Insernti sa sprejemajo in velja trist >pna vrsta 8 kr., Se se tiska lkrat, 11 ti tj •) )• - u i'a M II II M ^ ,, P.i večkratnem tUkuji se cena primerno zmaujša. R ok o pl si Be ne vračajo, nefrankovana pisma sa ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski cesti St. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Političen lisi za slovenski mM. Po pošti preieman velia : Za ceio ieto . . 10 gi. — kr. sa poiieta . . 5 ., — ., ta četrt ieta . . J „ 50 i. V administraciji velja: Za ceio ieto . , S gi. 40 kr sta poi leta . . i ,, 20 ,, «a četrt ieta . S ., 10 ,, V Liubijftui na dom pošilian velia 60 kr. več ua ieto. S < Vredništvo je Florijansk®. ulice št, 44. " izhaja po trikra na terien i sicer v torek, četrtek in sor.oto Pomagajte kmetu. Tožbe kmečkega stanu niso izmišljene, ampak istinite in opravičene. Kar kmeta teži, so posebno naslednje reči: 1. previsoki davki, 2. tuja konkurenca 3 preveliko število onih ki jih mora kmet poleg drugih svojih stroškov in davščin preživiti, 4. prenizko socijalno stanje in pomanjkanje izobraženosti, 5. različne ne-vgodne postave, ki propad kmetijstva pospešujejo. V „Politiki'1 nahajamo jedernat članek pod naslovom „amerikanska konkurenca", iz katerega posnamemo sledeče : »Naš cesar sam, bivajoč ur Predarelskem, je opozoril na nevarnost amerikanske konkurence. Gotovo ima predarelska ž leznica velik gospodarsk pomen. Največ kmečkih pridelkov »ovžijejo Francozi in Angleži; tam je ljudstva več, nego bi se ga moglo preživeti s pridelki lastne zemlje, prežite se z obrtniškimi izdeik1, ki jih v razne dežele prodajajo, za ta denar pa živež iz tujine kupujejo. Tamošnje tovarne potrebujejo tudi dosti drugo surove tvarine. ki je doma ne najdejo v zadostilni množini, Kmetovalci in posestniki surove tvarine (kakrr lesa itd.) silijo toraj s svojimi pridelki najbolj proti bogati zapadni Evropi. Tje se vozijo pridelki iz Indije in Kalifornije, iz južne in severne Amerike. Posebno veliko tvarine pa uvaža severna Amerika, tako žito, meso, mast, kavo, petrolej itd. Amerikancem je konkurenca posebno iz_ dveh uzrokov jako olajšana, prvič imajo ta-j mošnji kmetovalci prav maihne davke, drugič! pa imajo izvrstne komunikacije. Severna Ame rika je vsa preprežena z železnicami in te! prevažajo blago jako dober kup. Iz najodda-ljenih krajev Amerike pripelje parovoz blago prav po ceni do Novega Jorka ali ktere druge luke, in od tam hodijo redni parniki, ki pridelke zopet po ceni pripeljejo v 14 dneh iu še prej v Evropo. Pri nas pa železnic deloma manjka, ali pa so tako drage, da Amtrikanec svoje blago skoraj po tisti ceni in v istem času spravi v London ali Pariz, kakor mi Av-striianci iz takih krajev, kjer ni še železnice n. pr. na Dolenjskem. Iz Avstrije na Fran-cozko nismo imeli dozdaj svoje železnice, morali amo voziti po ovinku preko Dunaja čez nemške dežele Bavarsko, Virtenberžko in Ba-densko. Ne zadosti, da so te žclezuice že same ua sebi drage, je še Bizmark v novejšem času začel na njih eolnino pobirati za tuje prevažajoče se biago. Dobro je toraj, da dobimo arelsko železnico, ki nas bo neposredno zvezala s Francijo. Vkljub temu pa mi ne bomo mogli z Ameriko skušati se, dokler se >udi pri nas kmetom davk; ne zniža;o, in dokler se tudi pri nas ne zniža vožnina na železnicah; kajti kakor rečeno, v Ameriki nosijo kmetje majhne davke, pri nas pa velikanske, fckor da neprenesljive davščine za državo, za dtželo, za občino, za šolo, za cerkcv. V Ameriki je vožnina po železnicah neznatna, nizka, pri nas pa zelo visoka. Ko so pri nas začeli železnice zidati, n.hče ni mislil na tujo konkurenco, voditelji in lastniki železnic so gledali le na svoj dob ček, ter tarife kar mo- goče visoko postavili, da bi več neslo. To je bilo pač dobro zanje, pa slabo za deželo. V novejšem času se čuje klic, naj bi država prevzela vse železnice, ker le tako bi se dali potem tarifi urediti za splošni blagor ugodno, med tem ko se privatnim družbam ne more cena vožnine narekovati. Pri železnicah je mnogo korupcije, eni velikausko zaslužijo na škodo cele dežele. To je zadeva državna, in državni zbor bi se moral polastiti tega vprašanja. Da bi država nakupila VBe železnice, to pri nas zavolj pomanjkanja denarja še ne bo kmalo mogoče; vendar ima država nadzo-rovalno pravico nad železnicami in lahko nekaj stori. Neobhodno