Pisma ix domačih kraje^ Hože. Posestniku A. Kac v Rogozi je neznani žepar izmaknil iz stntanije 3300 kron. Prosil je za delo. Nekega dne je rekel, da nvu je slabo ter mora iti domov. A ni ga ibilo več nazaj, izgiaiil je bogvekam z omenjeno svoto denanja. Ker je v©del, kam shraiijuje domači ključ od hisnih vrat, je šel v hišo ter vse prebrskal in poibral denar. Nd se še posrečilo zvitega uzmoviča zaslediti. Pirlpovedoval je, da je doma iz Sv. Marjete na Dravskem polju. Prej je že parkrat prenočil pri A. KaciL — V Bohovi je dne 2. t. m. zvečer huda krava posestnika I. Grašiča mocno pošikodovala 72letno Ceoilijo Seliiišeik, da Ije po izjavi zdravnLkovi v nevamosti njeno življenje. — Nekdanjo Šantlnovo gostilno v Hočah je kupil g. Jožef Pfeifer starejsi. Te^kom dveh let je bilo to posestvo že petkrat prodano. Kljub visoki starosti 73 let je že začel podjetoi g. Pfeifer tamkaj staviti novo žago na eleiktrični pogon. Št. Janž pri ReŽici. V nedeljo, dne 2. t. m., se je posrečilo lovcem reoiokega revirja ustreliti tri zajce in enega srajaka. Lovci so poteon, veseli kakor je že star običaj, napravili svojo večerjo v gostilni Majerliold, ikaleremu je prisostvovalo še mnogo drugih gostov. Šentjanžkim lovcem želimo še mnogo takane sreče vn veselja! Sv. Anton v Slov. gor. Radi bi nas posnemali. Odkar je šolsko vodstvo prešlo na mlajše moči, se opaža med našimi Tiaprednjaki mrzldona Mtrica, s katero se trudijo nas posnemati v prosvetnem delu; morda si domišiljujejo, da nas ibodo v kratkem celo nadikrilili. Oder so dobili in pravijo, da je šolski, v resnici pa vandra od gostilne do gostilne, da ipokaže kakega »Lažiizdravnika«. Pred letom dni še ni bilo tamburaTija, sedaj smo srecni; imamo muzike v izoibil}u. Mi smo naš nelkdanji tamburaški zibor poživili, tam pa pravijo, da imajo »I. itamburašiko droištvo«. Naš zbor je gostoval pri Sv. Bolf enku, mjihov gre gostovat k 9v. Urbanu v gostilno Ramšak. Pa ples vendar ni nidkdar na našem sporet.a; kako da se vselej vrine ca njihov spored? Pri nas se vršijo priprave za društveani dom, ali tam tudi na <kaj takega mislite? Potrebno bi bilo za taiko številno OrJBrno dobiti neke prostore; potem 'bi šolsiki oder postal re« šolsld. Vemo dobro, oemu vse to! Kar je občinstvo do edai žrtvovalo za katoliško prosveto, to naj zdaj odda pri njihovi blagajiii. Mi pa pravimo: Svoji k svojim, in naj bode šolsika prireditev ali gostilniška. Vi, ki ste hudi na »Slor. Gospodarja«, ker vam pri volitvah taiko zelo štrene meea, va!bite vaše občinstvo v vaših listih, »Slovemski Gospodar« ibo pa vabil na naše. 11. september je zopot pokazal, da je 90% oibčdnstva našega. Kapela pri Radencih. Poročamo vam žalostno norico, da je nemila smrt ugrabila zopet uglednega moža, zvestega pristaša SLS Franca Ajleca. Bil je več let župan kapelske obcine, katero službo je moral pred jkratkim radi smrtne bolezni odložiti. Kot župan je bil mož na svojem mestu, vnet za blagor obfiine, skrben gospodar, v svojem verskeini in političnem prepričanju neomahljdv, katerega tudi pred