. V Rimu srečanje Berlingucr-Mitterrand RIM. 21. — Tajnik francoske socialistične stranke Mitterrand se je danes sestal v Rimu z glavnim tajnikom KPI Berlinguerjem. V sporočilu, ki ga je objavilo vodstvo KPI, je rečeno, da sta se dogovorila, da bosta stranki v prihodnosti imeli občasne stike. To naj bi pripomoglo k boljšemu spoznavanju vprašanj obeh strank in stališč o najrazličnejših notranjih in mednarodnih vprašanjih. Tudi za Tanassija je Andreotlijeva vlada opravila «svojo vlogo» RIM, 21. — Podpredsednik vladi in predsednik socialdemokratske stran ke Tanassi je napisal za jutrišnji «Umanita* članek, v katerem pravi da atentat v Milanu ponovno postav lja v ospredje resen položaj v dr žavi. Iz tega izhaja, nadaljuje Ta nassi, «ugotovitev, da sedanja vlad na večina ni v stanju odgovoriti kot sicer trdim že več kot mese dni, na pereča in zaskrbljujoča vpra sanja, ki jih postavlja javnost ol podobnih tragedijah*. Poleg tega Ta nassi pravi, da je sedanja vlada si cer izpolnila «dragoceno politično vlo go», da pa sedanja večina ni v sta nju, da bi uresničila, podprla in dali zagona stvarni dolgoročni državni po litiki. RIM, 21. — Predsednik vlade An dreotti je danes sprejel v palač Chigi sovjetskega veleposlanika 1 Rimu. NAPOLITANO NA VOLILNEM ZBOROVANJU KPI Ustvariti ozračje varnosti za miren napredek v delu Jelka Gerbec je obravnavala predvsem šolska vprašanja ■ Obisk podtajnika PLI za zdravstvo Na volilnem zborovanju KPI je sinoči član vsedržavnega vodstva Giorgio Napolitano podčrtal, da je treba ustvariti ozračje pomirjenja, varnosti, pogoje za miren in delovni napredek. Reakcionarne italijanske in tuje sile se poslužujejo fašizma, avanturistov in najrazličnejših tajnih služb, da bi zavrle normalni razvoj, in ustvarile preplah. Ni res, da prihaja do nasilnih in prevratniških dejanj zaradi naraščajočega socialnega spopada, temveč postaja vsem jasno, da gre za prevratniški načrt, ki ga izvajajo fašisti po nalogu skrajno reakcionarnih krogov. Do vseh te rorističnih napadov je prišlo na osnovi točnih načrtov, ki so jih pripravili premišljeno v svojih pisarnah in bombni napadi odražajo te načrte. Komunistični poslanec je v tej zvezi tudi orisal odgovorno delovanje sindikatov in veliko preizkušnjo sindikalne enotnosti pri zadnjih ob-novitvan pomembnih delovnih pogodb, ko so sindikati dosegli pomembno zmago ne samo v neposrednem interesu delavskega razreda, in so skrbeli prav tako za interese srednjih slojev in gospodarskega napredka Italije na splošno Volilno zborovanje je odprl Mau-ro Gialuz, nato pa je v slovenščini govorila kandidatka za deželni svet Jeika Gerbec, ki je predvsem poglobila nekatera šolska vprašanja iz vidika nujnosti širše šolske reforme, ki zanima splošni gospodarski in družbeni razvoj. V tej zvezi je tudi govorila o perečih vprašanjih slovenskega šolstva in omenila delno izpolnitev zahtev slovenskih šolnikov na osnovi zakona, ki ga je v parlamentu izvojeval poslanec škerk. Jelka Gerbec je podčrtala, da pomeni zapostavljanje problemov slovenskega šolstva s strani oblasti in s strani vodilne stranke KD v resnici zapostavljanje slovenske manjšine. Krščanska demokracija bo pričela volilno kampanjo na svojstven način, saj je pokrajinsko vodstvo za soboto organiziralo v Miljah zborovanje kandidatov, članov pokrajinskega in sekcijskih vodstev stranke, na katerem nodo poročali tajnik stranke Coloni, odgovoren za propagando Coslovich in odgovoren za organizacijo Visintini ter končno minister za javna dela Gu-lotti. Uradno pa bodo volilno kampanjo pričeli v ponedeljek, 28. maja, ko bo na zborovanju v kinu Grat-tačielo govoril predsednik vsedržavnega sveta KD Zaccagnini. Včeraj je bil v Trstu podtajnik za zdravstvo posl. Ferrucčio De Lo-renzo, ki je v spremstvu tajnika PLI Traunerja obiskal otroško bolnišnico «Burlo Garofolo», deželno bolnišniško ustanovo in se srečal s predstavniki zdravniške zbornice. Podtajnik si je tudi ogledal gradnjo nove bolnišnice na Katinari. Zvečer je podtajnik predsedoval zasedanju, ki je bilo v trgovinski zbornici, kjer je govoril o zdravstveni reformi. V začetku junija v Trstu drugi simpozij o raku Tržaška sekcija Italijanske zveze za boj proti raku bo tudi letos priredila skupno s tržaško univerzitetno ginekološko kliniko deželni simpozij o rakastih obolenjih. Tema letošnjega drugega zaporednega simpozija, ki bo 2. in 3. junija v našem mestu, bo vprašanje kliničnih in družbenih aspektov raka ženskih spolnih organov. Na ta način namerava tržaška sekcija pod pokroviteljstvom dežele načeti številna pereča vprašanja v luči usklajenega in organiziranega načrtovanja ter ob tesnem sodelovanju z vsemi tistimi zdravstvenimi uradi, ki se za te probleme po- sredno ali neposredno zanimajo. Letošnji spored obsega študijska zasedanja znanstvenega in družbenega značaja s sodelovanjem priznanih predavateljev. Obenem bo v okviru simpozija pomembna miza o organizacijskih aspektih ter o načrtovanju, ki jo prireja deželno odborništvo za zdravstvo in higieno in ki se je bodo udeležili številni tehnični operaterji in znanstveniki. Simpozij bo dopolnjevalo predvajanje raznih vzgojnih filmov ter razna predavanja. • Sto let življenja je res častitljiva starost in danes bo to izredno mejo prešla Tržačanka Anna Ruzzier — Fragiacomo. Ob tej pomembni obletnici ji je svoje čestitke in voščila poslal tudi tržaški župan Marcello Spaccini. V NEDELJO POPOLDNE V KULTURNEM DOMU 12 ZBOROV S 669 MLADIMI PEVCI NA USPEŠNI REVIJI NAŠA POMLAD Revija tudi v zasedbi zborovodij mladostna in sveža Prireditelji Slovenska prosvetna zveza, Glasbena matica. Združenje primorskih pevskih zborov niso mogli izbrati primernejšega naslova nedeljski zborovski prireditvi «Na-ša pomlad», ki smo jo enkratno in prvič v tako množični in kvalitetni obliki doživljali v Kulturnem domu v Trstu. Mimo vseh težav, od pomanjkanja strokovnega pevovodskega kadra, primerne zborovske literature do materialnih zadreg, smo si glede te zvrsti naše kulturne dejavnosti ustvarili zavest in zasluženo u-trdili ponos, da smo Primorci dobri pevci, ki imajo na tem področju kaj pokazati. To niso zgolj ugotovitve, ki naj bi služile za vzpodbudo, to je realnost, ki nam jo potrjujejo odlično izpeljane revije «Pri-morska poje,* ki postajajo z vsakim letom bolj sestavni del naše kulturne sedanjosti. Lahko rečemo celo še več, da naša skupna dejavnost z iiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimcimiiiiHiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiaumimiimiimiimiiiiiMiiiitiimiiimiiiimiuimitmiiiiiiimiiiimit* SOGLASNO ODOBRENA RESOLUCIJA 0 VOLILNEM PROGRAMU Na deželnem kongresu PSI dosežena enotnost stališč Izvolili so novo 41-člansko deželno vodstvo - Pittoni o slovenskih vprašanjih Deželni kongres PSI se je za- pa se v resoluciji ugotavlja, da so ključil v nedeljo, ko je 123 delegatov soglasno odobrilo resolucijo, Ki jo je v imenu vseh predložil dr. Tosolini in ki se nanaša na vsedržavni ter deželni politični položaj in ki vsebuje številne smernice za delo socialistov v tretji zakonodajni dobi dežele Furlanije-Julijske krajine. S tem enotnim glasovanjem se bo torej PSI predstavila na deželnih volitvah z enotnim programom, kar pa tudi seveda pomeni, da so ostala nerešena vsa vprašanja, ki so povezana z notranjimi odnosi in z vod stvom v stranki, o katerih bo odlo- j ve sredine. okoliščin^ drugačne, ker se je KD politično drugače usmerila. V resoluciji nato podrobneje preučujejo posamezna konkretna vprašanja dežele in med drugim ugotavljajo, da niso zadovoljivo rešili pomembnih vprašanj, kot je zaposlitev, neuravnovešen razvoj v dežel1, neuravnovešen razvoj raznih sektorjev in odnose med deželo in državo, že iz teh ugotovitev izhaja, da so socialisti na deželnem kongresu podrobneje obravnavali posamezna vprašanja, kot to izhaja iz devetletne izkušnje deželne uprave le- Renzulli, Pittoni, Sartcr, Silverio, Torossi, Tosolini, Tringale in Vi-gnando. Za strujo Mancini: De Carli, Cel-lie, Angeli, Giuricin, Manzon, Mo-lent, Mattioni, Kervin in Portelli. Za strujo Lombardija: Bronzin, Facchin, Chersi, Nilia, Meroi, Pa-squantonio, Piša, Zecchi in Zupan. Za strujo Nenni: Bertone, Di Gia-zinto. Del Ben, Maieron, Mecchia in Terpin. Za strujo Bertoldi: De Luca, De-ghenart, Faggiani in Vazzoler. obeh strani meje dragocena družbe- j sedbi zborovodij mladostna, in sre- čalo po volitvah 41 članov deželnega odbora, ki so jih izvolili na sedanjem prvem deželnem kongresu PSI. Enotno reševanje vseh odprtih vprašanj je prišlo do izraza že z uvodnim poročilom deželnega tajnika stranke Tringaleja, k temu pa je tudi prispeval osnutek resolucije, ki ga je, sestavila struja «riscossa» in s katerim so se ostale struje v bistvu strinjale. Zaključna resolucija, ki bo služila za osnovo v volilni kampanji, izhaja iz okvirnega pregleda 'vsedržavnega političnega položaja, o katerem je rečeno, da se je bistveno poslabšal, tako da je prišlo do krepitve fašističnih sil. Glede vsedržavne usmeritve se v resoluciji vidi rešitev v sodelovanju katoliških in socialističnih sil na osnovi zaključkov zadnje seje CK PSI, ko obravnavajo glede metode in glede vsebine prenovljeno levo sredino. O deželnem političnem položaju PO SOGLASNEM SKLEPU NEDELJSKEGA OBČNEGA ZBORA Drago Štoka ponovno uradni kandidat Slovenske skupnosti Poleg deželnega svetovalca Štoke so poročali predsednik občnega zbora inž. Sosič, namestnik tajnika dr. Dolhar in preds. SS dr. Harej V nedeljo. 20. maja je bil v Finž-garjevem domu na Opčinah izredni občni zbor Slovenske skupnosti, ki ga je otvoril predsednik občnega zbora Slovenske skupnosti inž. Milan Sosič. Za njim je dosedanji deželni svetovalec in politični tajnik SS dr. Drago Štoka prikazal prizadevanja in delo SS na deželi, da bi narodnostno, gospodarsko, socialno in kulturno podprla slovensko narodno skupnost v Italiji. Dalj časa je dr. Štoka o-bravnaval kra.ške rezervate, gorske skupnosti, razlaščanja, urbanistične načrte; govoril je še o pomoči ljudem ter o pomenu in vlogi Slovenske skupnosti pri reševanju slovenskih narodnostnih vprašanj v okviru dežele. Nato je dr. Štoka predstavil program SS za bodoče deželne volitve. Za njim je namestnik političnega tajnika in občinski odbornik dr. Rafko Dolhar govoril o pripravah na volitve, o stikih z vsemi Slovenci v deželi, o skupni resoluciji Slovenske skupnosti v deželi proti krivičnemu zakonu, po katerem so Slovenci v deželi razdeljeni na štiri volilna okrožja in o sestavi kandidatne liste, ki jo je nato prebral udeležencem občnega zbora. O problematiki, ki jo je obravnaval svet od zadnjega občnega zbora lani sredi oktobra, in o delu, ki ga je opravil svet v tem času, je govoril predsednik sveta Slovenske skupnosti dr. Zorko Harej. Med drugim je o-menil obisk predstavnikov sveta pri vodstvu Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije ter obisk Slovenske skupnosti, goriške SDZ in predstavnike Slovencev iz Kanalske doline pri Narodnem svetu Koroških Slovencev. Občni zbor Slovenske skupnosti je nato soglasno potrdil kandidatno listo za deželne volitve, na kateri so aslednji kandidati: Drago Štoka deželni svetovalec, Andrej Bratuž, profesor (Gorica), Slavko Bratina, profesor (Gorica), Alojz Debeliš, kmetovalec (Trst), dr. Rafko Dolhar, zdrav- nik (Trst), Ivo Kralj, delavec (Devin - Nabrežina), Ana Mikulus por. Sancin, uradnica (Trst), Alojz Rebula, pisatelj (Trst), Ladi Rebula, u-službenec (Zgonik), Josip Terčon, trgovec (Devin - Nabrežina), Alojz Tul, profesor (Dolina), Igor Tuta, uradnik (Devin - Nabrežina), Ubald Vrabec, glasbenik, neodvisen (Trst), Milan Vremec, uradnik (Trst) in Mario Zahar, delavec (Dolina). Obvestilo V razstavnih prostorih v foyerju balkona v Kulturnem domu v Trstu bo od 16. ure danes razstava risb, ki so jih izdelali otroci na tržaških in goriških osnovnih šolah v okviru rubrik «Poslušajmo in rišimo* ter «Rišimo skupaj*. Rubriki sta sestavni del šolskih oddaj na tržaškem radiu «Radio za šole*. Iz tega pa tudi sledi, da je za PSI osnovno vprašanje kako pogojevati deželno upravo in kako voditi stalno politiko pritiska v odnosu na KD ter da za PSI leva sredina ni neko stanje nujnosti, temveč politična in programatska odločitev. Nekatera konkretna programska vprašanja vsebuje že omenjena resolucija, ki tako, na primer, obravnava reorganizacijo vseh dohodkov dežele, petletni načrt in zahtevo, da se izvaja člen 50 deželnega statuta , o državni intervenciji. Vsa ta obsežna finančna sredstva bi morala služiti, da se spremeni sedanja tendenca krepitve velikih centrov in izseljevanja periferije. Deželni kongres je ob zaključku odobril še resolucijo o fašizmu, o zaščiti okolja in o zadružništvu. V nedeljo so v razpravo posegli predstavniki raznih struj. Iz njihovih izvajanj je bilo takoj razvidno, da se vsi zavzemajo za enotno reševanje odprtih vprašanj in torej za enotnost stranke, ki jo je bilo tako težko doseči na prejšnjih kongresih. Za strujo De Martina stp govorila Pittoni in Lepre, De Car-| li za strujo Mancinija, Fortuna za ' avtonomiste in Bonaccina za levico. Pittoni je podčrtal nekatera pomembna vprašanja, o katerih je bil govor v poročilu deželnega tajnika Tringaleja glede dela deželnega sveta in še zlasti podrobneje obravnaval vojaške služnosti in izseljevanje, ki ga je tesno povezal z odprtimi vprašanji slovenske manjšine, ki ne živi samo v tržaški in goriški, temveč tudi v videmski pokrajini. Pittoni je zaključil, da mora PSI nastopiti na volitvah enotno in da mora enotno voditi volilno kampanjo. O enotnosti so nato govorili vsi drugi. Tako je Fortuna dejal, da se je treba na kongresu omejiti na kratkoročna vprašanja in postaviti v ospredje volitve in volilni program. De Carli je dejal, da se v bistvu strinja z osnovno oceno levega centra s strani deželnega tajnika Tringaleja. Bonaccina je dejal, da v stranki ni velikih razlik glede stališč in da to velja tudi za vsedržavno raven. Bonaccina je tudi govoril o pasivnih ostankih deželam o predlogih gospodarskega zasedanja PSI. Na deželnem kongresu so izvolili novo 41-člansko deželno vodstvo, ki je takole sestavljeno: Za sirujo De Martino: China, Durigon. Gioffre, Dellago, Pahor, Odobren tržaški gradbeni pravilnik Na zadnji seji deželnega odbora, ki jo je vodil predsednik Berzanti, so bili sprejeti