bo tudi potrebno, da se kakor v Ameriki, našim kmetovalcem davki zdatno znižajo. Država je dala lep izgled, ter je gruntni davek znižala od 26% do 22%. Pa znižati se morajo tuli deželne, okrajne, občinske in šolske doklade. Tu ne pomaga nič ja-dikovati in nasprotovati in ugovarjati, kar mora biti, to mora biti. Zadnjih 10 let je kmet večinoma le iz kapitala žive), to je, da ni pridelal, kurje plačal, ampak on je. pokončal svoje gojzde , poprodal potrebno svojo živino, prodal kose od svojega zemljišča, ali pa se je hudo zadolžil. Celo v bogati dolenji Avstriji že ni nobene kmetije več brez dolga! V zadnjih 10 letih so ee kmetje zadolžili za 300 miljonov. Na Češkem je zginila polovica velikoposestnikov. Na Kranjskem je bilo 5000 eksek. dražb, pri kterih so se posestva večinoma globoko pod ceno prodale , ker ni bilo Flavija. Prizori kerščanskega življenja iz četrtega stoletja. A. Hurel. Pred. Vilinski. I. A magno demissum nomen Julo. (Dalje.) Flavija je poznala novo vero iu kristjan-ske navade je zamogla videti od blizo. Globok je bil utis, ki ga je dobila, pa ker so se v njej ob enem sprehajala izroč la preteklosti in upanja prihodnosti, čutila se je nemirno, negotovo, zmedeno. Nekaj, česar se ni mogla zagotoviti, ji je znotraj pravilo, da „se z nova prične vrsta stoletij". Da bi se bila pa odrekia prijetnostim svojega stanu, tega poguma ni imela. Nje duh je bil že kristjansk, a nje volja bila je še poganska. Hrepenenje in enakomernost sta bile sestri v njeuein srcu. Pol radovedna, pol ne-občutna je trpela notranji boj, svojo notranjo razdvojenost. Žalilo je njeno plemenit.aško ponositost, da vera zatajevanja in ponižnosti tako počasi prodira v rimljanske stanove, ki se pa od nižjega ljudstva tako željno sprejema. Ti so imeli pomiselke, bi li sprejeli vero, ki razdira strastim priljubljene navade iu podkopuje pravice plemstva? Sploh so ženske raje se odrekale takim pravicam; rade so postajale kristjanke. Navadno je pa bilo njih odrečenje bolj navidezno kakor pa resn čno. Saj je dajalo ime njih soprogov njim in otrokom slovitost sadu. Opra-vičbe zarad takih možitev pa so bile te, da med kristjani ni uajti dostojnih mož. Takim mešanim zakonom, kterim se je cerkev na vso moč vpirala, je pripisovati ona mešanica kristjanstva in poganstva, ki se v boljarskih družinah onega časa kaj pogosto dobiva. Hiša Flavijev je to prikazen prav posebno kazala. Glava te rodbine, ki je v kratkem odmrla, bila je zvesta ostala častju Venere, materi Ene;evi, v kterem je svojega pradeda častila. Emilija, njegova soproga , se je spoznavala k veri Kristusovi sprva na skrivnem, potem pa očitno. Ravno tisto nasprotje je najti pri otrocih te žlahtne rodovine. Flavian in Pavlina sta se oklepala starih zmotnjav, njih sestra Flavija pa se je zmirom bolj nagibala k novim naukom. Nikejsko versko spoznavanje, ki je bilo ne dolgo svetu oznanjeno, je Bilno pre- treslo njeno dušo; čakala je samo, da ob uri očitno k njemu pristopi. Izpeljevaje ta sklep bi bi bila gotovo našla pri svoji materi podporo, a odločena je bila, da hoče krst prejemši, srčno svojo vero spoznavati, kajti na pol kristjansko življenje ji je bilo neumljivo. V njeni materi Emiliji, tej mehkočutni gospej, je bilo še veliko posvetnega duha, ki se je kazal v tem, da je ves dan na blazinah slonela, pritoževaje se, da jo nadlega prevelika svetloba in obžalovaje , zakaj da ui bila pri k i il u: c. h rojena. Sterineti je bilo nad življenjem take kristjane. Obdajali so jo sužnji, ki so v taktu kod nje pihala majali, prostini, ki so spoštljivo nje ukaze prenašali. Ženske in služabnice se imele opraviti: vonjavo ob nogah ji izlivati, prah in lepotilo na obraz ji pokladati, lase ji vrejati, bisere vanje vpletati, z zlatom ji ramena kra-sotičiti in 8 pasom tkanino pritrjati. Lahko je misliti, kako da so gledale tako mehkužnost nje verske tovaršice, kadar se je očitno pokazala v šumeči svili, z olepotičenim obrazom, z nakodranimi lasmi, z zlatimi verižicami pre-preženim tilnikom, z dragocenim obuvalom, ki je bilo delo atenskih in sikionskih zlatarjev in tkaninarjev. Le v tem je bilo spoznati nje kupcev. V iztočni Galiciji je prišla že tretjina kmetovalcev na boben in ob domače ognjišče. V Istri bo kmetjei davke že za šest let nazaj na dolgu. Gojzdi bo se večinoma že poBekali, tako da je že