nasprotniki ni nikoli sikrival. Do zadnjega se je zanimal za politično življenje. Naša krajevna organizacija, ki je v krat kem zadnjem času utrpela dva huda udarca, je sjgubiJa i njim dobro moc zlasti v sedanjem času neprestanili voliiev, ko nam je tako treba trdnih, neomahljivih mož in kremenitih značajev. Bog mu daj tamkaj uživati blaženi, večni mdr! Žalujoči ženi in ostalim sorodnikom naše globoiko eožalje! Polzela. Ob okrajiii cesti, obdan od oerkve, občinske pisarne in šole, stoji na granitnem podstaVku ramjen lev, spomim 78 našim famtoan in možem, vojnim žrtvam. Smrtno ranjeoi lev še brani svoj dom, od trpljenja in bolečin napete mišice še ne popuščajo dn široko odprte oči zro proti vtzhodu, proti solncu. Živa podoba naših vojakov, kateri so padali iin mnirali, a v zadnjem prividu že aarli vzhajajočo zarjo zlate svobode. Odkritje in blagodlavljaBJe spomenika, katero se je vtšMo dne 25. m. m., je dizzvenelo v harmonično manilestacijo v spomin našim 'padiliim. Pod vtisom gospodstva sinrti so bila ta dan pozabljena vsa kultuima in politična nasprotstva im vsa društva so se udeležila proalave korporativno v evojih krojih. Slavnostni govor je imel g. bivši vojni kurat jBonac, pri katereon _e ostalo le mailokatero olko suho. SpamenLk pa so razne ikorporaciie in svojci padlih dobesedmo zasuli s cvetjem in venci. — Popoldie se je wšila predstava narodne igre »Nasa kri«. Številna minožioa, katera se je zbrala brez posebnih vabU in brra: reklame, je v igri napeto zasledovala trpljenje slovenskega naroda za časa framcoskih. vojn. Vreme, katero je zjutraj obetalo dež, je vzdržalo celi dam, samo veter je nekoliko motil svecanost. — Kakor se cvetlice v jeseni polkrijejo r uveliim cvetjem in tnsahlim listjem, da v spomladi iz korenin požene lepše in bujnejše živlljenje, tako naj bo spomenik vizpodbuda naši mladini in iz teh spominov naj čirpa Ijubezeii za narodno in kuHnnno delo, naj crpa poguma za brambo rodne grude dn z vero v lastno moč naj gre nasproti vzhajajočeimi solncu! Iz žrtev amrti naj vzklije novo življcnje! Življemje svobode na grudi svoibodni! Svetinje-Ivanjkovci. V nedeljo, dne 16. t. m., se vrši v dvorami pri kolodvoru v Ivain)kovcih velezandmdva kino predsteva in sicer ob dveh popoldne im ob pol sedrmLh na vecer. Ne zatmudite in oglejte si vsil Škofja vas. Sedaj, ko so razpisane obč. volitve in je čas za sestavljanje kandidatnih list, bodo naši nasprotniki prosjačili za podpise tudi naše somišljenike. Gotovo je, da nobenega naših ne bodo dali na takšno mesto, kjer bi lahko upal na izvolitev; gre jim samo za to, da bi lahko z našimi imeni agitirali za svoje že izbrane kandidate, češ, tudi ta, ki je drugače pristaš SLS, se je sedaj podpisal na našo listo. Pošteni, krščanski možje, glejte, da ne postanete šahfigure naših nasprotnikov, ker na prvih mestih imajo itak svojemu mišljenju podobnejše ljudi. Št. Vid pri Grobelnem. Kalkor slišimo in beremo, se po drngih krajih močno hvalijo, da so pri volitvah v narodmo skupšoino večitna vsi volili SLS. No, pri tem tudi pri