številni ukrepi, izmed katerih se glavni nanašajo na urbanistiko in turizem. Med drugim je deželni odbor odobril gradbeni pravilnik tržaške občine; ustrezni odlok bo predsednik Berzanti podpisal v prihodnjih dneh, tako da bo pravilnik stopil v veljavo v doglednem času. - Na ■ turističnem področju je odbor nakazal prispevek 65 milijonov lir Enotnemu odboru za počitnice in socialni turizem, Ki organizira letovanja za delavce in nameščence, upokojence in njihove družine v turističnih središčih naše dežele. Odbor je končno nakazal 113 milijonov lir raznim turističnim organizacijam, ki se ukvarjajo s propagando v prid deželnemu turizmu v tujim. na komponenta, ki s svojim delom goji in ustvarja dobre in prijateljske odnose med ljudmi, izkorišča, plemeniti in razvija pogoje dobrega sosedstva ob meji. Sicer je vse to samo po sebi razumljivo, saj «kdor poje, zlo ne miših. Kdor si je predstavljal, da bo revija «Naša pomlad» nekakšna produkcija šolskih zborov je bil nadvse prijetno presenečen nad celoto, tako v kvalitetnem kot v tehnično organizacijskem pogledu. Od napovedanih 14 zborov, jih je nastopilo 12 s skupnim številom 669 pevci. V imenu prirediteljev je na začetku spregovoril tajnik Slovenske prosvetne zveze Mirko Kapelj, ki je poudaril zadovoljstvo_ da je letošnja «Naša pomladi) v Trstu in nas tako povezuje v enoto slovenskega kulturnega prostora; namen revije je predvsem v priznanju dela pevskih zborov, v paživljanju zanimanja za zborovsko dejavnost, in vzpodbujanju h kvalitetni rasti. V-spehi revi i «Primorska po is*, je rekel Kapelj, so nas vzpodbudili, da organiziramo tudi pevske nastope mladih grl, ki prinašajo svežino. S posebno pozornostjo se je zahvalil za njihovo prisotnost mladim pevcem, zborovodjem, predstavnikom tiska in radia. Prisoten je bil tudi jugoslovanski konzul Tepavac. Za kroniko navajamo le najnujnejše podatke o nastopajočih, strokovno o-ceno o njihovem petju bomo objavili kasneje. Otroški zbor Glasbene matice v Trstu, 35 pevcev. zborovodja Janko Ban. Otroški zbor «Kraški slav-čekit iz Nabrežine, 77 pevcev, zborovodja Sergij Radovič. Otroški zbor osnovne šole «Anton šibelja - Stjenka» iz Komna. 38 pevcev, zborovodja Marijan Plazar. O-troški zbor osnovne šole «Janko Premrl - Vojko» iz Kopra, 56 pevcev, zborovodja Štefka Bizajl. Otroški zbor osnovne šole iz Lucije. 40 pevcev, zborovodja Helena Jureš. Otroški zbor osnovne šole «Srečko Kosoveh iz Sežane. 42 pevcev, zborovodja Evgen Prinčič. Mladinski zbor osnovne šoleiz Šma-rij nad Koprom, 54 pevcev, zborovodja Rozana Rojac. Mladinski zbor osnovne šole iz Bobrovega, 83 pevcev, zborovodja Janez Slibnik. Mladinski zbor osnovne šole iz Lucije, 54 pevcev, zborovodja Helena Jureš. Mladinski zbor osnovne šole «Srečko Kosoveh iz Sežane, 82 pevcev, zborovodja Evgen Prinčič. Dekliški zbor gimnazije iz Tolmina, 58 pevk, zborovodja Vera,iKle-menle. Mešani zbor gimnazije iz Kopra, 50 pevcev, zborovodja Mirko Slosar. Zadnja dva zbora iz Tolmina in Kopra bi s svojim petjem- in z nekoliko višjim starostnim poprečjem z uspehom lahko nastopila na reviji Primorska poje. Razen naših dveh domačih zborov, so vsi nastopili prvič v dvorani Kulturnega doma, kar smo lahko ugotavljali pri izredni zbranosti in pazljivosti mladih pevcev, ki jih kakce- vse dosedanje nastopajoče v našem, domu očara in obenem plaši. «Naša pomladi) je bila tudi v za- ža. Ne mislimo kakorkoli odrezati zaslug in priznanja starejšim zborovodjem, ki so ustvarjali humus temu pevskemu poletu, vendar je tudi ta ugotovitev prijetna, da so bili skoro vsi pevovodje mlajši prosvetni delavci, ki vzgajajo in navdušujejo za našo pesem naše mlade. Pesem na tematiko NOB je izzvenela enkrat ali menda dvakrat, vsekakor premalokrat. Sceno je o-kusno, mladostno in preprosto izdelal Demetrij Cej, napovedovala je Mima_ Kopljeva. Obisk občinstva, pretežno mlajšega je bil zadovoljiv. Med njimi smo opazili gojence goričkega in tržaškega dijaškega do ma. K občinstvu še pikra pripomba nekaterim, ki so s svojim preglas nim govorjenjem motili to izredno simpatično in koristno prireditev. e. š. Prosveta SPDT priredi v četrtek, 24. t.m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani 8. planinski večer, na katerem bo član Angel Carli predvajal film izletov planinskega društva. PD «Ivan Grbec* v škednju vabi na predavanje prof. Sama Pahorja «Jezikovne pravice tržaških Slovencev*, ki bo v petek, 25. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Ob 50-Ietnici M.d. «Prosveta» — Opčine priredi SPD «Tabor» — Opčine v soboto, 26. t.m. ob 20.30 in v nedeljo, 27. t.m. ob 17. uri v prosvetnem domu na Opčinah ZAKLJUČNI NASTOP GOJENK BALETNEGA TEČAJA. Nastopa 60 gojenk. Vodja tečaja je učiteljica Anica Cah. Vljudno vablieni. Amaterski oder Prosek - Kontovel bo ponovil jutri, 23. maja ob 21. uri v Prosvetnem domu na Proseku veseloigro v treh dejanjih «Emancipirane žene*. Dobiček prireditve bo šel v sklad za gradnjo kulturnega doma Prosek - Kontovel. Razstave V galeriji Kraške hiše razstavlja svoja dela s kraško tematiko Jože Cesar. Razstava bo odprta do 27. maja. V Tržaški knjigami razstavlja do konca maja novejša olja — akte, pejsaie in tihožitja — Robert Rozman Vljudno vabljeni. V galeriji «Forum», Ul. Coroneo 1 razstavlja Franco f Gentilini. V galeriji «La Lcvnternait v Ul. Sv. Nikolaja 6 je odprl razstavo svojih del koroški slikar Heinz Peter Maya. Njegova razstava bo trajala do 24 t.m. V Baragovem domu v Ricmanjih razstavljata domačin Deziderij Švara in mladi tržaški umetnik Robert K - ■man. Razstava bo odprta do 26. maa. V galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 je odprla razstavo svojih del cUkarka Otty Stock, ki je sicer po u iz Gradca, živi in dela pa v "m mestu. TOVORNO POSTAJALIŠČE PRI FERNETIČIH Obvestila o začasni zasedbi napovedujejo začetek gradnje Obvestila prejemajo lastniki prizadetih nepremičnin Prva dela bo opravila tvrdka Frattolin iz Latisane iiiiuiiiiiinmiiMiiiiiiimiiHiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiuniiimiiiuiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiimuiHiiiummmum ZA NOVO DELOVNO POGODBO Danes stavka uslužbencev trgovin in javnih lokalov V Arzenalu odprto vprašanje zastrupitev Na sindikalnem področju je v glavnem mirno. Delavske zbornice se pripravljajo na svoje kongrese (CGIL bo imela svojega od 25. maja dalje), večina delavskih kategorij pa si je že priborila delovno pogodbo. Živahno je le v arzenalu «Sv Marka*, kjei so prejšnji teden imeli ponovne primere zastrupitev med varilci. Ker se te zastrupitve ponavljajo, je jasno, da bi bilo treba varilce posebno zaščititi. Sindikati s tem v zvezi menijo, da bi moral za to skrbeti Center za medicino dela, ki se snuje na pokrajinski ravni. Stavkovno akcijo so medtem napovedale strokovne organizacije u- službencev trgovskega sektorja in javnih lokalov. V obeh primerih gre za odprla vprašanja nove delovne pogodbe in ureditve delovnih urnikov, kar je še posebej pekoče vprašanje v Trstu, ker skušajo delodajalci vsiliti močne ckršitve* urnikom ob priliki prihoda tisočev jugoslovanskih kupcev v Trst (prvomajski in novembrski prazniki). Stavka uslužbencev trgovin bo trajala ves dan, enako tudi stavka uslužbencev javnih lokalov Združenje de1' dajalcev pa je še enkrat pozvalo delavce, predvsem pa družinske člane trgovcev, naj Se stavke ne udeležijo. Pred kratkim (Primorski dnev- načrt, ki predvideva skupen izda-nik z dne 4. maja letos), smo na | tek 8 milijard 750 milijonov lir: tem mestu zabeležili, da se bodo j 30. oktobra 1971: konzorcij odobri prl gradnji tovornega posta- j načrt za izvedbo prve tranše del jališča pri Fernetičih začela v najkrajšem času, to je v trenutku, ko bo postal pravomočen dogovor med Konzorcijem za gradnjo postajališča in tvrdko Frattolin iz Latisane, ki si je na nedavnem natečaju zagotovila izvedbo prve tranše del. Skorajšen začetek gradnje je napovedal tudi deželni odbornik za promet in zadružništvo S. Va-risco na tiskovni konferenci na sejmu «Alpe Adria* na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Da se začetek gradnje nove prometne infrastrukture pri Fernetičih naglo bliža, pa najbolj govori dejstvo, da so lastniki zemljišč, na katerih bodo uresničili prvi del postajališča, te dni prejeli obvestilo o sklepu (štev. 1067), ki ga je deželni odbor 'sprejel 13. aprila letos in ki pooblašča Konzorcij za gradnjo postajališča, da po naglem postopku začasno (za dve leti) zasede omenjena zemljišča. Člen £ deželnega sklepa dodaja, da se bo odškodnina za zasedbo nepremičnin določila naknadno, in sicer na podlagi posebnega upravnega sklepa, člen 3 pa pristavlja, da veljavnost pooblastila o zasedbi zapade, če se neprimičnine ne zasedejo v roku treh mesecev od objave ustreznega akta. Obvestila, ki so te dni priromala k Fernetičem, so razburila domačine. Kaže, da se je marsikdo šele ob tem zavedel, da gre zares in da bo <-začasna» zasedba nepremičnin praktično izvotlila obstoječe lastninske pravice. Z dostavo obvestil se zaključuje pripravljalna faza za gradnjo postajališča; ta faza je bila precej dolga in zamotana, njene glavne etape — ki jih obvestilo postoej omenja — pa so bile naslednje: 12. marca 1971: vladni komisariat nakaže 390 milijonov lir; 31. julija 1971: konzorcij odobri v vrednosti 1,390.000.000 lir; 18. novembra 1971: deželni tehnični odbor sprejme oba načrta (t.j. glavni načrt in delni načrt za prvo tranšo del); 15. septembra 1972: deželna uprava nakaže 1 milijardo lir; 14. novembra 1972: tržaško pokrajinsko ravnateljstvo pooblasti geometra, da sestavi opis zemljišč in drugih nepremičnin, ki jih konzorcij potrebuje za uresničitev prvega dela postajališča; 13. marca 1973: konzorcij sproži postopek, po katerem naj bi pristojne oblasti izstavile odlok o začasni zasedbi zemljišč za izvedbo dela, ki ga je po deželnih zakonih štev. 22 iz leta 1967 in 29 iz leta 1969 imeti za «javno koristnega, nujnega in neodložljivega*. Potrjeno dosedanje vodstvo federacije Zveze zadrug Na pokrajinskem kongresu tržaške federacije Vsedržavne zveze zadrug in bolniških blagajn so izvolili nov izvršni odbor, ki ga sestavljajo Lino Crevatin, Dario Croz-zoli, Giuseppe Enzmann, Saverio Giacchetti, Edoardo Godini, Stanko Furlan, Dušan Kodrič, Alojz Markovič, Giovanni Russo, Italo Pozzo, Giordano Mislei, Libera Sorini in Paolo Sturari. Na ožjem sestanku novoizvoljenega odbora, na katerem so govorili o bodoči dejavnosti zveze, so potrdili za predsednico Li-bero Sorini, za podpredsednika pa Giacchettija in Markoviča. DIIUGE VESTI NA PETI STKANI Včeraj-danes Danes, TOREK, 22. maja MILAN Sonce vzide ob 4.26 in zatone ob 19.36 — Dolžina dneva 15.10 — Luna vzide ob 23.40 in zatone ob 8.35. Jutri, SREDA, 23. maja ŽELJKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 20 stopinj, najnižja 12.8. ob 19. uri 17,4 stopinje, zračni pritisk 1013,5 pada, brez vetra, vlaga 87 odst., dežja je padlo 2,5 mm, nebo 9 desetink pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 20. in 21. maja se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je je 21 oseb. UMRLI SO: 69-letni Umberto Tre-visan, 83-letna Ofelia Savoldelli, 65-letni Bruno Tellini, 51Jetni Giuseppe Besednjak, 66-letna Giuseppina Cerau-lo por. Monferra, 83-letni Massimilia-r.o Sacchi, 20-letni Elio Marussich, 93-letna Eleonora Leurini - Venier vd. de Furegoni, 57-letni Libero Prinz, 72-letni Pietro Ferrari, 60-letni Mas-similiano Gorjan, 71-letni Ferdinando Ciani, 81-letni Virgilio Pimazzoni, 78-letni Guido Felice, 66-letni Marco Malusa, 73-letna Giuseppina Calebotta, 66Jetni Angelo Grgič, 72-letna Maria Luigia Zanon vd. Stival, 72-letni Fran-cesco Bruna, 61-letni Crisanto Brezar, 81-letni Sebastiano Rota. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Rossetti Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano. Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri. Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina, Trg sv. Jakoba 1; Grigo Ion, Alla Minerva, Trg. V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unita 4; Al S. Lorenzo, Ul. Soncini 179 (Skedenj). STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE-Trst Kulturni dom GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE Poslovilna predstava slovenske igralke Nade Gabrijelčičeve FEDERICO G. LORCA DOM BERNARDE ALBE drama v 3 dejanjih (dveh delih) režija: Jože Babič scena: Sveta Jovanovič kostumi: Milena Kumar glasbena oprema: Tone Natek V petek, 25. maja ob 21. uri za abonma A — premierski ODBOR ŠOLA - GLEDALIŠČE Kulturni dom Vas vljudno vabi na AKADEMIJO SLOVENSKIH NIŽJIH SREDNJIH ŠOL NA TRŽAŠKEM ki bo danes, 22. maja 1973 ob 17. uri. GLASBENA MATICA — TRST II. zaključna akademija ŠOLE GLASBENE MATICE s sodelovanjem gojencev CENTRA ZA GLASBENO VZGOJO IZ KOPRA klavir, violina, flavta, klarinet, trobenta, trombon — dva komorna ansambla in godalni orkester pod vodstvom prof. Boruta Logarja. Danes, 22. maja 1973 ob 20.30. MALA DVORANA KULTURNEGA DOMA Vljudno vabljeni! Vstop prost! PD «FRANCE PREŠEREN* Boljunec priredi jutri, 23. maja 1973 ob 20.30 v srenjski hiši v Bo-Ijuncu predavanje o «KMEČKIH PUNTIH* Predaval bo prof. Branko Marušič, direktor goriškega muzeja Grad Kromberk. Vljudno vabljeni! Odbor PD «SLAVKO ŠKAMPERLE* Sv. Ivan - Trst priredi v sredo, 23. maja ob 20,30 v društvenih prostorih FILMSKI VEČER s predvajanjem filmov «Med dvema ognjema* in «V mreži* iz serije VOS. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. MLADINSKI KROŽEK Trst Ub'ca Ginnastica št. 72 priredi jutri, 23. t.m. ob 19.30 srečanje med srednješolci - maturanti in akademiki na temo «ŠTUDIJ NA UNIVERZI* Toplo vabljeni vsi srednješolci in univerzitetni študentje. Slovenski klub priredi danes, 22. maja ob 20.30 v sodelovanju s SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO in P. D. «SLAVKO ŠKAMPERLE* SLAVNOSTNI VEČER MARIJE MIJOTOVE (ob njenem življenjskem prazniku) Na sporedu: recitacije, skeč in nastop pevskega zbora «Vesna» iz Križa. Vabljeni! Šolske vesti Tajništvo trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois* — Trst, Vrdelska cesta 13/2, obvešča bivše dijake, ki so opravili zrelostni izpit v šolskih letih 1963-69, 1969-70, 1970-71 in 1971-72, da so diplome pripravljene in prosi prizadete, da jih čimprej osebno dvignejo na zavodu vsak dan od 10. do 12. ure. Prispevki Namesto cvetja na grob Ivana Sancina daruje družina Kravs 2000 lir za Dijaško matico. Gledališča SAG ka(a Predstave Slovenskega amatsfS” gledališča v Trstu: V sredo, 23. maja ob 19.30 gos nje na XVI. srečanju gledaliških sk_ pin Slovenije v Kočevju: Jože a ^ šek «Povečevalno steklo*, farsa treh delih. VERD1 - , .J„ V ospredju zanimanja prihodnj koncerta gledališča Verdi, ki 2a dirigiral Aldo Ceccato, sta Pra . prav dve deli: v petek bo v ha molu za klavir Edwarda ga, v katerem bo nastopila piar Maureen Jones, v soboto Pa, , j. cert v e molu za violino z u bo violinistke Johane Martzy. gram bosta dopolnjevali Ber o uvertura «Benvenuto Cellim* m ^ ga simfonija Rahmaninova, ki J do prvič izvajali v Trstu. .. . ,-6 Pri gledališki blagajni nadaU«^ prodajo še, razpoložljivih vstopni sobotni koncert. Kino Underground 19.00—21.15 «« gva. consorte*. Igrata Maurice lier in Jeannette MacDonal . Nazionale 16.00 «La bambolona»-Ugo Tognazzi. Prepovedano ni pod 18. letom. ntjte Excelsior 16.00 «Oggi sposi-condcglianze*. Igrata Jaca „arVri mon in Barbara Harris. Hlm. molti- Grattacielo 16.30 «Crescete e -plicatevi*. Francesca Roman luzzi, Uhgh Criffith in R- r 0 glin. Barvni film- Prep°vedaD mladini pod 18. letom. 22.15 Fenice 15.00 - 17.15 - 1^.45 ■ . «Fuggivano, si amavano, sp ^ no e uccidevano — GetavraP- ^ ve McQueen in Ali' MacGraw-povedano mladini pod 14- e jja] Eden 16.30 «Leva lo diavolo ...convento*. Barvni flp ePove- Benussi, Gabrielle Tinti. dano mladini pod 18. letom-Ritz 16.30 «11 grande duello*- Va„ Igrajo: Lee _ $ Aurora 16.00 «E’ simpatico. ‘ ^ romperei il muso*. Barvni n Romy Schneider. _ ., cape- Capitol 16.30 «L’uomo dai s jje« stri*. Barvni film. Igra a westem film. Cleef, Peter 0’Brien. simpatico. ma. man. ezza 8 Cristallo 16.30 «La morte aCC£)etektiv mezzanotte*. Barvni fHrn. , j-j. ka. Prepovedano mladinI letom. . . M nw- Filodrammatico 16.30 <<^rls',nj film naca indemoniata*. ^r'jg letoP1-Prepovedano mladini pod poku' Moderno 16.30 «Africa_ an»-. fj]no-mentami film o Afriki. Ba jetom-Prepovedano mladini pod ^ [,ella Vittorio Veneto 16-00 « ^ rvnj fi'* serata della mia vita»- Sof^' Dina de Laurentiisa. Al Michael Simon. ,. jeSSe Ja' Abbazia 16.00 «La banda di p^al mes». Cliff Robertson in ^ c0n« Astra 16,30 «La morte cam ^ SugaB tacchi alti*. Frank " povedan® Scott. Barvni film-mladini pod 18. letom- ja pea» Ideale 16.30 «Saranda*- «, gari® Rodd ' in Patty ShepP81 * film. Barri" Impero 15.00 «Cari ■ galerh® film. Igrata: Enrico in Florinda Bolkan. Izleti ŠD Breg obvešča vse uzbitališče u 8g obvešča ' , zbirm15'-' izleta v Ljubljano, da J r^jino 0 in odhod pri Križcu po ge n e-6.30. Nadalje obvešča, fla ‘ avtobu/ kaj prostih mest v drug va§ldh su. Vpisovanje še danes zastopnikih. 4tvu Slovensko planinsko dr jzjet žira v nedeljo, 27. p|aninsjif Nanos ob priliki m ^ pla zveze Slovenije. Slavje pri®0,'s. ninsko društvo vipa^f. " i.-čče z °sf h meddruštveni odbor. Zbir« jj-gu p nim, avtomobili v Vipav1 7.30 zjutraj. , m 3. PnA SPDT organizira, dne ^- ^ 0d ja 1973 izlet na Stol. ^ ^ bos« peljal iz Trsta (kraj Ljubelj- , naknadno javljena) »Sj Ljubelja vzpon čez e prešern<> (2236 m). Prenočišče v greben koči. Drug, dan sest0Pne^an®ca 5 na Dom Pristava. Za n v v Ra ogled Vintgarja m pren°bodo nePla dovljici. Drug, ^ se b«na ogP ninci popeljali v Bohinj na slapa Savice in po rdn v W Vogel. Vpisovanje Prl Genpa 9- Mali oglasi izgub« ak(i!ar-Pri Devinu se je g ^ene ba pastir (collie) *«**%£» « ve, po imenu Jjto. p. 21j016. nirati na st. 21143 soka nagrada. Prosvetno društvo Ai^_ perle» izreka siojima i kren° 60 m »■"*. ““""“m.”*. žalje ob izgubi brata ^. Izrek® Nogometni odsek SZ ^jcu globoko sožalje jzgabi šanu Grgiču ob br.dk. Angela Grgiča. žalosti, ki je prizadela s« izgubi dragega An*e'agraSSi z «rU pridružuje dr. Remo žino. . dragi mož, Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil nas oče in nono ANGEL GRGIČ Pogreb bo danes, 22. t. m. ob 15.30 iz mrtvašn' bolnišnice v cerkev na Padričah nato na pokopa1- ■ gjlvana žalujoča žena Marija, c \*j}itoi' in Pierina z družinama, z družino in drugo sorodstvo Padriče, 22. maja 1973 ^Morski dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 22. maja 197S :: >• ■* ■ - — ■ ‘ ' ' - ...' ' . . < OB 29-LETNICI POŽIGA PRI PETERNELU V GORIŠKIH BRDIII Množica nekdanjih partizanov in prebivalstva počastila spomin 22 žrtev nacističnega nasilja Rudi Šima c je govoril o pomenu skupnih bojev slovenskih in italijanskih partizanov ter o sedanjem političnem trenutku v Jugoslaviji - Giovanni Padoan-Vanni opozoril na nevarnosti, ki jih fašizem in reakcija predstavljata za napredek demokracije pri nas »venskega dijaškega doma v Gorici so v nedeljo dopoldne v sp remstvn svojega ravnatelja Edmunda j. Košute in vz gojiteljev obiskali Rižarno in počasti li spomin žrtev "•umili, ilirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii '»»iiimimiiiiiimiiimnii,,... ZAČETEK PROCESA ZARADI UPORA V KGRONEJSKIJETNIŠN1U Tožilec je zahteval za mladoletne kaznjence nad 25 let zaporne kazni Obtožencev je enajst, med njimi «pustni morilec» Diego Fab-bro - Odprta vprašanja objektivnih vzrokov smrti dveh mladoletnih kaznjencev: zakaj ni v Korone ju protipožarnih naprav? ® število ljudi je včeraj i Protj začetku sodne razpra-•štisije epajstim obtožencem zaradi ^ je ?. upora v koronejskih zaporih, '%h ’ vzrok smrti dveh mlado-?toSol:< I?°IT1'kov- Tržačana Giorgia 111 Genovčana Ivana Ge- “soia % je prvega dela zaseda- "hč j*50 ^sliševanjih obtožencev in St>rejrne 130 sk'epu sodišča, da ne s®tegoVn !?ekaterih zahtev branilcev, ^fo Brgr . javni tožilec dr. Alessan-Hstno C1; obtožence je zahteval stroge kazni, štiri leta je b "repr1^ Giurgievicha, za katerega 4ve da ie bil «vodja» upora. stetter• J6ti je predlagal za Krame-^Porj 111 Lattinija, poldrugo leto 8*i drug6 za. druge, ki so na tak "šPizoli® hačin sodelovali v uporu, V ’n Posteljnino ob vhod i? tšk0 23 mladoletnike, jih zažgali r°V. Tn ^^rivili smrt dveh sovrstni-"illi, p so Giudici, Montina, Tran-%So lpt2Z'er' Snaidero, Coccolo. Pol-h *nior i ie Hrenci predlagal tudi m a®e§a krivca* upora, pust-f^Kirai nnlca. Diega Fabbra, ki je , 1Ul vi«-a disciplinsko kazen z vzkli-P j tevaj 6St let pa ie iavni tožilec Gherchija, ne povsem . toži,i„. eSa mladoletnika, kateri je zanetil ogenj na -- leram prijateljem: «Maščuj-t pa je javni tožilec :rchija, ne povsem u-t -**&«** mladoletnika, katerega Hadi * da- i tiralci ^°dkovs® bodo verjetno spominjali lh| o$mjk avgusta lani, pribhžno bh °letnP Zveaer. je v oddelku za ^ nil ^Pomike v Koroneju iz-ti °f' Povod za to je bil di- „ 1koliko , • rep Proti Fabbru, ki je ,.a da «tV,njeni 'Je. „ *kaze[ razgrajal. Odvedli so krt- da k^dsko posteljo* v podzem-V-pati, ar so mladoletniki začeli st^fdnadHi ob vhod v njihov SiksSgrmadili jg. je <^kl. Posteljnino. Kmalu na te S>le in -ej iz i bljj dim, pomešan z ognjenimi upravna preiskava, ki bo — če bo dokazov — ugotovila možne odgovornosti pazniškega osebja. Brer.ci je bil mnenja, da so vsi obtoženci krivi. Odločno je zavrnil trditve odv. Bat-tella iz Gorice, ki je skušal ugotoviti, v kakšnih pogojih delujejo ita-Ujanske kaznilnice za mladoletnike. «Ni treba klicati dr. BasagUe, sami vedo, da je življenje v zaporu vir odtujevanja. Gelaini se je bil že udeležil upora v Turinu, vedel je, čemu gredo naproti....* V nadaljevanju je Brer.ci dodal: «Zaman je torej jadikovanje. Glejte obtožence: najprej so bih zaprti zaradi tatvin, sedaj pa zaradi roparskih napadov. Naj bi torej trosili milijone za obnavljanje struktur, če pa se nočejo prevzgojiti in vrniti v družbo. To so. skratka, utopije...* Kljub vsemu pa se nismo mogli otresti občutka, da je vendar eden izmed vzrokov, zakaj se je upor sprevrgel v tragedijo, prav v zaostalih strukturah zaporov, pomanjkanju sodobnih sistemov, pomanjkanju celo ■ llllllllllimiiiillllllllllliliililHiiiiliiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii PO USODNEM VZPONU V NEDELJO POPOLDNE Tragična smrt mladeniča v strmih stenah Glinščice Ko je skušal pritrditi vrv na klin, se mu je odkrušil košček stene ■ Hudim notranjim poškodbam je podlegel nekaj ur po prevozu v bolnišnico improvizirane barikade i1*« *Žb>'MallSL 'J"«”®1”' Z-* ^ vi-s-i em branilcev niso paz-lt]f0l'0v znal-60 d°lžnosti ravnatelja gasiW ^.jasniti- kdai so pp‘ iiu! tričetri kl so pnšli v zapore ibža0, da v V Pozneje’ Pač pa J’e w^ih SrLf orone-iu bilo proti- r)Pn stev- Redki pršilci proti-4l° ^dostovof-0 de'aii slabo in sploh miari i*' ^ndnib vrat v oddeli odprgydoletnike pa ni bilo mo-kak?genj im’:-,0 ,eni izmed verzij, ker Vr a’ ki ie C-* iz°iacijo električnega boi vrata naelektril. ga.;, °.r niso bila zaklenjena. Dl« Porušili barikado in in Sene’ sta bila na tleh , ros°i°- Zaradi opeklin sta tk^šal obtn-80^'^03 ^orsi je najprej Lb> CeWue’ ki so vsi 40Zz'er je -_a 1 pn Poskusu upora. Ufor-a hirh,na primer, zvračal kriv-^eT:e? Gelainija. ki je bil Ch«, v Turin, rSl 1)0 npom kaznjen-j,rckija. ' ^Pngi so pa krivili ^li t^n,Cih so se za kratek čas ston-!V’ Dvn so paj kot eval rali dr’ Basaglia (ki je 0 A?’ ki je tnaere v zaporu) in dr. Zšhi^ndkih Pap'sal Prvo poročilo najt Serl^ je sprejel le sodr im i rerbovo Poročilo pri- o5°nčn0 aktom' ie poloLreg°VOril Javni tožilec, tori Scnrtnj posledice upora: tfeh8-' kla dvr,V-’- Pnz-nr in nastala CC! nirtah "8™ zapora so kaz-cereri so Se ’„?astala ie zmeda, v bn Poteki C pazniki znašli. Si- S 0 teh dogodkih tudi Navpične in visoke stene, ki se začenjajo nekje na levi, tik nad zatočiščem «Premuda», kjer se začenja divja in očarljiva soteska Glinščice, so v nedeljo spet zahtevale človeško žrtev. Tista skrivnostna plezalska strast, nevzdržna želja, ki jo tako dobro poznajo strastni ljubitelji naravnih lepot, da bi se kosali z nevarnim skalovjem in premagali vrtoglavo vzpetino, je tokrat pogubila komaj 20-letnega Elia Marussicha s Kontovelske rebri 23. Marussich je bil kljub svojim mladim letom precej izkušen plezalec. Prve izkušnje si je pridobil že z jamarstvom, s katerim se je več časa ukvarjal, izpopolnil pa jih je s številnimi vzponi v Glinščici, v tistih stenah, ki so v nedeljo zahtevale od njega najvišjo, neusmiljeno ceno. S štirimi tovariši Tržaškega alpskega krožka, v katerega je bil tudi sam včlanjen, se je odpravil do zatočišča nad Boljuncem že v nedeljo zjutraj. Od tu so se mladeniči najprej z uspehom in zadoščenjem povzpeli na tri stene nižje stopnje. Vendar to še ni potešilo njihove plezalske strasti. Pomeriti so se hoteli še s steno šeste stopnje, ki so ji nadeli ime «Junior», in se dviga nekoliko više od omenjenega zatočišča. Opremili so se z vrvmi in z vsem kar je še zraven potrebno in se spopadli z vrtoglavo vzpetino. Približno dvajset metrov od začetka najhujšega vzpona je prišlo do tragedije, ki je pretrgala nit njegovega mladega življenja. Marussich se je po pripovedovanju tovarišev nekoliko preveč stegnil, da bi z rokama dosegel klin ter si tako pritrdil vrv. Pod nogami se mu je tedaj odkrušil delček stene in mladenič se je zaman skušal z rokama oprijeti stene. Začel je padati. Najprej je po osmih metrih padanja obležal za hip na eni od ozkih polic navpične stene, nato pa ie zdrknil še za kakšnih deset metrov navzdol med kamenje, kjer je negibno obležal. Prijatelji so mu nemudoma priskočili na pomoč in v prvem trenutku se jim je zdelo, da z Marussichem ne bo hudega. Nekdo je pohitel do zatočišča, od koder je poklical osebje Rdečega križa, nato pa prinesel na kraj nesreče nosila, na katera so skrbno položili ranjenca. Kmalu je prispel tudi rešilni avtomobil, ki je ranjenega plezalca z vso br zino odpeljal v bolnišnico, šele tu so po skrbnem zdravniškem pre gledu ugotovili, da gre v resnici za zelo resne notranje poškodbe m ne zgolj za navadne zlome, kakor Čuvati prijateljstvo slovenskega in italijanskega ljudstva ter utrjevati mir in sodelovanje v tem delu sveta: boriti se proti poskusom fašizma, da zaustavi demokratični razvoj v italijanski družbi; izpeljati u-stavne reforme in s tem zagotoviti delavskemu razredu vodilno vlogo pri graditvi pravičnejše družbe v Jugoslaviji. V te tri stavke bi lahko strnili vsebino nedeljske proslave pri Peternelu v goriških Brdih, kjer so proslavili 29-letnico grozne smrti 22 briških prebivalcev, ki so jih nacisti žive zažgali in se tako z nasiljem nad civilnim prebivalstvom maščevali za svoje vojaške poraze in 170 mrtvih. Svečanost je bila pri spomeniku, ki opozarja na grozen požig, udeležili pa so se je najvidnejši družbeno - politični predstavniki novogoriške občine. Kot vsako leto je bila tudi letos zelo številno zastopana borčevska organizacija ANPI. Med udeleženci je bilo zelo številno zastopstvo iz občine Doberdob na čelu z županom Andrejem Jarcem, veliko pa je bilo tudi Štever-jancev, ki so se borili v okviru Briško - beneškega odreda in drugih partizanskih formacij. Med temi sta bila tudi naša občinska svetovalca Slavko Štekar in Bruno Štekar, ki se še živo spominjata bojev pred 29 leti s podivjanimi nacisti in zmag partizanskega orožja. Navzoče je pozdravil Jelko Kodermac, ugleden briški politični delavec, ki so mu nacisti očeta zažgali pri Peternelu. Pozdravil je svojce padlih, člane nekdanjega Briško - beneškega odreda in vse o-stale. Dejal je, da so s svojimi takratnimi akcijami partizani zaustavili naciste in začeli pisati novo stran zgodovine v teh krajih. Sledil je govor predsednika občinske skupščine Nova Gorica Rudija Šimca. Dejal je, da sta poveljstvi Briško - beneškega odreda in brigade Garibaldi - Natisone prav v goriških Brdih 7. maja 1944. leta sklenili sporazum o koordinacijskem štabu iz članov vodstev obeh navedenih enot in da se je to sodelovanje potrdilo tudi v bojih 22. maja 1944. leta z napadom na nemško vojsko, ki je prodirala iz Gorice, da so imeli Nemci precejšnje izgube v Cerovem, Kojskem, Šmartnem, pod Viševnikom in pri Peternelu. Zanje so se Nemci nečloveško maščevali. Partizanski borci so že takrat polagali trdne temelje sožitja ob naši zahodni meji, utrjevali so auh delavskega intemacionalizma in protifašizma, ki nas je združeval in nas združuje tudi sedaj, zakaj zgodovina je dobra učiteljica. Govornik je nato dejal, da mora borčevska organizacija prenesti plemenito štafetno palico na novi rod. Izrekel je priznanje garibaldincem za njihovo ohranjevanje in razvijanje tega sodelovanja ter pobijanje šovinističnih poskusov sejanja razdora in sovraštva med ljudmi. Nadalje je Rudi Šimac govoril o tem, kako pripadnost nekemu narodu ne more postati razlog za njegovo narodno in jezikovno preganjanje. 