težko dobiti kje kak lep gojzd." Mnogi Bi pomagajo tako, da prodajo kose od zemljišča, da prodajo zadnje drevesa, ki bo še kaj prida, da prodajo ceh potrebno živino. Kakošno kmetovanje jih čaka? Ali ne bomo na ta način vedno menj pridelali? S čim bomo zanaprej plačevali, ko se dohodki manjšajo, stroški pa rastejo ? Ali ni kmečki stan v nevarnosti, da popolnem propade? Ali ni cela država v nevarnosti, da se nje rodovitna zemlja popusti in puščava postane, in od kod bo jemala potem država za naBitenje svojih nikdar sitih trotov, ki malo ali nič ne delajo, pa mnogo pojedo, ki vlečejo na tisoče iz državnih blagajnic, pa ce skrbč za to, kako bi se ta vir nepoškodovan in krepak obranil? Žalosten zares je pogled na stanje našega kmečkega stanu, tega prvega stebra države. Liberalci bo 20 let vladali, pa se niBO brigali za kmets, temveč le bolj in bolj stiskali ga z velikimi davki in po liberalnih postavah izročili ga v plen oderuhom, špekulantom in raznim sleparjem. Treba je, da sedajna vlada to popravi, in za trdno pričakujemo, da Taaffe ne bo pri samih obljubah ostal, ampak da bo začel dejansko izvrševati Bvoj gospodarski program, ki kmetom zareB marBiktero olajšavo obeta. Od državnega zbora pa pričakujemo, da bo vlado pri tem delu ne samo krepko podpiral, ampak jo še vedno opominjal na njeno dolžnost in jej pomagal z dobrimi sveti, z vestno in modro prevdarjenimi postavami. Star pregovor pravi: „Ako ima kmet denar, ima vsak človek denar", in tako je iatina, kmet je podlaga blagostanja za vse stanove. Zato še enkrat rečemo : pomagajte kmetu I Času primeren predlog. V „Slov. Narodu" od nedelje objavlja neki domoljub iz Notranjskega članek, ki Be nam vsega premisleka vreden zdi. On namreč predlaga, naj bi se sklical Bhod slovenskih veljav nih in izobraženih mož, da bi se razgovarjalij o tem, kako bi se dalo povzdigniti blagostanje slovenskega naroda. Mi eesto idejo popolnoma strinjamo, ako bo vladal na shodu duh resnosti in domoljubja. Ta shod namreč ne sme biti prilika za baharijo, da bi ta ali oni svojo zgovornost Bkazoval ali imenitnoBt svoje osebe naprej porinil. Po takih govorih se pač ploska in obligatni „živiou vpije, pa srce ostane prazno in domovina nima nič od tega, če drug dru gemu kadimo iu slavo pojemo. Pisatelj članka ima prav, da bo naš narod tistemu hvalo vede), kdor mu bo pomogel iz sedajne revščine, to pa še le potem, ko bo že nekaj uspeha, ne pa že zdaj, ko še nič ni Btorjenega. Mnogi namreč misli, če Be le tako odreže, da mu ploskajo, pa je domovina rešena; če pa beaedi ne sledi dejanje, potem je govoričenje mlača prazne slame in ostane brez koristi. Ako toraj piaatelj članka miali na tak shod, kjer bi le nekteri doktorji govorili, občinstvo pa bi „živio(> zavpilo, in bi bilo potem vse končano, potem je tak Bhod čisto nepotreben. Druga pa je, ako Be reano misli ua pogovor o našem ma-terjalnem stanji. Tak razgovor pa ne more biti v dveh ali treh urah končan, saj en sam temeljit govor o tej zadevi vzame kaki dve uri časa. Ta shod bi toraj moral kake dva ali tri dni, vsak dan po šest ur zborovati, in beBeda bi se morala dovoliti vBakemu, kdor si upa o tej zadevi kaj pametnega povedati; oe pa da bi samo osnovalni odbor govoril, ali dovoljenje za govore dajal, vsi drugi pa bi morali molčati. Kajti na ta način bi slišali le naše navadne govornike; lahko pa tudi kdo drugi kako dobro misel najde, če se prav do zdaj ni še v javnost silil, zato se ne Bme nikomur kratiti pravica do govora, sicer bo ostal celi Bhod brez veljave. Tudi se stvar ne Bme osnovati po načinu ljudskih shodov ali taborov, to je, vstop Be ne sme vsakemu dovoliti, ampak le izobraženim ljudem z listki, za ktere se bo moral VBak posebej oglasiti. Če pa napravimo tabor, kakor v Logatcu in Bploh na taborih, morali se bodo govorniki ozirati na duševni obzor tega poslušalstva, in namesto da bi stvar natančno in nadrobno prerešetavali, bodo Bkušali ljudstvo z znanimi „8chlagerji" elektrizirati. To ima pač svojo korist za probudo naroda; pa mi ae ne menimo T tem slučaju za politično agitacijo, ampak za akademično razpravo o pogojih našega gospodarskega napredka, in za tako razpravo bo priklada le izobraženo občinstvo. Dobro in koristno bo, ako se shoda vdeležijo tudi župani in bolj izobraženi gospodarji na kmetih, to je tudi potrebno, ker ti ljudje