nas nismo zaostali, dasiravno se je neki fant hvalil na volitveni dan, da ne bodo šle krogljice vse v njegovo tretjo škrinjico, pa se pri tem res ni motil, res niso šle, ker zvečer jih je na veliko žalost naštel samo 17. Je že tako. Drugače je pri nas mir. Dramlje. (Smrtna kosa.) Umrl je dne 27. m. m. občespoštovani gospodar Martin Korenjak, p. d. Loški, v starosti 67 let. Da je bil zelo priljubljen, je pričal veličasfen pogreb, katerega se je udeležilo nebroj ljudstva ne samo domače, ampak tudi iz sosednih župnij, želeč mu veoni mir in poikoj. Bil je tudi zvest naroonik »Slovenskega Gospodarja«. Celi žalujoci rodbini izrekamo najiskrenojše so- Maribor. V nedeljo, dne 9. t. m., bo mariborski Ljtidski oder viprizoril ob pol 20. uri v prositorih Zadružne gospodarske banke ljudsko igro »Deseti brat«. Ni ga menda starejšega Slovenea, ki -bi ne poznal istoimeoiske Jurčičeve povesti in ki se mi veselil, ko jo je čital. Kdor si želi obuditi živ spomin na tiste lepe urice in ma »desetega brata« in oa Krjavlja, ta naj pride k predatavi Ljudskega odra, kajfi lepo in prav prijetno zabavo bo imel. Zato vsi v nedeljo zvecer <v bamki na veselo svidenje! Grušora—Sv. Peter. Pri nas smo pokopali našega zavednega pristaša posestaika in cerkvenega klijučarja Jakoba Horvat. Bil je mož, kakor pač malo naokrog, župan izza svetovne vojne, tako da je leta 1920 moral oddati svoje posle, ker se mu je boilezen vedno hujšala. Od priproste viničarske hise je prišel tako daleč, da je svojim otrokom priskrbel lepo premoženje. Rad je prebiral krščanske liste in knjige, na katere je bil tudi narooen. »Slavenskega Gospodarja« je kn-el 40 let. Naj mu bo zemljica latoka, domačim pa naše sožalje! — Volitve za narodno iskupšoino so dobro izpadle. Imamo nekaj radičevcev. Je pač tako, da ne vedo, kje bi bili. SLS jim je preklerikalna, ker se Boga in cenkve bojijo. Letošnjo jesen bomo imeli občinske volitve. Koga bomo voMM? Zato bi vam najboljše svetoval, da postanemo vsi pristaši SLS im vsi enih misli, da ne bode nobena kiroglijica padla drugam, kakor v škrinjico SLS. Da ne bo obcina na slabem glasu, vzdignimo se in pojdimo po pravi poti poštenja. Ne volimo takih strank, ki nas vabijo samo na ILmanice, ali pa se celo taike, ki so priromale iz Hrvatskega! Bodimo Slovenoi iin katoličani, ne pa nasprotaiki materinega jezika! Pokažimo v teh volitvah, da gremo sebi in občini v korist, zapustimo druge stranke, saj tako vidimo, da so že nekateri prišli- ob svoja imetja, ko so verjeli v SKS. Torej možje in fantje, volilci, po ipoti pravega, poštenega iin iniraega življenja naprej! Reciimo: Živela SLS — Grušoroan. Sv. Lovrenc v Slov. gor.