0-menil je velik vsestranski razvoj Brd v razmeroma kratkem povojnem času ter še zlasti poudaril važnost nadaljnjega samoupravnega razvoja pri poglabljanju socialistične samoupravne družbe ter s tem v zvezi omenil sedanje napore za uspešno vsestransko politično akcijo v zvezi z ustavnimi spremembami. Komisar divizije Garibaldi Natisone Giovanni Padoan - Vanni je v „ uvodu dejal, da se najbolje časti Premajhna je bila dvorana Za- | spomin padlih pri Peternelu s po-družnega doma v Divači, da bi —-----— — • • - -•— osnovnih tehničnih pripomočkov, kot so protipožarne cevi in podobno. O tem bodo, kot vse kaže, spregovorili danes zjutraj branilci, med katerimi so najbolj živahni odvetniki Battello, Matejka in Padovan. Ni pa med branilci odv. Marcan-tonia Bezicherija, Fredovega branilca, ki bi moral zagovarjati mladoletnega Latinija. Zaprt je namreč v Bologni zaradi poskusa umora svoje žene in njenega prijatelja. Nesreča na ovinku pri Jamljah Pri Jamljah je včeraj popoldne ob 17.40 prišlo do avtomobilske nesreče, pri kateri se je ranil 21-letni Ivan Vižintin iz Palkišč pri Doberdobu. Mladeničev avto je na ovinku trčil v drugo vozilo s tujo registracijo. Ponesrečenca so takoj pripeljali v tržiško bolnišnico, kjer se bo zaradi lažjega možganskega pretresa in odrgnin po telesu zdravil deset dni. so upali njegovi pretreseni tovariši. Poškodbe so bile namreč tako resne, da je nesrečni Marussich nekaj ur po prevozu v splošno bolnišnico izdihnil. tugalskem, v Afriki in Južni Ameriki. Če gre proces osvobajanja narodov naprej, je to zasluga zavestnih socialističnih sil in naraščajoča moč neuvrščenih držav, med katerimi ima Jugoslavija vplivno mesto. Svoj govor je nekdanji komisar Vanni sklenil s pozivom na e-notnost delavskega razreda, kajti samo tako bodo onemogočili prevratniški poskus fašizma in vseh tistih sil, ki ga podpirajo. Napovedovalec Štefan Avguštin je nato nredstavil obširen kulturni program, ki so ga izvajali godba na pihala iz Brd, Briški oktet in učenci šol Dobrovo in Hruševje, borčevske organizacije pa so k srx>imenikom pri Peternelu, v Hruševju, Gonjačah in Cerovem položile vence. Pozdrav novega celovškega župana Bivši celovški župan Ausserwin-kler je poslal goriškemu županu De Simonu svoje pozdrave v trenutku ko zapušča župansko mesto v glavnem mestu Koroške. Do menjave je prišlo po nedavnih občinskih volitvah. Novi župan v Celovcu je Leopold Guggenberger. Aus-servvinkler se je upraviteljem Gorice zahvalil za dolgoletno sodelovanje. Zaradi tega je dobil tudi italijansko častno priznanje komen-datorja republike. Novi župan Guggenberger je v svojem pismu izrazil željo, da bi se dobri odnosi med Celovcem in Gorico nadaljevali, in najavil svoj skorajšnji obisk v našem mestu. V kratkem bo prišlo v našem mestu do športnega srečanja med mladinci Gorice, Nove Gorice in Celovca. Včeraj je župan De Simone sprejel celovške člane društva prijateljev italijanskega jezika «Dante Alighieri* iz Celovca. Sporazum RD-PSDI za upravljanje občin Tržič in Krmin Pokrajinsko vodstvo socialdemokratske stranke je potrdilo sporazuma, ki sta ju v Krminu in Tržiču, sklenili tamkajšnji sekciji stranke z demokristjani za upravljanje prizadetih občin. V obeh krajih bomo torej imeli upravo KD-PSDI V obeh primerih bo imela ta u-prava v občinskih svetih večino le enega glasu, v Krminu enajst svetovalcev od skupnih dvajset, v Tržiču pa šestnajst od skupnih trideset. Večini bosta v obeh krajih čimprej potrjeni. V PRIREDBI DOMAČEGA KLUBA Uspelo šahovsko tekmovanje v nedeljo na goriškem Gra du Sodelovali so šahisti iz Slovenije in iz naše dežele - Prvo mesto so osvojili Tržačani, drugo pa moštvo iz Nove Gorice Na goriškem Gradu so se v nedeljo srečali v brzotumirju šahisti iz naše dežele ter iz Slovenskega Primorja. Tekmovanje, «Tor-neo intemazionale Citta di Gori-zia*, je bilo letos že sedmič. Svojo udeležbo so napovedala tudi šahovska moštva iz Istre in s Koroške, pa niso v zadnjem trenutku prišla. Zaradi tega so tekmovali samo šahisti z obeh strani državne meje, ki so se letos že večkrat srečali, saj so skoro vsi tekmovali na obmejnem tekmovanju, ki se je zaključilo prejšnji mesec. Turnir je priredil goriški šahovski klub, čigar ekipi sta se plasirali na sedmo in deveto mesto. Na prvo mesto so se plasirali šahisti društva «Societa scacchistica trie-stina*. Tekmovanje je bilo v dvorani deželnih stanov. Prisotni niso bili le šahisti: bilo je tudi veliko radovednežev, ki so kljub lepemu vremenu, ki je vabilo na izlete v naravo, raje izbrali hladno dvorano na gradu. Turnir se je pričel ob 10. uri zjutraj, trajal je do 18. ure zvečer. Prisotni so bili odbornik Moise, zastopniki ENAL, Pro Loco in drugih ustanov. Med njimi tudi Franc Bizjak, predsednik primorske šahovske zveze in Tul-lio Bregant, predsednik deželne šahovske zveze. Najboljšim so podelili pokale in kolajne, ki so jih darovale razne ustanove. Lestvica je naslednja: 1. Societa scacchistica triestina, 1. ekipa, točk 68; 2. Šahovski klub Nova Gorica, I. ekipa, 54; 3. Koper, 1. ekipa, 52; 4. Sežana, 50 točk; 5. Idrija, 44,5 točk; 6. Nova Gorica, 2. ekipa, 41 točk; 7. Circolo scacchisti-co goriziano, 1. ekipa, 35,5 točk; 8. Šempeter, 34,5 točk; 9. Circolo scac-ehistico goriziano, 2. ekipa, 33,5 točk; 10. Tržič, 1. ekipa, 31 točk; II. Koper, 2. ekipa, 30 točk; 12. Tolmin, 29,5 točk; 13. Videm, 27,5 točk; 14. Trst, 2. ekipa, 27,5 točk; 15. Tomos iz Kopra, 26,5 točk; 16. Tržič, 2. ekipa, 17. točk; 17. Izola, 14,5 točk; 18. Fogliano, 7,5 točk. V prvi goriški ekipi so tekmovali Bellantone, Culot, Faganel, Ca-labrese, Bregant, v drugi pa Du-ca, Kusterle, Bednarik, Zorzut. iiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiriiiimmiiiiinMiimmimimimiiiiiiimiiiiiiiiimiiimiiiiiMimiiiiimmiimiiiiiimiiiiimiiiiiiii TISKOVNA KONFERENCA O LETOŠNJI «MITTELEUROPI» «Srednja Evropa v časovnem prostoru» tema letošnjega septembrskega srečanja Poudarjena vloga Gorice v mednarodnem sodelovanju Napovedujejo udeležbo Poljske in Romunije V NEDELJO Uspešna kulturna prireditev v Divači v Divači, lahko v nedeljo popoldan sprejela številno občinstvo, ki se je zbralo k proslavi ob počastitvi krajevne- ___„ ________ ga praznika ter polstoletnega delo-; je podlaga sedanje akcije. «Mi pa vanja nekaterih pevcev v domačem ................... pevskem zboru. spešenimi napori za izgradnjo jugoslovanske socialistične družbe, s preprečevanjem vseh odklonov in nepravilnosti, z izvajanjem politike, ki Z otvoritvenim govorom je prireditev otvoril predsednik Krajev- najbolje častimo spomin žrtev pri Fetemelu z odločnim bojem proti vsem neofašističnim poskusom in poskusom reakcionarnih sil, ki bi ne skupnosti Divača tov. Jože j rade izvršile prevrat in zaustavile Škrlj, nakar je prebrala slavnostni | napredek demokracije. Častimo jih govor mladinka Zlatka Čeh. Med , ^ bojem za reforme in obnovo ita-govorom so prisotni počastili spo- lijanske družbe v duhu naše usta- min padlih borcev s položitvijo venca na partizansko grobišče na domačem pokopališču ter z enominutnim molkom. Besedo je prevzel gledališki igralec Stane Raztresen, ki je občinstvu s svojo umetniško besedo predočil nekaj zgodovinskih podatkov pevskega zbora. Klavdij Ko-laini, tajnik Združenja pevskih zborov Primorske, je pevcem - jubilantom podelil zlate Gallusove značke ter v prisrčnem nagovoru o poslanstvu slovenske pesmi, čestital slavljencem. Nato je pevski zbor pod vodstvom dolgoletne, požrtvovalne zborovodinje Milke Sila zapel Flajš-manovo pesem Triglav. Sledil je koncertni del programa. Nastopili so ženski, moški in mešani pevski zbori, pod vodstvom E-dija Raceta. Nato je domača godba na pihala, ki jo vodi Rado Škabar, prevzela svojo točko. Stane Raztresen je nato prebral pismo vseh krajevnih organizacij Titu s čestitkami ob 81. rojstnem dnevu. Program je zaključila pesem Marjana Kozine «Naša zemlja*, ki jo je zapel zbor z godbo. Proslavi so prisostvovali zastopniki javnega, kulturnega, političnega življenja iz Sežane in gostje iz zamejstva. Da je prireditev lepo uspela ima veliko zaslugo predsednik pevskega zbora Divača Anton Grandič, ter odbor, predstavniki krajevnih organizacij in vsi pevci, ki so zavzeto pomagali. E. R. ki je nastala v odporniškem gibanju. Toda tukaj ni bil pred 29 leti izvršen samo grozen zločin, tukaj se je ustvarilo bratstvo v o-rožju med Italijani in Slovenci na podlagi sporazuma obeh poveljstev o enotnem vodenju oboroženih akcij pod vodstvom IX. korpusa,* je dejal govornik. Nato je obsežno govoril o boju narodov za svojo neodvisnost v Indokini, Na Srednjem vzhodu, v Grčiji, Španiji in na Por- STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE Poslovilna predstava slovenske igralke Nade Gabrijelčičeve FEDERICO G. LORCA DOM BERNARDE AEBE drama v 3 dejanjih (dveh delih) režija: Jože Babič scena: Sveta Jovanovič kostumi: Milena Kumar glasbena oprema: Tone Natek Jutri, 23. maja 1973 ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v Gorici Abonma red A, B in C. Poseben pripravljalni odbor je tudi letos že na delu, da bi pripravil v Gorici osmo mednarodno srečanje predstavnikov držav srednje Evrope. Da bi seznanili predstavnike krajevne uprave in tiska o poteku priprav za letošnjo manifestacijo, so prireditelji sklicali v soboto zvečer v prostorih gostišča Lanterna d’oro na goriškem Gradu tiskovno konferenco, na katero so povabili tudi predsednika deželne uprave dr. Berzantija. Poleg njega so se odzvali povabilu šc predsednik pokrajinske uprave dr. Chientaroli, goriški župan De Simone, deželni odbornik za finance dr. Tripani, deželni svetovalec Co ceanni, občinski odbornik Ciuffa-rin ter razni drugi javni delavci. Michele Martina je poudaril važnost takih mednarodnih srečanj za medsebojno spoznavanje sosednih narodov in držav srednjeevropskega področja, za pregled in primerjavo njihovih skupnih kulturnih in drugih vrednot, ki tvorijo osnovo za nadaljnje uspešno skupno prizadevanje za utrditev in okrepitev teh vrednot v plemenitem prizadevanju utrditve miru in graditve še večje mednarodne solidarnosti. Govornik je omenil tudi nekatere znane Goričane iz bližnje preteklosti, ki so si pridobili zasluge za taka prizadevanja že pred sedanjo, komaj dobrih sedem let staro pobudo. Med njimi je omenil prof. Isaia Ascolija, zgodovinarja Czsoer-nija, pa slavnega goriškega arhitekta Maksa Fabianija, katerega delo smo lahko občudovali tudi na posebni razstavi v Gorici. Omenil je dalje tako zgodaj umrlega Carla Michelstaedterja in lahko bi o-njenil še celo vrsto drugih, ki so si prizadevali v tem smislu usmeriti življenje in delo našega na križišču narodov in kultur ležečega mesta. Govornik je zaključil s priporočilom predsedniku deželne uprave in vsem drugim, da bi podprli pripravljalni odbor pri njegovi pripravi letošnjega 8. mednarodnega srečanja, ki se bo odvijalo Pod geslom «Srednja Evropa v časovnem prostoru* ter bo obravnavalo zgodovinske probleme področja. Dr. Berzanti je poudaril koristnost te goriške pobude, ki je že do sedaj pokazala vidne uspehe, ter je zato potrebno, da se ji omogoči in da se podpre njeno nadaljnje prizadevanje. Dodal je, da je Pri tej pobudi zainteresirana poleg Gorice in Goriške vsa dežela, tudi zaradi njene mednarodne vloge in Pomena. Zato je obljubil pomoč deželne uprave tudi pri letošnjem srečanju za vse večji in globlji razvoj skupnih prizadevanj narodov srednje Evrope za dosego še večjega sodelovanja na področju Politike, kulture in socialnih ter drugih odnosov. „ Letošnje 8. srednjeevropsko srebanje se bo začelo dne 29. septembra ter ga bodo zaključili dne 2. oktobra. Poleg tradicionalnih šestih držav: Jugoslavija, Avstrija, Cehoslovaška, Nemčija, Madžarska m Italija, bodo letos sodelovali na srečanju tudi predstavniki Poljske to Romunije. Tudi letos bo srečanje pod pokroviteljstvom deželne uprave in italijanske delegacije pri toednarodni ustanovi UNESCO, tuni letos bosta pri njeni realizaciji na Tržaški cesti predstavili svoje kandidate za prihodnje deželne volitve ter bodo orisali svoj politični program. Teden Rdečega križa V tem tednu je v vsej državi teden Rdečega križa. V zvezi s tem so v nedeljo pobirali prispevke pri mednarodnih prehodih, prispevke bodo pobirali tudi na avtocestah. Dne 13. junija bo baletni večer, katerega čisti dobiček gre v prid Rdečega križa. S pridobljenim denarjem bo Rde či križ skrbel za vrsto ljudi, ki so v slabih gospodarskih razmerah, in za določene vrste bolnikov. Goriška hranilnica dala 40 milijonov za pomoč zaostalih otrok Upravni svet Goriške hranilnice je na seji odločil, da bo dal 40 milijonov lir v pomoč zaostalih o-trok v naši pokrajini. Vedno na pobudo Goriške hranilnice so pred časom razpravljali o tem problemu na seminarju, ki so ga imeli na Goriškem inštitutu za sociologijo. V goriški pokrajini imamo 918 prizadetih, ki so se rodili po letu 1940, in to predstavlja 2,3 na tisoč prebivalcev. Prav zaradi tega je hranilnica dala vsoto denarja, ki hoče dokazati, kako se Goričani zanimajo in čutijo potrebo po reševanju takih vprašanj. Izlet Štandrežcev na Koroško Kar dva avtobusa Štandrežcev bosta odpotovala 2. junija na eno dnevni izlet na Koroško. Izlet prireja domače društvo «Oton Župančič*. Izlet bo enodnevni, čeprav so si prej zamišljali, Ua bi trajal dva dni. Štandrežci si bodo ogledali Beljak, Vrbsko jezero, Celovec ter Gospo sveto, kjer so v srednjem veku ustoličevali koroške vojvode. Popoldne pa si bodo ogledali Rož, ustavili se bodo v Slatni vasi, kjer se je rodila Miklova Zala. Tam se bodo tudi srečali z zastopniki koroških Slovencev. Več nesreč na naših cestah V goriško bolnišnico so v nedeljo sprejeli 16-letnega študenta Luciana Comellija iz Trsta zaradi zloma leve pogačice, možganskega pretresa in drugih lažjih udarcev; okreval bo v 30 dneh. Nesreča se je pripetila na Vrhu, kjer je fant padel s kolesa, ko je bil namenjen proti Zagraju. Mladenič se je udeleževal kolesarske dirke in je hotel po strmini dobiti prednost nad tekmovalci. To pa mu je bilo usodno in je padel na asfalt. katerega so v bolnišnici le obvezali. V Pevmi, in sicer na prvem ovinku, ki pelje proti Oslavju, je v nedeljo popoldne padel z mopeda 33-letni delavec Adriano Rojec iz Ul. Lunga 27. Takoj po nesreči so domačini poklicali rešilca, ki je moža prepeljal v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili udarec v desno nogo; ozdravel bo v tednu dni. V Ul. Lungo Isonzo se je ponesrečil s kodesom 13-letni študent Marco Barbieri iz te ulice št. 103, ki bo zaradi lažjih odrgnin ostal v boln;šnici 10 dni. Upokojenka Maria Torre, por. Veneroli iz Kaprive se je ponesrečila v Svetogorski ulici, ko se je z možem peljala v avtomobilu. Zaradi lažjega možganskega pretresa in drugih udarcev se bo zdravila deset dni. OD 3«. MAJA DO 3. JUNIJA V Podgori shod sekcije ANPI Nekdanji partizani iz Podgore, združeni v sekciji borčevske organizacije ANPI, priredilo svoj praznik od 30. maja do 3. junija. O-srednji del prireditve bo v nedeljo, 2. junija od 18. uri «Pod topoli*, kjer bosta o sedanjem političnem trenutku v državi ter o nalogah demokratičnega in protifašističnega gibanja govorila dva govornika, slovenski in italijanski. Program praznika obsega razstavo in prodajo slovenskih knjig, sre-čolov, nastop godbe na pihala iz Anhovega. FTed zborovanjem bosta nastopili ženski nogometni ekipi O-limpije iz Ljubljane in Visca iz o-kolice Palmanove. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 27. maja vzpon iz Gradišča - Vipava na pogorje Nanosa, do zavetišča «Pri Abramu*. Množično jubilejno slavje priredi Planinsko društvo »Vipava* za primorska planinska društva. Prevoz z lastnimi sredstvi. Prijave in druga pojasnila na sedežu SPD v Ul. Malta 2. V Steverjanu festival narodno-zabavne glasbe V Števerjanu bo od 1. do 3. junija 1973 Ul. zamejski festival narodne zabavne glasbe, ki ga prireja domače prosvetno društvo «Franc B. Sedej» v sodelovanju z ansamblom «Lojzeta Hledeta». Po lanski in predlanski izkušnji se bo letošnje manifestacije slovenske pesmi v zamejstvu udeležilo čez 25 ansamblov s Koroške, iz Tržaškega in iz Slovenije. Vsak ansambel bi izvajal dve svoji novi skladbi, ki sta bili za to priložnost pripravljeni. Na prvih dveh večerih. v petek in soboto, bodo nastopili vsi ansambli, izmed katerih bo strokovna komisija izbrala deset najboljših, ki bodo imeli pravico nastopiti v fi-nalnem tekmovanju v nedeljo popoldne. Komisijo, kateri bo predsedoval prof. Zorko Harej iz Trsta, sestavljajo še glasbeni strokovnjaki dr. Andrej Bratuž iz Gorice, Tomaž Tozon, glasbeni producent RTV Ljubljana, predstavnik revije «Ante-na» Evgen Jurič iz Ljubljane, Marinka Lasič iz Sovodenj ter Ciril Terpin, predstavnik Števerjancev. V to komisijo bodo na finalnem tekmovanju izbrane še tri osebe iz prisotnega občinstva. Komisija bo razdelila naslednje nagrade: 130.000 lir za najboljšo melodijo, 100.000 lir za najboljšo izuedbo, 40.000 lir za najboljšega harmonikarja, 1.000 ND za najboljše besedilo, nagrada revije > ladje, žena Renata bo gospodinja, sin Vlado pa bo radiotelegrafist. Na pot nameravajo Horvatovi avgusta letos iz Splita. V zvezi s svojim potovanjem, ki ga ima v načrtu, je Horvat dal zagrebškemu dnevniku «Vjesnik» intervju, ki ga povzemamo: Vaše potovanje z «Beso» je trajalo dve leti. Sedaj se pripravljate na potovanje, ki bo trajalo pet, šest, morda še več let. Zakaj? «Moje prvo potovanje je bila generalka, na kateri sem se naučil, kako je treba pluti, če hočete spoznati druge dežele in ljudi in če hočete na poti delati, ustvarjati. Potovanje z «Beso» je bil podvig, toda «Besa» je bila prva jugoslovanska jadrnica te vrste, ki je plula okoli sveta. Pluli, smo dve leti, toda s strašnimi napori in v neprestani napetosti. Vedel sem, da moram in zato sem moral tega in tega dne biti tu in tu, tega dne n.p". na Tahitih, tega dne v Indoneziji ali nekje drugje. «Bil je to za nas strahoten napor. Tokrat pa želim živeti na morju m z morjem. Želim pluti, vendar tako, da mi bo vseeno, kdaj bom meje, jeziki, vere, nacionalnosti, svet slike pa je povsod enak in je slika enostaven način medsebojnega spoznavanja in zbliževanja. Skušal bom zbližati otroke, tiste ljudi, ki bodo prišli za nami, ljudi, ki nas bodo v bodoče zamenjali.» Vrnimo se spet na morje in na njegova prostranstva. Povejte nam, kako se človek počuti na tem neskončnem prostoru, ko na stotine milj okoli sebe nima niti majhnega oblaka, kaj šele suhe zem-Ije? «Ljudje imajo zgrešeno podobo o teh prostranstvih in o tej «pu-ščobi», ker je niso nikoli dožive- na to ali ono otočje prišel, kdaj j li. Pravzaprav mi smo bili le red-bom pristal v Jokohami ali v i kokdaj na ladji sami. Vedno se Čilu.» | najde neki prijatelj, ki pluje kraj- Tokrat greste na pot v pleme--j PVt. z naml- V pri- 1 tn-rn rrnol n-n 7/>sv4 n/wi l-\n on » i 3't/SIllSCin nitern poslanstvu kot ambasador j ■'ugoslovanskih otrok, z nalogo, da jih zbližate z otroci sveta . . . «Zares, sedaj potujem kot ambasador jugoslovanskih otrok in zato bom obiskoval šole v velikih pristaniških mestih ali na otokih, ki so izgubljeni nekje na oceanskih prostranstvih. Govoril jim bom o življenju naših otrok, o jugoslovanskih otrocih ter o otrocih sveta. To pa ne bodo prazne zgodbe, pač pa bom povsod pozival otroke, naj pošiljajo listu «Modra lasta» («Sinja lastavica») oziroma meni slike svojih krajev, svojega sveta, tistega sveta, ki jih obdaja in tako, kot ga oni vidijo. Vse te slike se bodo z vseh zemljepisnih širin stekale v uredništvo lista «Sinja lastavica», od časa do časa pa bodo iz tega materiala organizirane razstave otroškega slikarstva, razstave del iz vsega sveta. «Ideja je preprosta: ločijo nas Horoskop Pravi j o, da je lakota ali vsaj tek najboljši kuhar ........."MmHHMHmHHimillHIMIUMIUllllUIHIllMHlinim,.......................................................................... Pri izbiri bo treba upoštevati ekonomsko stabilnost. Ljubljena oseba vas bo razumela. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Neki predlogi so vredni upoštevanja. Črv ljubosumnosti vas bo grizel. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Izkoristite pripravljenost neke osebe, da vam nudi pomoč. Nepričakovano prijetno darilo. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Od vaše diskretnosti boste imeli velike koristi. Uredili boste nekaj osebnih zadev. Razveseljiva novica. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Odlično razdobje za ustvarjalno aktivnost. Izkoristite prosti večer za ožjo družbo. DVOJČICA (od 21. 5. do 22. 6.) Potrebne so odločne poteze za rešitev nekega problema. Hvalisanje vam bo vzbudilo upravičen sum. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Prijetni uspehi. Možnost izrednega zaslužka. Razum bo prevladoval nad srčno bolečino. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Samo z diplomacijo boste dosegli zaželjeni cilj. Spoznali boste zanimivo osebo. Fizična in moralna kondicija odlična. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Pozabljivost vas utegne spraviti v neprijeten položaj. Spor zaradi nekega potovanja. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) še bodo potrebne žrtve za realizacijo vašega načrta. Optimizem v srčnih problemih. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22.11.) VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Upoštevajte nasvet dobrega sodelavca. Neka simpatija zavzema vedno bolj pomembno mesto. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Spletke nasprotnikov vas ne smejo spraviti iz tira. živahna diskusija v družinskem krogu. se najdejo potniki, podobno kot avtostoparji na cestah, torej potniki, ki potujejo po morju. Toda tudi tedaj, smo smo na ladji sami člani posadke, ni dolgočasno. Na primer nočna straža. Moja je trajala do polnoči in v tistih treh urah, ko ostali spijo, vi pazite na ladjo in na ljudi, ki so vam zaupani Merjenje zvezd, določanje smeri in položaja ladje, včrtavanje vsega tega v ladijsko karto in beleženje v ladijski dnevnik, vse to tj da veliko dela. «In v teh urah je dovolj časa tudi za razmišljanje. Zato mi ni bilo nikoli dolgočasno. Kadar sem končal svojo stražo, sem truden legel, zjutraj pa sem ponovno zgodaj vstal, da bi nadaljeval s svojim rednim delom. Tokrat bo dela veliko. Z založbo «šolska knjiga» imam pogodbo, da ji bom zbiral najrazličnejši material za njihove izdaje. Vse to je treba pripraviti pravočasno, že med plovbo. Nadalje bom na «Sinjo lastavico» redno pošiljal del svojega ladijskega dnevnika, tako da bodo bralci revije lahko spremljali našo pot. Imam obveze tudi do založbe, listov in televizije. Kaže, da bodo dnevi, podobno kot na «Besi», prekratkih Pisatelj Kumičič je nekje zapisal tudi tole: pe italijanski gledališčnik Kdo Filippo, čestital. g(^ru «V svojem nastopanju■ no ^ sem imela veliko zadoščen] dar nisem bila zadovoljna z bi no vlogo, ker sem roisW“. seri jo lahko igrala bolje. 1me pa rada vse vloge, tako $v0. dijnh kot v tragedijah. Ze jih mladih let nisem bot?gleia da-karakterne vloge, nisem " ^lo- ti svoji gledališki os^0^ ie cene oblike. Največ ?e.seLja čiri-vedno dala vloga, ki J® bolj oddaljena od rnene ■ _ -e Ko sva se poslavljala, « enkrat dejala: «Želm\ ^ ta Gorici in v Trstu, tore] dom ^ „„ a e,,,« uresničuj ^ ■,edi■ želja se ji je tudi urf^n]o l»' svoji s MARKO VVALTRITSC ričani bomo svojo ro'J"u sr< zdraviti jutri zvečer v Uspehi znanosti ^ Skupini sovjetskih binlo® yja(ji-jo vodi sloviti znanstv i0 vzg0^’ mir Strumnikov, je sestav' tj vrsto sviloprejk, ki J to. ljajo le samci. Ne g kari da bi se dalo govorit^ vrie- nas bo privedlo PreveCTrintežje, b°" šavanje v prirodno ra vedali J®’ mo v tem primeru P° ^5 pa da je to ne le znans kaj' tudi ekonomsko lep -ke - šari1 ti znano je, da sfoprelke ^ ce dajo manj svile kot s» w po vjetskim biologom je njJxd dolgih križanjih in z ^ taj sevanji sviloprejk - svilopr®P da so končno na “4^c. samcev imeli le 833 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika: 12.30 Saksofon in elektronske orgle; 13.30 Glasba po željah: 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Poje Iva Za-nicchi; 19.10 Slov. znanstveniki na univerzi; 19.20 Pravljice in pesmi; 20.00 šport; 20.35 Wagnerjeva «Wal-kira»; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Pisana glasba; 16.20 Kulturni pregled; 19.20 Deželne kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Pisana glasba; 8.40 šola; 9.00 Dva orkestra; 10.00 Melodije; 11.15 Poje Maurizio; 11.30 Lepe pesmi; 12.00 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Otroški kotiček; 15.20 Plošče; 17.00 Program za mladino; 17.45 Mezzosopranistka Nora Jankovič; 18.00 Parada orkestrov; 19.00 Domači pevci zabavne glasbe; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Zborovsko petje; 21.00 Srečanje z Miro Mehelič; 21.15 Orkester Priv-šek; 22.00 Vrabčeva glasba; 22.35 Ritmi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba: 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 četrti program; 13.20 Radijski oder; 14.00 Ital. popevke; 15.10 Program za mladino; 16.40 Spored za otro- T0REK, 22. MflIA 1973 ke; 17.05 Sončnica; 19.10 Sindikalno ekonomska panorama; 19.25 Koncert; 20.20 «Andata e ritomo»; 21.15 Orkester; 21.30 Zandonai: «1 cavalieri di Ekebu». II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 7.40 Omella Vanoni in Roberto Murolo; 8.40 in 9.15 Orkester; 9.50 Nadaljevanka «Ritratto di signora»; 10.05 Popevke; 10.35 Pisan spored; 12.40 Plošča za poletje; 13.50 Kako in zakaj?; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 Plošča za poletje; 20.50 Plošče; 22.43 Nadaljevanka: «Tarzan». III. PROGRAM 9.30 Vivaldijeve skladbe; 10.00 Koncert; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasbeno govorni spored; 14.30 Schtitz: «Historia der Aufer-stehung Jesu Christi»; 15.25 Mali-pierova maša; 16.15 Plošče resne glasbe; 17.35 Jazz; 18.45 Albanija, otok na Balkanu; 19.15 Koncert; 20.15 Kaleidoskop; 21.30 Melodrama. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Pionir; 9.35 Solisti in zbori; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Klavir, violina in violončelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači ansambli; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Glasbena tribuna mladih; 14.30 Z ansamblom J. Privška; 14.40 «Na poti s kitaro»; 15.40 Melodije: 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 M. Vogt: Nilliks je umrl; 17.10 Popoldanski simf. , cH. 18.15 v koncert; 18.00 Aktualnosti.. ^ torek nasvidenje!; 1®-^20.00 nike; 19.00 Lahko doc,J0 : Mladi pevci; 20.30 S. Bu££- ^3 ta na 78 obratov» — 23.0» Lahka glasba: 22.15 PoP GjaSba A. Jozsef: Pesmi; Marka Žigona. jj,JA ITAL. TELE: -nanos4- 10.30 šola; 12.30 Po'jUI?n* «■ 13-00 življenje v Veliki BritaM-Slikanice; 13.30 Dnevnik. 1 prograri coščina: 16.00 šola; • jk: 17.4 za najmlajše: 17.30 Natrij Spored za mladino; ■ .19.4 oddaja; 19.15 Življenje zu DneV-šport in ital- kronike 2» ke; 33.IS nik; 21.00 Policijske kro Dnevnik. , II. KANAL h0. 18 30 Pc- ■".•a oddaja 19.00 *»*•&*«• rzFltvf) d Tf‘'1 Latinskoameriški film- JUG TGLE1« i«T’ 9.35. 11.00. 14.45. 5-55. Ruščina, v šoli; 10.45 in ^45 E- 17.00 Delavski amandmaji. ^ Peroci: Ivo fotograf; » pralce; 18.10 pritlikavo^ 55 ss* arsSi Diagonale; 21.25 L. M. na in mir. _aD\/NA ^ koprska barvna Mava ameriškega predstavnika po včerajšnjem dolgem srečanju UP8EDEK V PARIŠKIH POGAJANJIH MED KISSINGERJEM IN THOJEM °9ojaUa se bosta ponovno srečala danes - Navezani prvi stiki med Phnom Penhom ‘n Sihanukovo vlado - Hanoiski protest zaradi vohunskih poletov ameriških letal pARl2 a*vi- * 2u nadaljevali Pari! igriški] Danes so se v pogovori med . nm pogajalcem Kissinger-skim !n, njegovim severnovietnam-še n15°egom ^ Euc Thojem. Po Poaailo Jenih vesteh, kaže, da sta d°datnICa na dol>ri poi;i za dose^ in t ;ega. sporazuma o izvajanju ma, /pačenju pariškega sporazu-ja Je bil podpisan 27. januar-Wgih°S v Parizu. V ameriških letno ^ ie zvedeio, da bo ver-Po včV ■Sredo zaključno srečanje •Sed ^ajšnjem 10-urnem sestanku nanto-r^^Se^jevim in Thojevim Ttark kom Sullivanom in Co Vč6r .