imajo dosti praktične skušnje o gospodarstvu, mnogi iz njih so kolikor toliko tudi teoretično izobraženi. Taki naj se povabijo Kedar bo zbran tak shod pametnih in domoljubnih mož, naj Bi izbere predsednika, in naj se prične miren in Btvaren razgovor o našem gospodarstvu. Najmeta naj se dva stenografa, ki bosta vae govore zapisala in ti se bodo potem obelodanili v posebni knjižici. Akoravno bo ta shod le posvetovalen, kakor se Batno po sebi razume, vendar iz njegove srede lahko izraatejo izvrše-valni odbori. Ako Be bo namreč kak predlog zbranemu občiustvu posebno dopadel, izvolili bodo iz svoje srede poseben odsek ali odbor in mu dali to ali ono nalogo, naj to poizvč, ono izvrši itd. Za drugo stvar Be bo zbral zopet drug odsek. Tako tedaj ne bo le pri besedah ostalo, ampak beBede bodo Kad rodile, in le potem , ako bc to zgodi, bq tak shod res blagonosen za slovenski narod. Mi menimo, da ni nobenega zadržka za dovoljenje tacega shoda od vladne strani. Politični pregled. V Ljubljani 20. avgusta. Notrajna politika miruje. Kedar se odpro deželni zbori, bo zopet kaj več življenja. Za državni zbor pripravlja vlada različne predloge v smislu poboljšanja gospodarskih razmer. V iicniškolibcralnilt listih se poje vedno ista pesem. Vnanje države. Govorilo se je, da ima badenski nadvojvoda poBtati kralj, zdaj se pa tej vesti oporeka , češ da nadvojvoda ne misli na kaj tacega. Itiiiiiuiici so slabe volje, da jim naši, posebno Madjari očitajo nelojalnost nasproti Avstriji. Pravijo, da oni (t. j. Rumunci v kraljestvu) nikakor ne ščujejo avstrijskih Rumun- kriBtjanako vero, da je noaila gorenjo obleko, ki je bila pretkana s svetimi znamenji in podobami KriBtusa, Marije in svetnikov. Druge poganke so pa raje imele podobe levov, leopardov, psov, dogodke bogov, kar je zelo mikalo otroke in otročje ljudi. Kristjanski učeniki bo obsojali gizdavost in iišp, a take gospe so menile, da so žive priče svoje vere, če svete Bkrivnosti všivajo v gube svoje bogate obleke. Fiavija je bila živa podoba avoje matere, le ne v lišpavosti. Rada jo je imela Emilija, Čutivši, da sama v njej omladi, zato je tudi a strahom mislila na čas, ko bode nje otrok očetovo in materno hišo zapustil. Res je prihajala Flaviji ura možitve, ako tudi je ni želela, so pa drugi delali za-njo. Tako Pavlina iz skrivne zavisti; tako Flavijan, ki jo je hotel v naročje pripeljati gorečemu poganu, da ne bi mati na-njo kristjanski uplivala. V ta namen je bil že izvolil svojega prijatelja, ki je bil učenec Simaha, nekega modrijana, proroka v poganstvu. Nikija — tako se zval mladi rimljan — Be je precej prvi dan tako nepremišljeno lotil svojega posla, da je podrl upanje Flavijanu in Bebi uspeh. Ravno je bil predstavljen Emiliji in Flaviji, kar jame zaničevati in sramotiti kristjanBko vero. Tako se je zameril pri obeh: pri eni, ker ni mogla trpeti, da bi kdo hvalil to, kar ona zametava, pri drugi, ker ni mogla prenašati, da bi ji kdo napadal to, kar je hotela moliti. Pregoreči snubec je bil odpravljen v trenutku, ko so se mu znabiti odpirala vrata zakladov in lepote, slave in bogaBtva. II. Magna parcns reruin. Znamenje tega časa je bil v zgodovini nepoznani nagon Belivnosti, že skoro triBto-letja trajajoč. Videti je bilo, kakor da se je helenBka in azijska omika podala na potovanje. Od In-dovih bregov do Evfratovih, od Skamandra do Tibera, od Nilovega ustja do ostijabe luke, od sirskih obrežij in otokov naprej 8e je ponavljal neslišen, neverjeten prihod in odhod umetnijo in vede, umetnikov in učenjakov. Tako je bilo v rimljanskem svetu neprestano, živahno izmenjavanje med vzhodom in zahodom. Ako je novo mesto cesarjev vihtelo žezlo goBpodstva, ostalo je Btaro glavno mesto zapada sedež vednoBti in umetnosti. Kolikor bolj Be je umikala iz njega moč orožja, toliko bolj je prihajala vanj moč duha. Pod varBtvom vedno rastočega papeštva je ostal Rim, ukljub nasprotnim prizadevam, kralj in oče, ne sicer teleB in neživih dober, pač pa duš. Ker je opustil to, kar je minljivo, si je toliko bolj utrdil gospodstvo tega, kar je Btanovitno in večno. Življi tega gospostva so bili pa še zel6 nejasni. Ooa skupnost kristjanstva in poganstva, ki je bila takrat naj bolj očita , je bila najti na vseh stopnjah duševnega življenja in družbinskih razmer. Nešteti gimnaziji so se ob enem odpirali in vsakoršne