-Juršinci. V nedeljo, dne 9. t. m., si oglejte vsi sosedje in domacini velezanimive kinopredstave veličastnega filma »Rojstvo, življenje in tnpljenje Jezaisa Kristusa«. To isi mora vsalk ogledati! Sv. Lovrenc v Slov. gor. Vinska trgatev se je pričela. Se nadejajo vinogradniki prav dcbre kapljice. Sadno drev|e letos prav ndč nd obrodilo. Zimina se tudi ni kaj dobro obnesla. Koruza im ikrompir ler fižol je bil lep. Mala Nedelja. Po daljšem odmoru ©e vrii v Draštvenem doanu v nedeljo, dne 16. t. m., kinopredstava. Velezaniinv orientalni velefilm »Luč Orienta«. Sijajni prizori iz povesti »Tisoč in ena noč«. Začetek toono ob treh ipopoldneič Sanno ena predstava. Ne zamudite! Oglejte si vsi od bliizu in daileč! Zavrč. Dne 28. m. m. je po ikapi zadeta preminula gospa Bairbara Murlkovič, ugledna in zelo marljiva go&podinja. Naj v minj. pooiva! Zabukovje pri Sevnici. Dragi čitatelji »Slovensikega Goapodarja«, gotovo se še spominijate, kako je zvonik dne 13. saptembra lanskega leta tukaj gorel. Od vseh strani so priišli Jjudje skupaj, da bi zabranili ogenj. Okrog 11. ure je mežnar zadinjeferat kot za slovo pozvonil, potem so pa zvonovi padli v gloibočmo. Neikaj enakega se je godilo našim zabukovisikim samoatojnežem, ki so tako trdno istali, kakor trdnjava Verdiun. Okrog 11. ure dne 11. septembra so že videli, da njihov sitolp gori. 14 dni pred voiiiivami se je tukaj vrtšM shod SLS. Že tisfti dan so glavni samostojneži poklioali im pomoč g. Šribarja, to je sevniškega živinozdiravnika, kateremu želimo srečno rajžo iz Sevmice. Z litroim isladkega vinca so organizirali samoistojneže. Ker so se samositojneži bali, da ibi padla njihova trdnjava, so poklicali še g. Ureka -na pomoč. Ta Urek piše v »Kimetskem glasniku« št. 4, da so pripeljali par volov pred Tratnika. Potem jpiše, da je mislil g. Tratnik imeti shod pri Grečnarju. Ali ni bilo v cerkvi oznanjemo, da se vrši shod SLS pri Špaim, p. d. pri Požunu? Tretja laž je, da so eerlkveni pevoi zapeli podokndco še v hiši zaprtima Tratniku in dr. Jesemku. G. Urek gotovo misli, d»a so tisti orjunaši bili cerkveni pevci. Dne 11. septembra pa smo že zjutraj opazili, da samostojna trdnjava goni. Ubogi g. Klenovšek je často bled čepel pri II. kišti celi dan. A zvečer je koraisija komaj preštela njegove krogljice, ki jih je bilo samo 4. Ali bi ne bilo boljše, da bi bil šel divje prašioke v Boher streljat? Še eden glavrnih samositojnežev je, ki stanuje ob cesti v Stopovskem SBlinu in to je B. Ta mas je velikokrat dz prekMčnega stol- čka faribal in A-odil za nos, da smo zdaj narobe volili, ker smo misMli, da je III. šlkrnjica samostojna. Zdaj smo spoznali, da je SLS ta prava. Bog jo živi! Šmiklavž pri Slovenjgradcu. V našem zadnjjem dopi&u je med imeni onih vrlih mož, ki naj onim, ki so iz razndh evangelskih izgovorov od volitve izostali, v izgled služijo, po neljubi pomoti izostalo ime Jurija Čas, vžitkarja, p. d. starega Kodra, 77 let starega, ki je ravno težko bolezen prestal in dasi še ves slab z navduišenjem ee udeležil volitve, dalje Vimko Zejovnik, 70 let star in bolan vžitkar, p. d. Zgomji Detečnik, katerega ime je tiiskariski škrat pokvaril v Pečovnik.Bog živi ta dva vrla korenjaka! Pozabili ,smo v našem zadnjem dopisu še omeniti, da so, med tem ko je naša stranka napredovala pri tej volitvi za 48 glasov, naši združeni nasprotniki nazadovali za 15 glasov. Žiže pri Konjicah. Te dni obhaja v Žicah 701etnco svojega