°m\ Voditelja delegacij se Priložn n'S*"a vr^e^a- Izrabila sta 2ave,„MS^’ da sta obvestila svoje n^&sr m seanik Lon Nol poveril bivšemu mi- j da Bela hiša pripravlja vIom,» ic ulstrskemu predsedniku Son San- j dobesedno izjavil, ko je povedal, da nu, ki se je pred kratkim vrnil iz Pariza, nalogo naj v imenu vlade naveže poluradne stike z vsemi kambcškimd političnimi silami v državi in l° °bkko družbenega de-valikot so jo poimeno- so jo ials't ,za *prostovoljno krvoda-vsoU°* so namenili precejšnje ’ s katerimi so poplačali ^dajalce. cen. Prispevek je bil razli-Pre- 9 ec*e na plačo, ki jo je leeja?nal posamezni krvodaja-s0 /n tako se je privctilo, da tudiaieri krvodajalci prejeli lir) Po f-200 florintov (70 tisoč fcjn celo 3.600 florintov (200 uc lir). IfjJ^žarska revija «Elet es korh1Lom>> je o tem objavila dru^ar‘ v katerem piše med deljZ7n: «Do sedaj smo ve-»si ’ da je kri raznih vrst in Vin 4/*™ analize krvnih sku-iiinj- roda dejstvo, da se v ceni iTs.k* socialistični družbi ridr kri na podlagi vlače, je žojcj.^ost škandalozno.» členek «Jj0SCuje s pikro pripombo• aa so imeli plavo kri?» spet preletela ozemlje DRV. V svoji noti Hanoi obsoja kršitev sever-novietnamskega zračnega prostora kot ponovno provokacijo ZDA in trdi, da je to dokaz, da so ameriške izjave o pripravljenosti za I miroljubno rešitev vprašanje indo-kitajskega vprašanja le gola laž. Prav tako oster ,ie bil sedanji podravnatelj obveščevalne službe Vvalters, ki je dejal: «Lani poleti je Haldeman prišel k meni in mi rekel: Predsednik hoče, da CIA preusmeri preiskavo FBI o skladih Nixonovega volilnega odbora.« (Po zakonu CIA lahko deluje le v zaključku, nota nadalje poudar- tujini). Gre za protizakonite pri- spevke poslovnika Roberta Vesca, ki je obložen, da si je prisvojil 224 milijonov štirih družb za investicije v tujini. MASSA CARRARA, 21. — Kon-Hanoi krši določila pariškega spo- i gres italijanskih anarhistov bo tudi ja, da bodo imeli ti poleti negativne posledice na pariške pogovore med Thojem in Kissingerjem. V komentarju o položaju v In-dokini glasilo sevemovietnamske komunistične partije «Nanh Dan» trdi, da so amsriške obotožbe, da loločiia pariškega , razuma, le pretveza za opraviče- J .08 v Carrari, ki je znana kot trd-vanje ameriškega posega v Kambodži. Medtem ko DRV in ZRV strogo izpolnjujeta določila pariškega sporazuma — nadaljuje list — jih ZDA načrtno kršijo in rovarijo, da bi izvajale Nixonov načrt in vsilile Južnemu Vietnamu, Laosu in Kambodži svoj neokolonializem. Iz Saigona medtem poročajo, da bo nadzorna komisija po vsej verjetnosti začela preiskavo o ameriškem bombardiranju osvobojenega južnovietnamskega ozemlja. Komisija je danes poslala pismo Sai-gonu in ZRV, v katerem navaja pogoje, pod katerimi lx> začela preikavo. Madžarski predstavnik v komisiji je zagotovil, da bodo partizani sprejeli te pogoje, kanadski zastopnik pa je poudaril, da ni gotovo, da jih bo sprejel baigon. PRED OČMI SOŠOLCEV IN UČITELJICE SEDEMLETNI DEČEK UGRABLJEN PRED OSNOVNO ŠOLO V BERGAMU Že prejšnje dni sta dva moška sumljivo opazovala malega ugrabiteljev je mlad in zelo lep - Do sedaj ugrabitelji še BERGAMO, 21. — Dolgi verigi nasilnih dejanj, ki zadnje čase pretresajo Italijo, se je danes pridružila še ugrabitev 7-letnega Mirka Panattonija. Do ugrabitve je prišlo nekaj minut pred 8.30 v Bergamu pred šolo, ki deček obiskuje. Do sedaj ugrabitelji niso še sporočili svojih zahtev, čeprav so se nekajkrat že postavili v stik z družino. Mirkov oče, Enrico Panattoni, ki je po rodu iz Toskane, je lastnik treh znanih restavracij v Bergamu. Mali Mirko, ki obiskuje drugi razred osnovne šole «Garibaldi», se je danes kot običajno odpravil v šolo ob 8.20. Spremljala ga je mati Oriana Fabbri, čeprav je šola samo 100 metrov daleč od hiše, kjer stanuje z ostalima dvema sinovoma in od restavracije, ki jo osebno vodi oče — «La Marianna«. Navadno je otroka spremljal kak u-službenec restavracije, ker pa je Mirko včeraj dejal staršem, da sta ga dva moška čudno gledala, se je mati nato odločila, da ga bo osebno pospremila. Ko sta bila samo kakih 30 metrov daleč od vhoda šole, je Mirko zagledal dva svoja prijatelja in njava anarhizma. Tako je sklenila federacija anarhistov F AL Kongres bo verjetno konec meseca ali začetek junija. zato ga je mati pustila, da je prehodil zadnji kos poti sam. V tistih nekaj metrih pa je Mirka čakalo usodno srečanje: na pločniku je bil parkiran svetel volksvvagen, v katerem je sedel moški, ob avtu pa je stal dolgolas in bradat mladenič, ki je nenadoma vprašal Mirka: «Kje je mama?» Ko se je deček obrnil, ga je neznanec zgrabil in ga s silo porinil na zadnji sedež avta, nakar je vozilo z vso brzino izginilo po ozkih ulicah starega dela Bergama. Mati, ki se je komaj obrnila, se sploh ni zavedla ugrabitve. Silno pa so se prestrašili otroci in osebje šole, ki so opazili bliskoviti prizor, ne da bi mogli poseči. Neki otrok je obvestil učiteljico Anno Granelli, da «so ukradli Mirka«. Učiteljica je obvestila starše, ti pa so takoj poklicali policijo. Nemudoma so iz kvesture in iz sedeža karabinjerjev odredili posebne ukrepe in res po niti pol uri so prišli do prvega odkritja — našli so avtomobil, seveda zapuščen. Izkazaio se je, da so avto ukradli sinoči. Medtem so tudi pod nadzorstvom namestnika dlržav-nega pravdnika dr. Battilaja začeli ZARADI AFERE \VATERGATE Nixon na zatožni klopi NEW YORK, 21. — Vse kaže, da bodo zaradi škandala Water-gate odstavljene še druge pomembne osebnosti ameriške uprave. Nekdo je primerjal afero z ledeno goro, pri kateri je vidni de! Je zanemarljiv del skupne mase. Vid-dni politiki so precej očitno obtožili Nixona in tudi posebni preiskovalec Archibald Cox, ki je bil i-menovan pred nekaj dnevi, je dejal, da namerava zaslišati «pričo» Richarda Nixona. Pred komisijo ameriškega senata za zunanje zadeve je danes pričal bivši direktor obveščevalne službe in sedaj veleposlanik v Teheranu Helsm. «Kdo bi si mislil,! ZASEBNI POGOVOR POMPIDOU-HEATH «Francozi in Britanci so si v laseh, toda med Heathom in menoj je prav odlično razumevanje!« Tako naj bi se izrazil sam francoski predsednik Pompidou in v tem stavku je smisel srečanja s premierom V. Britanije Heathom. «Zasebni pogovor« se je začel včeraj v Parizu ZARADI UTRUJENOSTI AMERIŠKIH KOZMONAVTOV Raže, da bodo stroko vojaki še enkrat odložili izstrelitev ladjice apollo Vesoljski laboratorij bodo zasenčili z ogromnim senčnikom po- laboratorija 21. — Po dvakratni ^IjsL / odložitvi izstrelitve ve-% ahjice «Apollo», ki bi mo- JaR tri ameriške kozmo-Vesoljskega laboratorija V°kovn’i i aže’ da bodo morali Jaki vesoljske ustanove U’ ki j6 enkrat odložiti izstreli-i k. iv;; doslej predvidena za Dejali a 6 kozmonavti J^ajo °v yefoljskega z Dov iea dneh intenzivno va-e manevre, ki so potrebni ^^abm^f^^denih okvar na Izziven ‘jTa trening je tako in-3 v bi kozmonavti lahko Cvetek preutrujeni Ni^Kenvm in Weitz bi bili fia Prejšnji torek, ? ,ePltvi velikanskega ve-)^videnmab> najprej za štiri dni, l Po ^ . za en teden. W kažffcr>iU ^neriških znanstveni-velikanski beli in SHi ‘m •, veuKansm Deu m Za &k najboljše nadome-S. direlt ni ščit- Neli Hutckin-U, ,°r Poleta, je izrekel pre-s’ a “° Prva posadka «sky-r// rL0/,avitvijo senčnika re-wpestiiiP ot>Ifme. «če bomo lahko tvj/v pra„undniik in bomo posta-C1 ee&° leg0 Panoje s sonč-h. Polet mi’ I® dejal Hutckinson, 0,^611» okoljskega laboratorija Nasa azumljivo je tudi’ da rešiti ta polet za vsa-a’ saj. je za «skylab» po-lif\ dolav mdijardi in 600 milijo-',2' vsakJsV (okr<>g 1100 milijard bujsko , an odgoditve pa stane VJ6v r„iUs''an°vo en milijon dfr k*1 tehniiti°r-a:l 600 milijonov lir). kv,VeSoli^ m strokovnjaki ameriš-to^ObaSk Ustanove in 25 od 37 >teV !*?v. so mobilizirani. Za tn?ajo /;kylaba». Poleg drugega S5 S ngS seboj v laboratorij zaradi okvar, I tisoč svetlobnih let od Zemlje od ki jih je povzročila previsoka tem-1 krila dve tako imenovani «črni luk- peratura v «skylabu». Elektronski računalnik vesoljskega laboratorija je že dvakrat zaporedoma avtomatično vklopil rezervni «freezer>>, kjer so shranjena zmrznjena jedila, naprave v nadzornem centru v Houstonu pa niso zabeležile nobene okvare v glavnem hladilniku. Vprašanje, ki ga bodo morali rešiti ameriški strokovnjaki bo tudi, ali naj trije kozmonavti vzamejo s seboj zalogo živil, ali pa je živež shranjen v «skylabo-vem» hladilniku še vedno uporaben. Senčnik, ki ga bodo trije kozmonavti namestili na vesoljskem laboratoriju, je zelo podoben senčnikom, ki jih poleti uporabljamo na plaži, le da ima pravokotno obliko. Kaže, da ga bodo Conrad, Ker-win in Weitz potisnih v vesolje skozi posebno odprtino in dežnik naj bi se nato avtomatično odprl naslednjega dne. Po mnenju strokovnjakov, naj bi se tako laboratorij najhitreje ohladil. Tehniki so že s pomočjo radijskih impulzov postavili laboratorij v tako lego, da sonce osvetljuje samo konico. Poskrbeli so tudi za ventilacijo kabine, ki je bila nasičena s strupenim plinom. Plin je razvil poli-uretan, ki ga uporabljajo kot izolacijsko sredstvo, zaradi previsoke temperature v notranjosti kabine. Preden bodo stopili v skylab ga bodo kozmonavti nekajkrat obleteli, da bodo lahko ugotovili morebitne zunanje okvare. Poveljnik Conrad bo moral med drugim ugotoviti, če je mogoče namestiti panoje s sončnimi celicami z dolgo kljukasto palico. Avstralski astronomi odkrili «črni luknji« nji», ki so nastale zaradi «smrti» dveh zvezd. Obstoj «čmih lukenj« je teoretično predvidel Albert Einstein, a obstoj tega pojava še ni bil eksperimentalno potrjen. «črni luknji« so odkrili astronomi observatorija «Mount Stromlo« pri Cam-berri. «črne luknje« — je dejal ravnatelj observatorija Vidal — so posledica «smrti» neke zvezde zaradi implozije mase, kateri ji sledi eksplozija, ki uniči nebesno telo. Ostane področje z razsežnostjo petih kilometrov, v katerem je gravitacijska sila tako močna, da je vsako telo, ki se približa temu področju, cvsrkano« in nato kompromi-rano do temperatur, ki presegajo deset mihjonov stopinj Celzija. V tem procesu pride do proizvodnje žarkov X, kar omogoča lokalizacijo «črne luknje«. Kaže, da sta «črni luknji«, ki so ju odkrili avstralski znanstveniki, «rodili» dve zvezdi, ki sta imeli znatno večjo maso kot zemlja in sta «živeli» pred enim milijonom let. «To odkritje — je dejal dr. Vidal — dokazuje, da zvezde ne vsebujejo neizčrpne količine energije, kar je vzrok njihove «smrti». Odkritje vsekakor bo pripomoglo k boljšemu poznavanju zadnjih faz razvoja nebesnih teles.« .......laUo- CAMBERRA, 21. - Skupina av- :rvvin nWeitz6vza^nejb^s i sporočila, ^a” je' v razdalji sedem I in ga zato obiaki ne preganjajo- Nacist J. Mengele še živ v Paragvaju LONDON, 21. — Znani angleški novinar Brian Crozier piše v današnjem izvodu «Timesa», da je nacistični zločinec Joseph Mengele še živ v Paragvaju, kjer se bogato preživlja s preprodajo mamil. Po informacijah angleškega novinarja naj bi Mengele sodeloval pri razpečevanju heroina, ki ga vodi neka osebnost, ki je zelo blizu vladi ZARADI UGRABITVE IN UMORA MILENE SUTTER Vedno novi dokazi proti Lorenzu Bozanu Pričevanje očeta Milene Alda Sutterja ■ Nekdanja zaročenka ga ima v dobrem spominu GENOVA, 21. - Današnje je bilo deveto zasedanje zbora, ki sodi Lorenzu Bozanu zaradi ugrabitve in umora Milene Sutter. Pred sodnike je prvi stopil pastir Giuseppe Secchi, ki je pričal, da je maja 1971, v dneh, ko so ugrabili in umorili mlado Mileno, opazil na nribu Fasce blizu Genove na novo izkopano jamo. Obtožba namreč trdi, da je Bozano imel namen pokopati truplo mlade žrtve prav tam in da sta ga v neposredni bližini opazili tudi dve prijateljici prav tistega 6. maja, ko je Miler-a bila ugrabljena. Nato pa naj bi se Bozano zbal, da ga odkrijejo med prenosom trupla in ga je zato odvrgel v morje. Pastir je izjavil, da je prav gotov, da je bila jama izkopana na novo in da se je čudil, kdo neki je prišel na hrib kopat jamo. Polkovnik karabinjerjev Plaeidi je delno podprl obrambo, ko je izjavil, da je neutemeljeno pričevanje neke ženske, ki naj bi videla Bozana v rdečem spyderju blizu šole, kamor je zahajala Milena. Ženska je namreč dejala, da ga je opazila pred nekim gradbiščem, ki ga ni nikoli bilo v bližini šole. Zatem je psihiater prof. Zucchi izjavil, da je pregledal Bozana, ko je ta imel 13 let in da je imel vtis, da je normalen, razen kar se tiče spolnosti, kjer je opazil fetišistične motnje. Zelo pomembno je bilo pričanje Anne Marie Zucco, lastnice čistilnice, kateri je konec aprila 1971 Bozano oddal modro suknjo, da bi mu jo sčistili. Ugrabitelj je namreč bil oblečen prav v tako suknjo. Bozano trdi, da je šel po suknjo komaj 13. maja, torej potem, ko so ugrabih Mileno, po pričevanju lastnice čistilnice pa jo je prišel iskat že nekaj dni pred 6. majem. Zatem je stopil pred sodni zbor oče uboge Milene Arturo Sutter. ki so ga zaslišali že med enim prvih zasedanj. Sodnike je zanimalo ali je Milena imela brazgotino na čelu. Ta detajl je zadobdl veliko važnost potem, ko je brivec Giubo Boero izjavil, da je 15. maja 1971 igral na karte z Bozanom in da sta se pogovorila tudi o ugrabitvi. V tistih dneh je veliko neznancev telefoniralo družini Sutter in zahtevalo večje vsote denarja za rešitev življenja dekleta. Izkazalo pa se je, da gre za «ša-kale», id špekulirajo na račun nesreče, ki je prizadela družino. Bozano pa je izjavil brivcu: «Jaz že vem, kako bi ti ljudje prišli do denarja, morali bi govoriti o verižici na vratu in o brazgotini na čelu«. Brivcu se je trditev zdela zelo sumljiva, saj teh podrobnosti ni poročal noben časopis. Arturo Sutter je res potrdil, da je Milena imela na čelu majhno brazgotino, ki ji je ostala od padca, ko je bila stara komaj 20 mesecev. Po zaslišanju vrste obrobnih prič, je pred sodnike stopila Franca Nuo-cera, ki je dalj časa bila zaročena z Bozanom. Pustila ga je, ker ga je odkrila v postelji skupno z r.eko mladoletnico. Dejala pa je, da je bil Bozano normalen človek in da ima o njem lep spomin, čeprav sta se pogostoma kregala. Sodnikom je nato Bozanov znanec Alessandro Di Giovanni pričal, da je v opisu roparja, ki ga je bral na časopisu, prepoznal Bozana in da mu je zato svetoval, naj se takoj prostovoljno javi na kvesturi, česar pa Bozano ni storil. Končno je še pričal nekdanji Bozanov prijatelj Luigi Pa-trone, ki je demantiral, da bi tistega 6. maja zvečer srečal in pozdravil Bozana. Na