stolice so odmevale vsakoršnib ukov. Zraven bogoslovcev in govornikov cerkve odlikovali so Be modrijani in lepobeBedniki Aleksandrije in Grecije. Ta je poslala svojemu zmagavcu Rimu cela krdela učiteljev, umetnikov, igralcev in mlmikov; Bleparjev, ki so ob cestah in voglih skazovali svojo izurjenost in celo pouličnih kričunov je prišlo iz Grecije. Raznoteri obrti in trgovine bo bile ondu-kaj poleg rezuih duševnih del. Dleto in čopek, beseda in pero, modrijani, državniki, akademije in gledišča: vse se je hotelo prekositi. Sredi teh je stala cerkev. Strogost aBkdtov, mehkost azijatov. Resnoba obrednega petja v templjib, razuzdanost ljubezenskih in pijanskih pesmi po cestah in trgih. Ta čudna na-sprotnost in zmedenost v Rimu je bila pod-učna in zanimiva in neštevilni tujci, ki bo tjekaj cev. To jim mi radi verjamemo. Naših Rumun-cev nikdo drugi ue ščuje, ko ogereka vlada sama, ker jim odreka narodne pravice, potem je lahko umljivo, da bo nezadovoljni. Narod, ki šteje tri miljone duš, in toliko jeRumuncev v Avstriji, Be ne sme popolnoma prezirati in na stran potiskati. Tako pa Be godi na Oger-skem, kjer Madjari poleg sebe ne pustd nobenega druzega naroda kaj veljati. V Ogerski zbornici niBO zastopani niti Slovaki niti Rumunci, in vendar oboji vkup štejejo pet miljonov duš. če pomislimo, da so Rumunci v kraljestvu zdaj popolnem neodvisni postali, ter da že nekaj veljajo pred svetom in v vsakem oziru napredujejo, potem je pač samo po sebi umevno, da so Rumunci na OgerBkem nezadovoljni , če pomislijo, kako slabo se jim godi v primeri s svojimi brati v svobodni Ru-muniji. Laiku vlada je v zadregi, ker jej od vseh strani dohajajo očitanja, zakaj da je dopustila, da so laški poulični fantalini tako grdo oskrunili pogreb ranjcega papeža Pija, ter njegove svete ostanke tako onečaatili, dalje pa tudi zato, ker je dopuBtila tisti ljudski freete prostozidarski) shod, ki je protestiral proti garancijski postavi, ter hotel papeža čisto brezpravnega narediti. Laška vlada je predrzna dovolj, da tiBte vso Italijo sramoteče škandale vali na katolike, češ, da so ti vsega krivi, ker so napravili Bprevod po noči. Pri nas je sprevod lahko po noči ali po dnevi, vendar se bo v najlepšem redu vršil, kjer ljudstvo še ni tako popačeno, da bi take svete ceremonije motilo; vsakega, ki bi se predrznil kaj tacega poskušati, bi ljudstvo na mestu pobilo, pa tudi policija bila bi takoj na mestu. Laška policija pa menda ni hotela dosti videti, zdaj Be pa vlada lepo dela. Sramotno dovolj za laški narod, da je sploh kaj tacega mogoče. V boju so strahopetci ter takoj zbeže, če kri vidijo, kakor so pokazale še vse bitke, samo napadati brezorožno pobožno verno ljuiBtvo, brezorožnega papeža, ali za kaj tacega imajo še pogum. Zmirom očitneje se kaže, da Lahi suli, imeli bo dosti opuzovalne in premišljavne tvarine. Dasi je bila tolika raznoterost v silnem prebivalstvu, gibalo ga je vendar dvojno vrenjej dvojni tok. Nižji stanovi so bili zbirališče druž-binske spačenosti, kakor se doline utočišče vrh gora topečega iu ogrdenega snega; višji stanovi pa bo bili videti, da zapuščajo vajeno mehko in brezdno živetje, da se oproste me-glenosti in VBpno do čistega zraka. Sicer se še niso dvignili do brezmadežne zrakovine božjih resnic, vendar pa do jasnote človeških resnic in kreposti, ki so po nekoliko skrite v modri-janstvu, vednosti in umetnosti. Zatorej eo bili pa tudi njih zastopniki slovničarji, lepobesedni jezikovci, besedovalci, igralci, krasorečniki, kiparji in slikarji obče čislani od teh , kterim so bile umetnije mar. Štelo se je k olikanemu vedenju, da se je kdo zanimal za učenjake in umeteljnike, jih pristojno hvalil; dobro, da jih je toliko bilo in tako mnogoverBtnih, ker Rim Be je po pravici imenoval vseučilišče iztoka in zapada. Eden je pošiljal učitelje tje, drugi pa učence. Iz najdaljnib okrajin je hitel semkaj, kdor je želel slave učenoBti. Vsi so upali, da tukaj dosežejo dovršenost svojega znanja in časti. Mladina je privrela iz vseh krajev Bveta oblegajoča najbolj sloveče stolice. (Dalje prih. niso vredni tiste svobode in neodvisnosti, ki so jo pridobili s tujo pomočjo, namara bo treba tam doli kmalo kaj popraviti 1 Laška vlada je zdaj v velikem strahu, ter zagotovlja, da bo papeža branila v njegovih pravicah. V pogledu na nje dosedanjo vedenje take obljube nemajo dosti veljave. Izvirni dopisi. I« Ilorovnicc, 21. avgusta. Kakor je že znano, vršila se je slovesnost zlate maše ondašnjega župnika, prečast. gosp. Antona Ju-govica. Veselilo je prijatelje takoj pri prihodu, da so po nevarni letošnji bolezni zlatomašnika videli krepkega in veselega, kakor poprejšnja leta. Veseliti je pa moglo tudi župnika videti, da so ga obiskali in počastili vsi njegovi nekdanji gg. kaplani, znanci in prijatelji, ki so nekteri prav od dalječ prišli. K zahvalni daritvi je zlatomašnika 20 duhovnikov spremilo; pozneje jih je še neko-iko prišlo; svetnih svatov je bilo še mnogo več. Da je bila množica ljudstva res nebrojnB, :'arna vas in vsa cerkev po moči lepo ozaljšana, ni treba omenjati. Pridigoval je mestni župnik, prečast. gosp. Rozman. Omenil je vabila: „Neprošeni ste za-me v bolezni molili, tedaj mi prošeni ne odrecite časti mali govor o moji zlati maši imeti". Govornik je potem v prvem delu pokazal delovanje Kristusovo našega Učenika na zemlji, v drugem pa nasledovanje zlatomašnika v tem delovanji za izročeno čedo in v tretjem kaj nam je Btoriti na dan slovesnosti zlatomašnika. Govor je bil ginljiv in prav primeren. Da bo be po cerkveni slovesnosti vršila častitanja zlatomašniku od vsih strani; da je bilo v hladni, košati utici na vrtu pri obedu razun navadnih še mnogo resnobnih in šaljivih napitnic, Be ume samo po sebi ter ni treba popisovati, zlasti pri gosp. A. Jugovicu, zlatomašniku ne. Po večernicah bo se daljni duhovniki drug za drugem razšli. Dospeli so potem z vlakom po železnici sokolci ljubljanski z godbo; pevci in mnogo občinstva, da je bil vrt b svati napolnjen. Da je bilo pozneje blagoslovljenje Borovniške zastave ter so sledile še druge veselice, je bilo že omenjeno. Ker je tudi železnica navadno voznino znižala, je prišlo toliko več občinstva zlatomašnika častitat ter je tako petdesetletnica g. župn. Jugovica res postala prava narodna veselica. Ad multoB annosl \ti Gorice, 12. avgusta. (Občni zbor Sloge.) Včeraj dne 11. avgusta je bil pičlo obiskan. Bližnja okolica je bila še precej dobro zastopaua, tudi gore in vipavska dolina je poBlala zadostno zastopnikov; ali — Btrm te — goriškim mestnim Slovencem je bilo predaleč v čitalnico 1 Trije doktorji raznih strok so zastopali mesto; druzega moža ni bilo pred oči, Vem, da je res nekaterim mestnim gospodom težko iti od doma v četrtek od 11. do 1. ure, ali, da bi bili vsi narodnjaki razun dr. Tonklija, dr. Gabrijelčič-a in dr. Rojec-a zadržani, tega nikakor ne verujem. Morebiti je Gorica podobna tistej državi, v katerej je imela VBaka glava Bvojo misel, in ker se ni moglo pogoditi z vsimi različnimi glavami, ampak le z eno, so šle VBe se kujat. Mestna gospoda je klicala po občn. zboru „Sloge"; pri zboru pa sem videl le gospodo iz kmetov, in med timi naj več č. gg. duhovnikov. Prazno je vse kujanje, moža čaBti delovanje 1 Zborovanje je odprl g. dr. Tonkli, in je I naj pred predstavil vladnega komisarja g. dr. Zaplotnika, vodjo tukajšnega glavarstva. Potem je goBpod predsednik predlagal naznanjene »fazne peticije"; predlagal je pa 1. peticijo do državnega zbora za vpeljavo slovenskega jezika na tukajšni gimnaziji; 2. peticijo za odpravo davkarBkih eksekutorjev ,,z rudečo kapco"; 3. peticijo za upeljavo dveh obrokov za iztirjevanje zemljiških davkov mesto sedanjih štirih; 4. peticijo do državnega zbora, da naj pri prihodnjem ponovlenju kupčijske zveze z Italijo taisti zabrani, ali vBaj obteži uvaževanje zgodnih pridelkov, posebno špargelnov, Badja, krompirja in vina. Ob 11. uri še nihče ni vedel kaj se bo pretresalo, a ob % 11. uri ao bile uže vse štiri jako važne in obsežne peticije pretresene in bodočemu odboru dane v Bostavo. Razgovora o tih peticijah so se udeležili mnogi gospodje. Posebno mnogo jih je govorilo k prvi peticiji, k kateri je č. g. M. Vuga predlagal dostavek, da naj društvo prosi tudi za upeljavo slovenskega učnega jezika na c. kr. viši realki in na učiteljskem odgojišču« Peticija z dostavkom je bila ednoglaano sprejeta; po kratkem pretresovanju so bile tudi vse druge dr. Tonklijeve peticije sprejete. Po tem je bila volitev novega odbora. Po kratkem prenehanju seje je č. g. Grča predlagal, da naj se odbor voli (in se je tudi zgodilo) z usklikom. V odbor jo prišlo nekaj novih imen, za predsednika