vprašanje branilcev je Potrdil, da je sam izdal knjigo: «Pri-mer Sutter: v obrambo civilizacije« in da je pri tem izgubil milijon lir. Tudi to dejstvo potrjuje, da se je okrog procesa Bozano ustvarilo o-zračje, ki ne pripomore k ugotovitvi resnice. Indici proti plavolasemu lastniku rdečega avtomobila se sicer kopičijo, ne dajejo pa nikomur pravice do moralnega linčanja, kot se je dogodilo v Genovi in po vsej državi. Mirka Panattonija - Eden od niso sporočili svojih zahtev zasliševanje očividcev. Zlasti učiteljica je podala precej natančen opis dolgolasega in bradatega ugrabitelja, na podlagi katerega so obvestili vse italijanske kvesture, železniške postaje, letališča in mejne prehode. Do sedaj pa ni bilo še nobenega u-spešnega odkritja. Nekaj minut pred poldnevom je telefon družine Panattoni zabrnel. Oglasil se je moški glas, ki je dejal samo: «Bomo spet klicali« in prekinil vezo. Nekaj minut pozneje je spet klical in spet prekinil vezo. Karabinjerjem pa je zadostovalo, da so odkrili področje, od koder se je neznanec oglasil. Gre za gričevnato področje blizu Bergama in sedaj vodijo temeljito preiskavo, žal pa brez uspeha. Mirko Panattoni je danes zjutraj bil oblečen v modre hlače porisane s semafori, v črn opasnik, nad katerim je nosil rjav dežni plašč in rumeno kapo, na kateri je narisan športni avtomobil. Policija je tudi posredovala opis dlolgolasega roparja: po pričevanju gre za izredno lepega mladeniča, starega 27-28 let, i z rjavimi lasmi in rjavo brado, visokega pribhžno 1,80 m; nosil je temne hlače, moder pleten jopič, pod katerim je imel belo srajco. Imel je tudi rokavice in temne naočnike. Do pozne noči so preiskovalci nadaljevan svoje naporno delo, da bi le našli Mirka. Tudi vse prebivalstvo Bergama aktivno sodeluje in na kvesturi so prejeli že na stotine opozoril in napotil, ki pa so se žal izkazale neutemeljene. Po mnenju preiskovalcev so ugrabitelji verjetno iz Bergama, saj ni Panattoni tako bogat, da bi ga poznali tudli drugod. Poleg tega pa so pri begu ugrabitelji pokazali izvrstno poznanje ozkih in strmih uličic starega dela Bergama, koder bi se tujec prav gotovo izgubil. Strnjena stavka rimskih jetnikov RIM, 21. — V zaporih «Regina Coeli» in «Rebibbia» jetniki nadaljujejo z gladovno stavko, da bi tako pritegnili pozornost javnosti na pereče vprašanje odlaganja reforme zaporov. Stavki se je skupno pridružilo 1.380 jetnikov. V «Regina Coeli« že osem dni gla-duje 200 jetnikov in njihova delegacija je izjavila, da «bodo nadalje: vali s stavko vse' dokler ne bodo oblasti resno vzele v pretres zahteve zapornikov«. V «Rebibbii» pa stavkajo pet dni in včeraj se je 1.810 jetnikov odločilo, da ne bodo več sprejemali paketov in obiskov znancev in sorodnikov, kot nadaljnji znak protesta. Jetniki so ves dan v celicah, ne opravljajo nobenega dela in pijejo samo vodo. Grška policija aretirala mladinsko protivladno skupino ATENE, 21. — V mestu Halandri pri Atenah je politična policija odkrila skladišče orožja in aretirala 14 domnevnih pripadnikov protivladne organizacije EAN — Grška mladina proti diktaturi. V stanovanju enega izmed aretirancev naj bi policija odkrila tudi seznam osebnosti, proti katerim naj bi pripravljali atentate, ter večje vsote tuje valu-to. Tudi orožje, je pripomnila policija, je tujega izvora. Minister Romita v CERN pri Ženevi ŽENEVA, 21. — Italijanski minister za znanstvene in tehnološke raziskave Pier Luigi Romita si je danes ogledal v Meyrinu pri Ženevi laboratorije evropske organizacije za jedrske raziskave CERN. Minister Romita je zlasti poudaril pomen mednarodnega sodelovanja na znanstvenem področju kot spodbudo za uspešnejše sodelovanje med narodi tudi na drugih področjih. Med ogledom laboratorijev, v katerih deluje tudi 250 italijanskih izvedencev, je minister priznal pomemben doprinos znanstvenikov tržaške univerze, ki jih vodi prof. Fidecaro, in drugih italijanskih univerz. TRŽAŠKI DNEVNIK Praznik češenj v Maekoljah V nedeljo je bil v Mačkoljah , delavskimi sveti in družbenim oko-tradicionalni «praznik češenj«. Če-1 ljem, o vprašanju prevozov avtobus-prav je vreme v nedeljo zjutraj | nih povezav po vaseh občine ter o kazalo slabo in domačini so že | vprašanjih onesnaženja okolja, obupavali nad uspehom vaškega | koncu so izvolili devetčlanski praznika, se je vendar popoldne ; odbor, ki bo v prvi vrsti skrbel za pokazalo sonce in se tako popra- j povezavo med raznimi podjetji, ki vilo kot si ni pričakoval niti naj- j se nahajajo v mejah dolinske občine, večji optimist. Meščani in prebivalci okoliških vasi so trumoma prihajali v Mačkolje, tako da se je rila iz vasi dolga vrsta parkiranih avtomobilov. Na lepem travniku, ob senci košatih dreves, je bilo jedače in pijače na pretek; tudi češenj, ki so v tem času še precej redke, ni manjkalo. Ob 15. uri se je pričel koncert godbe na pihala iz Brega pod vodstvom Dušana Strajna, uro kasneje pa je bilo uradno odprtje praznika češenj. Začel je domači pevski zbor pod vodstvom Dušana Jakomina, ki je zapel nekaj pesmi. Sledil je govor dr. Alojza Tula s pozdravno besedo. Kot tretja točka programa je bil spet pevski zbor in sicer moški zbor slovenskega prosvetnega društva «Tabor« z Opčin pod vodstvom Svetka Grgiča. Ljuba Smotlak je dirigirala nato otroški pevski zbor «Slovenski šopek« iz Mačkolj. Posebno pa je prisotne navdušil nastop ansambla Ottavia Brajka iz Izole s pevskimi in humorističnimi točkami, katere so izzvale val prisrčnega smeha. Od 20. do 24. ure je bil ples. Igral je ansambel Ottavia Brajka. V. L. IV. kongres CGIL v Dolini Prejšnji teden je bil v Dolini IV. kongres krajevne občinske delavske zbornice CGIL, ki so se ga udeležili številni delegati raznih delavskih kategorij v območju občine ter številni predstavniki raznih podjetij. Uvodno poročilo je imel tajnik Albino Gerli, nakar je -Jedila živahna razprava o vprašanjih zaposlovanja mladih, o stikih in povezavah med V Trbižu razprava o upravljanju žičnic V soboto in nedeljo bo v Trbižu letni občni zbor Italijanske zveze prevoznikov (oddelek za žičnice). Pobudo za organizacijo zbora v naši deželi je dal odbornik za promet Varisco, ki bo ob tej priliki orisal osnutek deželnega zakona o upravljanju žičnic, ki je že pripravljen in ki ga bodo predložili v odobritev deželnemu svetu v začetku tretje zakonodajne dobe. Na egiptovski ladji še niso pogasili požara Tržaški gasilci se še vedno trudijo s požarom, ki je zajel bombažne bale v podpalubju egiptovske tovorne ladje «Armant», ki je pred dnevi priplula v tržaško pristanišče. Obenem so ladjo včeraj zjutraj premestili s pomola lesnega pristanišča, ob katerem je bila zasidrana, v bazen tržaškega arzenala sv. Marka. Premestili so jo iz bojazni, da bi se zaradi preobteženosti ne potopila. Z gašenjem požara v vseh teh dneh se je namreč nabralo v podpalubju veliko vode. • Drevi ob 19. uri bo v konferenčni dvorani občinskega naravoslovnega muzeja v Ul. Ciamician 2 predavanje Fabia Perca in Giorgia Vet-te na temo «Ptice ujete v Furlaniji-Julijski krajini, vedenje in ekct-gi.ai. Vmes bodo na isto temo predvajali dokumentarec. VLOM V TRGOVINO S FOTOGRAFSKIM MATERIALOM •# b L < ^ '“St Tatovi odnesli iz trge za 35 milijonov lir plena Tatvino sta odkrila dva odjemalca - Agenti letečega oddelka so uvedli preiskavo na podlagi nekaterih dragocenih indicij Srečno pristalo ugrabljeno letalo CARACAS, 21. - Preteklo noč je pristalo na letališču venezuelske prestolnice letalo, ki so ga preusmerili v petek in ki je v soboto pristalo na Kubi. Letalo so preusmerili trije moški in ena ženska, ki so na Kubi zaprosili za politično zatočišče. Po izjavah potnikov je skupino vodil Federico Bottini, ki je pred štirimi meseci zbežal iz venezuelskih zaporov. Tako vsaj je sam izjavil razumljivo prestrašenim potnikom, ko jim je obrazložil, da gre za preusmeritev iz političnih razlogov in da zahtevajo od vlade, naj izpusti 79 političnih jetnikov. Drugače, je pripomnil, bodo letalo razstrelili med poletom. Vlada ni klonila, kljub temu pa so ugrabitelji po pristanku na Kubi dovolili, da je letalo odletelo. Vsi potniki so pripomnili, da so ugrabitelji ravnali zelo vljudno, čeprav strogo. Znano trgovino s fotografskim materialom «Eurojapan«, ki je nameščena v tretjem nadstropju poslopja št. 3 v Ul. Coroneo, so «obi-skali« tatovi. Njihov plen je bil izdaten, saj znaša skupna vrednost vseh ukradenih fotografskih aparatov in drugega materiala kar 35 milijonov lir. Tako je izjavil eden od lastnikov trgovine 30-letni Claudio Kisvarday iz Ul. Ceretto 7/2. ko ie prišel včeraj nekaj pred poldne v svojo trgovino, ki je bila že polna policijskih agentov. Ki-svarday je namreč v soboto zvečer trgovino skrbno zaklenil in še slutil ni, kaj se je v trgovini dogajalo v njegovi odsotnosti. Tatvino sta namreč odkrila dva odjemalca, ki sta nekaj pred enajsto prišla nakupovat. Vrata so bila vlomljena in v notranjosti je vladal nered, zato sta takoj zavrtela policijsko telefonsko številko in počakala do prihoda agentov. Da je dejansko | šlo za vlom, ni bilo nobenega dvo ma. Vrata so bila sicer priprta, a številni znaki so pričali, da jih je nekdo vdiral. Tudi o tem, da je šlo za izdatno tatvino, ni bilo dvoma, kajti nekatere police so bile prazne. Medtem ko so agenti znanstvenega oddelka iskali morebitne prstne odtise in druge znake, na podlagi katerih bi se dalo ugotoviti tatove, je kot rečeno prišel v trgovino lastnik, ki je izdelal podroben inventar vsega ukradenega blaga. Agenti letečega oddelka so nemudoma uvedli preiskavo, ki je odkrila že marsikatero podrobnost Zaenkrat sicer še ni bilo mogoče ugotoviti, kdaj je do vloma in kraje prišlo, tudi zato, ker so bila nekatera pričevanja v protislovju. Eden od stanovalcev poslopja, kjer ima prostore omenjena trgovina, je namreč izjavil, da je v nedeljo zvečer okrog 11. ure, ko se je vračal domov, slišal na hodniku sumljiv šepet. Neka stanovalka, ki prebiva nadstropje niže, pa je prisegala, da je slišala sumljiv ropot v zgornjem nadstropju že v soboto zvečer. Najkoristnejše je bilo ob vsem tem pričevanje prodajalke časopisov, ki ima svoj kiosk prav pred poslop.em in ki je agentom letečega oddelka izjavila, da je včeraj in predvčerajšnjim videla dva mladeniča približno starosti tridesetih let, enega plešastega in suhljatega, ki je govoril v piemon-tkem narečju in drugega, nekoliko bolj plečatega, ki je govoril v pravilnem jeziku, kako sta sumljivo vstoprla in izstopala v poslopje, s trgovino «Eurojapan». Agentje sedaj poleg teh dven neznancev iščejo avtomobil fiat 500 rdeče ba.-ve s tržaško registracijo, ki naj bi ga neznanca uporabljala. 0 Danes ob 20. uri bo v dvorani miljskega občinskega sveta slovesna predstavitvi’ Vidalijeveea dela «H 5. Reggimento — Come si sfogio 1'eser-cito popolare spagr.olo«. Knjigo bo predstavil dr. S. Crise. • V petek, 25. maja bo ob 20. uri govoril v krožku «Che Guevara« v Ul. Madonnina 19 Pietro Grifone o -(Kapitalizmu in fašizmu«. Na pokrajinski cesti pri Križu je včeraj hudo ponesrečil 72-l< upokojenec Luigi Ussai iz Križa 4, ki se je s trokolesnim furgon ape zaletel v telegrafski drog. V: ki nesreče niso znani. Ponesrečen ki se je hudo potolkel in ranil obrazu in drugih delih telesa ter verjetno zlomil desno stegnenico, z rešilnim avtomobilom prepeljali splošno bolnišnico, kjer se bo mo zdraviti od enega do treh meseci S P D T priredi v četrtek, 24. t.m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani 8. PLANINSKI VEČER na katerem bo član Angel Carli predvajal filme izletov planinabe-ga društva. ŠPORT ŠPORT ŠPORT AU Um Mm Atalanta - Vicenza 0:1 Bologna - Cagliari 4:2 Inter - Fiorentina 1:0 Napoli - Lazio 1:0 Roma - Juventus 1:2 Ternana - Palermo 0:0 Torino - Sampdoria 0:1 Verona - Milan 5:3 NOGOMET V prvenstvu C lige KONČNA LESTVICA Juventus 45, Milan 44, Lazio 43, Fiorentina in Inter 37, Torino in Bologna 31, Cagliari 29, Napoli 28, Verona 26, Borna, Sampdoria, Vi-cenza in Atalanta 24, Palermo 17, Ternana 16. Juventus je osvojil naslov državnega prvaka; Atalanta, Palermo in Ternana izpadejo v B ligo. BL1 d.M Ascoli - Arezzo 3:1 Catania - Bari 1:0 Como - Novara 0:1 Foggia - Reggiana 3:1 Genoa - Brindisi 0:1 Mantova - Lecco 1:1 Monza - Catanzaro 0:0 Perugia - Brescia 2:0 Reggina - Cesena 0:0 Taranto - Varese 1:0 LESTVICA Genoa in Foggia 46, Cesena 44, Catania 42, Ascoli 40, Varese 38, Catanzaro in Brindisi 36, Novara 35, Como 34, Reggiana 33, Arezzo in Bari 31, Taranto in Monza 30, Perugia in Brescia 27, Reggina in Mantova 26, Lecco 22. PARI PRIHODNJEGA KOLA Arezzo - Catania, Brescia - Reggina, Brindisi - Monza, Catanzaro -Como, Cesena - Taranto, Foggia -Mantova, Genoa - Bari, Lecco - Varese, Novara - Ascoli, Reggiana -Perugia. A SKUPIVA Neučinkovit napad Triestine v srečanju z Alessandrio Trener Cergoli je zagrešil taktično napako ker ni poslal treh igralcev v napad O, S =i Triestina - Alessandria 0:0 Venezia - Cossatese 2:1 Rovereto - Cremonese o-i Verbania - Legnano 2:0 Piacenza - Padova 1:1 Seregno - Parma 1:1 Pro Vercelli - Savona 2:0 Solbiatese - Trento 1:0 Derthona - Udinese 0:0 Belluno - Vigevano 2:0 LESTVICA Parma 46, Udinese in Venezia 45, Alessandria 44, Savona in Cremo-nese 37, Seregno 36, Padova 34, Legnano, Piacenza in Solbiatese 33, Pro Vercelli in Belluno 32, Trento 31, Triestina, Derthona in Cossa-tese 29, Rovereto in Vigevano 28, Verbama 19. PARI PRIHODNJEGA KOLA Piacenza - Belluno, Savona - Cre-monese, Vigevano - Derthona, Parma - Pro Vercelli, Alessandria -Rovereto. Trento - Seregno, Udinese - Solbiatese, Cossatese - Triestina, Legnano - Venezia, Padova -Verbania. Jugoslovanska nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA Radnički - Dinamo 1:1 Sloboda - Vojvodina 0:0 Vardar - Hajduk 1:2 Sarajevo - Crvena zvezda 1:1 Beograd - Velež 2:0 Partizan - Željezničar 1:0 Sutjeska - Spartak 3:1 Olimpija - Borac 3:0 Bor - Čelik 0:0 LESTVICA Crvena zvezda 44, Velež 40, Beo- grad in Partizan 38, Željezničar 35, Sarajevo 33, Sloboda 30, Vardar 29, Radnički 27, Hajduk 26, Vojvodina in Dinamo 25, Borac 24. Olimpija, Bor in Čelik 23, Sutjeska 20, Spar-tak 19 PARI PRIHODNJEGA KOLA Dinamo - Bor, Čelik - Olimpija, Borac - Sutjeska, Spartak - Partizan, Željezničar - Beograd, Velež -Sarajevo, Crvena zvezda - Vardar. Hajduk - Sloboda, Vojvodina - Radnički. II. ZVEZNA LIGA — ZAHOD Maribor - Sloboda 3:0 Rudar (L) - Zagreb 0:1 Kozara - Orijent prek. Mura - Mercator 0:1 Rudar (T) - Istra 0:1 Karlovac - Varteks 1:0 Trešnjevka - Jedinstvo 1:1 Split - Segesta 0:4 Rijeka - Šibenik 1:0 LESTVICA Zagreb 51, Karlovac in Maribor 42, Rijeka 41, Mura 32, Šibenik 30, Orijent 29, Istra in Mercator 28, Segesta in Jedinstvo 27, Var-teks in Kozara 26, Rudar (L) in Split 25, Sloboda in Trešnjevka 22, Rudar (T) 15. PARI PRIHODNJEGA KOLA Zagreb - Rijeka, Šibenik - Split, Segesta - Trešnjevka, Jedinstvo -Maribor, Sloboda - Kanovac, Var-teks - Rudar (T), Istra - Mura, Mercator - Kozara, Orijent - Rudar (L). SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Ljubljana - Aluminij 5:0 Nafta - Triglav 5:2 Koper - Ilirija 0:0 Kladivar - Izola 2:1 Drava - Kovinar 4:1 Železničar - Slavija 1:1 LESTVICA Železničar 27, Ljubljana 24, Iliri- ja 23, Drava in Izola 22, Slavija 21, Nafta 20, Kladivar 17, Koper in Aluminij 16, Kovinar 13, Triglav 7. PARI PRIHODNJEGA KOLA Aluminij - Železničar, Slavija -Drava, Kovinar - Kladivar, Izola -Koper, Triglav - Ljubljana, Ilirija -Nafta. ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA Litija - Adria 3:2 Usnjar - Primorje 4:3 Piran - Tolmin 1:4 Zagorje - Jadran prek. Vozila - Slovan 3:4 Sava - LTH 1:3 LESTVICA Slovan 32, Primorje 27, Vozila 26, Litija 23. Usnjar 21, Sava 19, Adria in Tolmin 18, LTH 13, Jadran 12, Piran 10, Zagorje 7. PARI PRIHODNJEGA KOLA Adria - Sava, TLH - Vozila, Slovan - Zagorje, Jadran - Piran, Primorje - Litija, Tolmin - Usnjar. Triestina — Alessandria 0:0 TRIESTINA: Cantagallo, Saba- din, De Gasperi, De Luca, Scichi-lone, Vastini, D’Alessi, Bertoli, Bru-sadelli, Zamparo, Macchia, 12 Gre-goretti, 13 Rakar. ALESSANDRIA, Croci, Maldera II., Di Brino, Paparelli, Coiombo, Berta, Vanzini, Salvadori, Bianchi (Manueli), Lorenzetti, Musa, 12. Pozzani. SODNIK: Frasso iz Capue. Z nekoliko pogumnejšo igro bi Triestina v nedeljo osvojila obe točki. Z majhno taktično spremembo v drugem polčasu, bi bilo to mogoče: zadostovalo bi, da bi trener Cergoli poslal tri napadalce v prvo vrsto. Tega sicer ni mogoče trditi s popolno gotovostjo (še vedno velja pravilo, da je žoga okrogla), vendar pa naša trditev izhaja iz igre, ki sta jo prikazali enajsterici. Alessandria se je namreč stalno posluževala obrambne taktike, in možno je torej, da bi en napadalec več v prvi liniji izkoristil priložnost in poslal žogo v mrežo. Dva pa nista mogla storiti ničesar, saj je bilo pred vrati Alessandrie vedi-no pet igralcev, včasih pa celo sedem. Po prvem polčasu smo mislili, da bo trener sprejel ta ukrep v drugem delu igre ali vsaj v zadnjih minutah in da bo poslal na igrišče Rakarja, ki je primeren za take akcije. Z njim bi lahko zamenjal kakega statičnega igralca, ki jih je bilo tokrat vsekakor preveč. Kljub temu pa se ni nič spremenilo in verjetno se je trener zadovoljil z neodločenim rezultatom v srečanju s tako nevarnim nasprotnikom. Jasno je bilo, da je nasprotnik nevaren. Odlikoval se je predvsem po dobri igri na sredini igrišča in po izredni obrambi. Na srečo pa je bil napad Alessandrie tokrat precej zaspan in neučinkovit, saj je bil osnovan na profnapadu, ki ga je obramba Triestine vsakokrat prestregla. Najnevarnejšo akcijo so gostje izvedli v 50. min., ko je Lorenzetti zadel vratnico. Tekma je bila, kot že rečeno, precej medla. Gostje so zaigrali tehnično bolje, vendar pa niso pokazali vseh svojih sposobnosti. Tržačani pa so na vse načine skušali prodreti do nasprotnikovih vrat, kar pa jim ni uspelo iz enostavnih matematičnih razlogov. Po drugi menjavi trenerja v letošnji sezoni pa lahko rečemo, da si je Triestina še kar zadovoljivo zakrpala igro in osvojila točko, ki ji bo lahko zelo koristila. * * * Štiri kola pred koncem prvenstva je stanje na lestvici še vedno precej nejasno. Vodi Parma, sledita ji Udinese in Venezia s točko zaostanka, Alessandria pa ima še točko manj. Od vseh teh ekip je v nedeljo osvojila, obe točki le Venezia. ki je z zmago nad Cossa-tesejem naredila uslugo tudi Trie-stini, saj imata ti dve ekipi enako število točk, v nedeljo pa se bosta spoprijeli v neposrednem srečanju. Enako število točk ima tudi Derthona, tem trem ekipam pa sledita na korak razdalje Rovereto in Vigevano. Na repu lestvice je še vedno Verbania, ki je že izpadla iz boja za obstanek. STRELJANJE"" < BEOGRAD, 21. — Jugoslavija je osvojila tri zlate kolajne na mednarodnem strelskem tekmovanju v Beogradu, katerega se je udeležilo pet reprezentanc. PLANINSTVO LJUBLJANA, 21. — Pri Slavkovem domu pri Golem brdu so v nedeljo počastili 80-letnico obstoja Planinske zveze Slovenije. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki slovenskega političnega in javnega življenje sploh. KOLESARSTVO DIRKA ZA e progo v 36 minutah^ s prugj^- trosijo 33,300 km na uro- scAT)-bil Roberto Sonnoh mesW medtem ko se je na ^ranil ba uvrstil Pavel Ota, ki J ^ je bila izredno ciCa in so kolesarji imeli na Pika S^oraj enourno zamudo. Kro-Pp 7Ca^*"ne ei^Pe se lahko skrči Prist* i nJih dvesto metrov, ko je kok, . na cilj celotna karavana prit} ai'-lev so hoteli sprinterji Pred-/13 svoj račun, predvsem pa do, S/?vniki nemške ekipe Roka-JfijjJ*1 S0 doživeli prav polom v ki cir’-V sv°j^ domovini. Na širo-hcredip1 ravnini so se kolesarji raz-si h v pahljačo, skoraj vsi so skauj^S^i* s komolci in poti-Privo^?’ kako da je končno prvi ki jp 11 Preko bele črte Karscens, tovLjyPremagal svojega klubskega tein i;Sa ^an Roosbroecka, med-stii 5° ^ je na trejte mesto uvr-s° D Vek°vni prvak Basso. Sledili Stletlc s“’ žirija je analizirala po-šejjj e. Prihoda na cilj in po dalj-^sto odvzela Karstensu prvo tpesto’ ** ie kako nazadoval na 33. ti , ’ ®edtem ko je postal uraci-kroeci?®°vaiec drugouvrščeni Roos-Val , ' Protesti Bassa, ki je zahte tlagal.Se Prvo mesto, niso nič po dovai ' Poleg Karstensa je naza-Prav .kadi Van Linden, ki se je tako ... - ..... posluževal v sprintu ko- fija j.' Pravzaprav bi morala ži-saj j^^ovati vseh 34 sprinterjev, ‘liej, “ki nobeden «nedolžno jag- Pa je roza majica Eddy PtVa ^ 'Pirno opazoval borbo za tekaj efka. Belgijec ima sicer le itnotn und prednosti pred Itali-Piittio “‘kossijem, toda to mu tre kežje Jadostuje, saj morajo naj-dfieh t še priti. V teh prvih Sši “kovanja pa je že zadal keju> ."darec Gimondiju in Fuen-?a°štariV lrnaka več kot pol minute ■ ^Ptri Č' k žen 00 na sporedu četrta etapa takr,V? Aoste in kolesarji bo-st° 0 končno prispeli na italijan-LeSf,. je- Merila bo 164 km. I $ca 3. etape: je n ^an Boosbroeck (Bel.), ki Lufev°zil 239 km dolgo progo ^semburg — Strassburg v 6. I 55’01” s p.h. 34,547 km/b 3. Marino 1 Palazd Pierino 5' Be^Chini Aido °n£a!.a?minck R°Ser "■ SS?« 13. Lualdi 14. Gambarotto 15. Bazzan in še 19 kolesarjev v času zmagovalca, med katerimi je bil tudi Merckx. Skupna lestvica po 3. etapi: 1. Merckx 16.32’54” 2. Bitossi zaost. 5” 3. De Vlaeminck 4. Panizza 13” 5. Dancelli 38'’ 6. Karstens 7. Sercu 41" 8. Swerts 42” 9. Ritter 10. Kuiper 11. Ziiioli 45” 12. Poggiali 50" 13. Bruyere 14. Fuente 15. Fuchs in še devet drugih tek- movalcev v Poggialijevem za- ostanku. * * * LUKSEMBURG, 21. - V včerajšnji drugi etapi od Kblna do Luk semburga je v sprintu zmagal Belgijec Roger de Vlaeminck, ki je v sprintu premagal Italijana Bitossi-ja ter «roza majico» Merckxa. Če trti je bil Panizza, peti pa Ziiioli. NOGOMET RIM, 21. — Manlio Scopigno je postal novi trener nogometne enajsterice Roma. Scopigno je po rodu iz Paulara pri Vidmu, kjer se je rodil leta 1925. * * * V prijateljski tekmi so mladi nogometaši Gaje na domačih tleh remizirali proti tržaški ekipi Inter SS z rezultatom 3:3. Tekma je bila vseskozi borbena in tehnično zadovoljiva. Zadetek za «zeleno-rumene» so dali Grgič B., Kralj M. in novinec Buzzi, ki je v nedeljo prvič nastopil v gajevskem dresu. D. G. * * * V polfinalu srednješolskega nogometnega turnirja v Trstu so dosegli včeraj naslednja izida: Pomorska š. — Slovenske š. 3:1 Da Vinci — Volta 6:5 * * * Naraščajniška nogometna reprezentanca Trsta, v kateri sta igrala tudi člana Brega Kraljič in Strnad, je premagala Cervignano s 3:2 (0:0, 0:0). KOŠARKA V PRVENSTVU 1. MOŠKE DIVIZIJE Zaslužen uspeh Poletove peterke v zelo pomembni tekmi proti GIVIT Kontovel ni bil kos Ferroviariu - Vrsta drugih tekem Prvenstvo 1. divizije 69:57 Polet — Grandi Motori (39:31) GRANDI MOTORI: Cola vito 8, Burighello 9, Uxa 10, Del Vecchio, Bevitori 10, Brandolisio 8, Rrivil-leggi 2, Razza 6, Rosani 4, G. Uxa. POLET: Adrijan Sosič 20, Dolenc, Edi Sosič 2, Tavčar, Kraus 13, Gantar 15, Guštin 12, Jugovič 7, Daneu. Sodnika: Divich in Bellini (Trst). Prosti meti: GMT 9:22, Polet 9:30. Pet osebnih napak: P. Uxa (33:43), Razza (41:55), Jugovič (62:47), Del Vecchio (53:68). V svoji do sedaj najlepši in izredno važni tekmi proti ekipi Grandi Motori so poletovci dosegli zasluženo zmago. Odločala je namreč o tretjem mestu v lestvici. Pobudnik vseh Poletovih akcij in gotovo najboljši mož na igrišču je bil Adrijan Sosič, ki je vsilil nasprotnikom tali ritem, da je popolnoma zmedel košarkarje GMT. Poletovci so si priigrali že v prvem polčasu prednost osmih točk in v nadaljevanju so jo še povečali. Pohvaliti moramo celotno e-kipo, ki je zbrano igrala skozi ce- llillillliiiliiilliiilllilllliliiliiiiiiiiiitiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliliiiiiiillliiiiiiiiilllillil SREČANJE RADIO-IV LJUBLJANA - PRIMORSKI DNEVNIK Odbojkarice rešile čast PD V vseh ostalih panogah so zmagali Ljubljančani - Izredno prijetno vzdušje Kot poročamo že na prvi strani je bilo v nedeljo v Ljubljani povratno prijateljsko srečanje med kolektivoma tamkajšnje radiotelevizije irj našega dnevnika. Odvijalo se je v izredno prijetnem in tovariškem vzdušju, ki je označevalo tudi športni del prireditve. člani obeh kolektivov so se namreč v predpoldanskih urah srečali kar v sedmih panogah. Tudi tokrat, enako kot lani jeseni na Tržaškem, so v skupnem končnem seštevku zmagali Ljubljančani, vendar pa njihovo zmagoslavje ni bilo popolno, saj so morali predati srečanje v odbojki, pa tudi sicer so bile borbe za točke marsikje ostre. • V nogometu so se na • prelepem igrišču športnega parka Slovana na Kodeljevem (kjer so potekala vsa srečanja) naši fantje borili izredno b ’ “ - Polet (mri!i Petelinj akom in drugam. Dosti magazinov so I ta j jam !aii in * P°rnočjo izdajalcev, bivših partizanov, ki so se pre-skri(.Hresli k belogardistom. Nekaj hrane je vseeno ostalo V “k naestih. taborišču kn;s J6 vladala stalna pripravljenost za umik ob ■J SGlU “ ' ----- rvr-1 Ato .-'-'hi —111 znaku nevarnosti. Bilo" je nevarno, da enote po-'&jaškemPa?0ložaju smo se vsi izogibali. . ' Tako ^ca m bilo med nami nobenega, tudi bolan m bil mh-^ Willsem imel nobenega zdravniškega dela. Posedal sem H Na pobudo Slovenske prosvetne zveze. Glasbene matice in Združenja primorskih pevskih zborov se je v nedeljo popoldne zbralo v Kulturnem domu v Trstu 12 primorskih mladinskih pevskih zborov z obeh strani meje na reviji s pomenljivim naslovom «Naša pomlad«. Zares je bila to naša pomlad v dvojnem smislu, ko se je zbralo okrog 700 mladih grl: pomlad zaradi njihove mladosti, pomlad zaradi obetajočega pevskega kadra, ki rase v mladinskih zborih. Ta misel je bila tudi ustrezno poudarjena v priložnostnem nagovoru tajnika SPZ Mira Kaplja. Čeprav brez potrebnih izkušenj in kljub razumljivi in naravni živahnosti otrok in mladine, je revija potekala brez zastojev in s kar zgledno disciplino. Tako je tradicionalna revija «Primorska poje« dobila svojega mladega dvojnika in upamo, da bo tudi ta revija ostala v tradiciji. Na slikah oba zamejska zbora. «Naša pomlad» v Kulturnem domu Korošci v Dolini v fesnej^0 Naše zamejske vezi s koroškimi brati postajajo vse ^rat- in vsak njihov obisk pri nas je priložnost za potrdite traI1 skih čustev, ki jih gojimo do dela našega naroda naC|stič-Karavank, ki je ponovno pod najhujšim pritiskom ne0 ^kega nih avstrijskih sil. Na sliki utrinka z gostovanja p^oC|nik» zbora «Radiše» pri prosvetnem društvu «Valentin po- v Dolini: pogled na zbor in udeležence koncerta jsa zdravni nagovor koroškega predstavnika Tomaža Športni dvoboj je bil zagrizen na vseh «bojiščih», toda športna sreča je bila naklonjena gostiteljem z izjemo naših odbojkaric, ki so svojega moškega nasprotnika spravile na kolena z jasno in zasluženo zmago. Le za las je manjkalo, da niso vsaj neodločenega rezultata izvlekli nogometaši. V polju so igrali srčno, a manjkali so jim zaključni strelci. Toda to se dogaja vsem velikim moštvom... (nasliki). Pa tudi tesen poraz z 2:1 je časten. V ostalih panogah smo nekoliko zatajili, verjetno zaradi utrujenosti, številnih rezerv in podcenjevanja nasprotnika: izgubili smo bolj ali manj gladko v šahu, balinanju, bližanju, namiznem tenisu pa celo v tenisu, čeprav so napovedi (lastne seveda) govorile drugače. Pri vsem nas rešuje samo olimpijsko geslo: Ni važno zmagovati, važno je tekmovati. Bo pa drugič boljše, kajti sklenjeno je, da bodo ta srečanja tradicionalna. Poklon Bazovici V nedeljo je bilo v Slovenskem dijaškem domu SREČKO KOSOVEL v Trstu tradicionalno srečanje gojencev in delovnega kolektiva tržaškega in goriškega dijaškega doma. Goričani so zjutraj najprej obiskali Rižarno, nato uspešno osvojili na domskih igriščih prehodni pokal z neizprosnim izidom 5:0. Po kosilu in kratki slovesnosti, pri kateri sta spregovorila oba ravnatelja Košuta in Švab, predsednik tržaške domske skupnosti Rado Figelj in vzgojitelj Furlanič, so gostje obiskali še spomenik bazovskih junakov (na sliki), Jezero in zaključili svoje srečanje v Kulturnem domu na pevski reviji NAŠA POMLAD na Proseku ■ ..L'............................................................................ ; iv&v.. Proseško - kontovelsko prosvetno društvo je imelo v soboto v gosteh amaters o ^voranjcj na žino prosvetnega društva «Svoboda» bratov Milavcev iz Brežic, ki je v prosve ni stiki, Proseku uprizorila komedijo «Naši trije angeli«. Obe društvi družijo tesni ,m. ^ prijateljstvo-ki se s prosvetne ravni prenašajo na neposredne človeške odnose in kujejo vrern»r Prosečani in Kontovelci so svoje goste sprejeli z vso njim lastno prisrčnostj'o ■J' . vzdušja- ki je nagajalo (saj je med igro zmanjkala celo električna luč) ni moglo P° v