pa je ostal zopet g. dr. Tonkli. Uže nekaj let opazujemo pri naši mestni gospodi nekaj, kar je podobno kujanju; za to pa tndi Blovenstvo v Gorici kaj jalovo napreduje. Edino čitalnična podružnica nam daje še upanje, da Gorico ne bo šo požrl italijanski moloh. „Sloga" pak ss bo morala nekako pre-strojiti, ako ne, jo bo stisnila jetika. Narodnjaki iz kmetov nimajo vsakokrat čas k od-borovi seji prihajati ; zato je potrebno, da se po deželi ustonove poddružnice ,,Sloge", ali pa tudi samostojne politiške družbe, kakoršna je „katoliko-politiška čitalnica v čepovanu". Mestjani pa naj se utaborč kakor jim volja in drago. V Gorici imajo Slovenci vsaj večinoma preveč vzajemnosti z Italijanci, in ta sopara jih dela dremotne, zato opazujemo pri njih premalo gibčnosti in srčnoBti. Dne 23. t. m. se bo odprl naš deželni zbor. V njem bo sedelo toliko Lahov, kolikor Slovencev, kakor dozdaj. Razloček bo le ta, da bo mesto jako učenega in neumorno delavnega g. Gorjupa zasedel g. tolminski župan Jožef Devetak. Naš deželni zbor Bploh dremotno zboruje. Lahi imajo izvrBtne možake Bvoje stranke v zboru, na našej strani pa vrh za vrhom odpada. Lahi so zadovoljni, ako vse oBtane pri Btarem, na naši strani pa eden ali dva ne moreta vsega storiti, kar bi rada in kar je potrebno; zato imamo kratke in mirne seje. No, gotovo je, da Slovenci si ne bomo doBti opomogli, dokler ne dobimo združene Slovenije! Ta je pogoj našega življenja, brez nje bomo le životarili. In bi li ne bilo to tudi za Avstrijo najboljše? Res močnejših trdnjav bi proti italijanskem navalom ne mogli postaviti, kakor združene, vselej zveste Slovence. Iiostanjevicn, 19- vel. serpana. častitim čitateljem ,.Slovenca" je znano, kako hudo je bil dne 9. listopada lanBkega leta potreB poškodoval Kostanjevico. Vsaka hiša je imela več ali manj škode, naj bolj oškodovana je bila cerkev in farovž. Cerkev z zvonikom je popravljena, in 7. nedeljo po binko-štih se je zopet pričela v nji obhajati božja Blužba. Ta dan so bili bv. zakramenti v slovesnem sprevodu prenešeni iz podružnice sv. Nikolaja v farno cerkev, kjer smo obhajali slovesno sv. mašo b primirnim govorom v zahvalo, da nam je bilo po mnogih zaprekah vender dano preseliti se iz tesne podružnice v farno cerkev. Farovž je pa še danea ves razdrapan kakor je bil, in ko bi se potres ponovil, se je bati najhujši neBreče. Po pravici jo tedaj ljudstvo nejevoljno, da se zdaj, ko je za zidarije najugodnejši čas, o popravljenji farovža še vedno nič ne čuje. Celo stvar ima gosposka v rokah, in nič ne vemo, kje da je zaderžek. Potres je bil tedaj Kostanjevčanom in celi fari naredil mnogo škode, dne 17. t. m. pa je zadel naše mestice še strašni požar. Ob '/4 na 11 dopoldan je pričelo goreti sred Kostanjevice; in ker so bile ravno tu 4 hiše s aiamo krite, Be je ogenj tako naglo širi), da je b lo v kratkem času vpepeljenih 6 hiš in 6 gospodarskih poslopji. Kako je ogenj nastal, ne ve nihče. Živino so rešili, a zgorelo je zadetim skoraj vse pohištvo, obleka, žito, ktero je bilo že večjidel spravljeno in krma. škode je nad 1200 gld., a zavarovani so bili pogorelci komaj na 3 — 4000 gld.; eden pa je bil zamudil plačati zavarovalnino, in ravno ta je najrevnejši izmed nesrečnih. Dva sta imela zavarovano hišo, a hleva ne, in hiše ste ostali, hleva pa sta b krmo vred zgorela. Mnogo škode se je tudi drugim zgodilo, ker bo skušali re-š.ti blago, pa se jim je pri tem poškodovalo ali v zmešnjavi celo pogubilo. K še večji nesreči je med požarom nastal silni vihar, in ko bi ne bili prihiteli verli ŠentjemejčaDji in krška požarna Btraža, vsaki b svojo gasilnico na pomoč, težko, da bi bilo kaj Kostanjevice ostalo; dasi so domači in zunanji ljudje z dvema gaailnicama, namreč kostaojeviško iu grajščinsko, neutrudno delali. Vso čast in hvalo tedaj verlim gasilcem iz Šentjerneja iu Krškega. Kostanjevica ima z ogojem pravo nesrečo. V 26. letih je že 6krat gorelo; najhuje pa pred 14 leti, ker je pogorel velik del mesta. Komaj so ljudje pozabili malo tedanjo nesrečo, nekteri se še do zdaj iz nadlog izkopali niso, ker ao Be tisti čas zadolžili, že je zopet nesreča tukaj, in še ne zacelene rane bo zopet ponavljene. Ker sta bila dva precej dobro zavarovana, drugi pa za male Bvote, iu kakor sem rekel, eni tako, da nič ne dobijo, je beda velika in.^ 119 629) toraj okoIjca 22lu Za pomoč potrebna. Res, da jejetos povsod polno|Lahe M jjh je ypisalo 88 773) S]ovence v mestu 26.035, b prištetimi slovenskimi 22.000 [okoličani je v Trstu Slovencev 48.000, res ilepo število, in vsi ti nemajo niti jedne na-| rodne srednje šole! Nemcev je v Trstu 4.G98, jdrugojezičnih samo 123. Po veri je 133.923 katolikov, 406 pravoslavnih, 4578 judov, 1349 tega bi stala vojašnica za konjištvo 754.000 gl., kosama za pešce pa le kakih 400.000 gl. Obljubljenih 22.000 gl. je vrhu tega 2-9 odstotkov od kapitala, ki bi ga mesto v kosamo pozidalo, poleg tega pa le za 25 let; po preteku tega časa pa ni nobenega poroštva, da ostane konjiška posadka še nadalje v Ljubljani. Iz teh razlogov se je ponudba vojnega ministerstva enoglasno odbila. Potem se je dovolila mil. g. knezoškofu 5000 gld. odškodnine, da je pustil za stolno cerkvijo svoje hleve podreti in tisti prostor prepustil občinstvu ljubljanskemu. Napravil se bo na tistem prostoru javen vodnjak za splošno porabo. Govorilo se je potem o predlogu učnega ministerstva, naj bi mestni zbor ustanovil nekaj štipendij za obrtniške učence, ki bi se šli šolat na obrtniško šolo v Gradec, kakor jo tudi ministerstvo podelilo tri take štipendije za kranjske obrtniške učence. Odbornik Regali meni, da se učenci v Ljubljani lahko ravno toliko naučd, kakor v Gradcu, sploh naj se ne skrbi toliko za šole, ampak za zaslužek rokodelcev. Mestni zbor je potem skleni), zahvaliti se vladi za podeljene tri štipendije kranjskim učencem namenjene, sklepanje o lastnih tak'h ustanovah pa odložiti za drugi čas. Slednjič je zbor rešil še nekaj drugih menj važnih Btvari. (Pogosta smrt v tukajšnjem minskem samostanu.) Pretekli teden so vmrle v tukajšnem uršulinskem samostanu zapored štiri nune, in sicer sestra Thekta, Tirolka, 34 let stara, mati Bernardina, 77 let staro, ki je preživela kot nuna v samostanu 50 let, potem mati Nepomucena in mati Maidalena. Razne reči. — Iz Doline se nam pše. Tu smo dobili uže parkrat okrppčalnega dežja. Vinogradi, kateri še precej obetajo, turšica v močn;h njivah in pašniki so se popravili. Bog Das le obvari pred točo , pa bo uže šlo, če prav z veliko težavo. — Prebivalstvo Trsta. Z okol co i vred šteje Trat 141.730 prebivalcev, samo nesreč po ognji, da je težko vsim pomagati,i vender Be derznem v imenu tukajšnjih vne srečenih poprositi tiste, ki kaj premorejo in imajo do nesrečnikov Bočutje, uaj bi jim prišli na pomoč. VBak, najmanjši dar bo b hvaležnostjo sprejet.*) Vredništva slov. časnikov so prošena, naj blagovolijo klic nesrečuežov vslišati in nabrano milošnjo g. župniku, Janezu Lesjaku, poslati. Domače novice. V Ljubljani, 20. avgusta. (V zadnji seji mestnega zbora) razgovarjali bo se odborniki o zidanju kosamo za konjike. Vojno ministerstvo je pri volji, premestiti eno divizijo konjikov s štabom polkovnim v Ljub-ljubljano in plačati mestu skoz 25 let vtako leto 22.000 gl. odškodnine, ako se mesto zaveže, dozidati do prihodnjega leta veliko kosamo za konjike. Mestni odborniki pa niso bili za to ponudbo, kajti če se umesti v Ljubljano konjištvo, potem ni upanja, da bi dobilo mesto tudi pešce. Kake dva bataljona pešcev pa je veliko več možtva in obeta več dobička, nego maloštevilna divizija konjištva. Razun *) Vredništvo bodo rado ter jih nesrečnežim izročevalo. darovo sprejemalo protestantov, 264 anglikacov, 216 brezvercev in 4 drugoverci. — Loterija za češko narodno gledišče. Da bi se ložej poravnala velika zguba, ki jo trpi češki narod vsled požara velicega gledišča, Bprožila ae je mise!, naj bi se osnovala loterija in izdala 50.000 sreček po 20 gld., tako da bi došlo ravno en miljon goldinarjev za srečke, in bi se dal z odbitimi dobitki in drugimi stroški vendar še lep dohodek zagotoviti. Odbor glediščnega zidanja že pretresa to m sel; gotovo je, da bi se srečke ložej epečale, nego se bo nabrala tako velika svota, ki je zdaj potrebna postala. — Karmačka rodi, miši lovi. Neka bogata Francozinja je bivajoča na OgerBkem neko cigansko deklico k Bebi vzela in jo v Pariz peljala, kjer je bilo dekletce lepo in v obilnoBti izgojeno. Ko je pa dekle doživela šestnajst let, zmanjkalo je je na enkrat. Čez nekaj časa je pisala svoji dobrotnici iz Oger-Bkega, da ni mogla prestajati, da bi zmirom v enem kraji živela, zato se je povrnila k svojim ciganskim rojakom.