delavnega življemja daleč naokoli znani g. Martin Cimerman, p. d. Gornji mlinar. Z varčnostjo in pridnostjo si je s svojo žal že pred 12 leti umrlo ženo Nežo iz prvotnega težkega goapodarskega položaja opomogel toliko, da spada sedaj med gmotno neodvisne žiake gospodarje. Kot dober in skrben oče je iposkrbel z velikimi žrtvami za kolikor najboljšo vzgojo in izobrazbo svojih otrok. Eden njegov sin je gimnazijsiki profesor, ena hčerka šolska sestra, trije dmigi otroci pa mu pomagajo vzajemno gospodariti. Pa ne samo svoji rodbini, tudi občini je posvetil dosti svojih moci. Bil je veokrat občinski odbornik, pri posojilnioi j-e bi-1 odboniik od nje ustanovitve dalje, pozneje tudi načelnik. Bil je tudl pni bralnem društvu daljši čas predsednik. Naij je še omenjeno, da je ud Mahorjeve družbe in naroonik »Slo ivensikega Gospodarja«, odkar je samostojen gospodar. Naš Gormji mlinar pa je tudi vesel, šegaiv in gastoljiiben ter ima tudi vsled tega prrav minogo prijateljev, ki mu danes zajedno z mjegovifmi otrooi klioejo: Še na .mnoga leta v zdravju iž veselju! Šmarje pri Jelšah—Šmartno v Rožni dolini. Kaj pa li pomeni danes ta naslov? Tako se bodo spraševali cenjeni citat&lji »Slovenskega Goispodarja«. Prosim malo potrpIjenja, takoj Vam razložim to vse! Božji Stvarnik je po svoji previdnosti poklioal k sebi dobro maimdco, blago ženico Maiijo Pečnik. Zapušča žalujočega soproga in deset otrok, ki žalujejo za svojo ljubljeno mamico. Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 25. m. m., od hiše žalosti na pokopališče v Šmartno. Ob odpirtem grobu so nam prihajale te4e misli v stroe: Odšla si, zllaia mamica, v boljše življenje, kjer ni solz in ni trpljenja. Pustila si nam vzglede, po katerih moramo hoditi, da pridemo enikrat tja, kjer si zdaj Ti, k Bogu! Mamica zlata, Tvojemu spominu «e danes klanjajo Tvoj žalujoči soprog in otrooi, ki so Te iskreno ljubila. Mamiica zlata, počivaj v miru, naj Ti bo lahka zemljica domaoa< Nas vse žalujoče, ki smo ostali, tolaži ena r&snica, da enkrat se zopet vidimo nad zvezdami! Na sedmini za pokojno mamico se ije na spodbudo orlovskega člana nabralo za šmarski orlo\"ski odsek 304 krone. Vsem darovalcem naj bode na tem mestu izrečena kar najpriisrčnejša zahvala. V prvi vr&ti gre zabvala vsem sorodnikom, kakor g. Antonu Pečnik, ki je s svojo dobro ženo prvi daroval. Dalje gre zahvala vsem sinovom in hoenkam umrle pokojnice. Ne smemo pa pozabiti na g. cerkovnika šmartinske cerkve, ker je tudl <m prispeval precejšnjo &voto. Še emkrat vsem darovaloem v imenu šmarskega orlovskega odseka prisrčna zahvala za Vašo naklonjanost in Vam skupaj prisrčen naš or-lovski: Bog živi! — Zdaj boste Vi, gospod urednik in vsi citaitelji menda razumeli gornji naslov. Šmarski orlovski odsek pa je ponosen in si steje v čast, da sme te naše darovalce imenovati prijateljein šmarskega Orla! Škofja vas. Sedaj, ko se bližajo občin^ke volitve, nam naši nasprotniki vedo že povedati za celo kandidatno listo ¦imen, katera bomo vzeli na njo, da^iravno ise od na&e strani o tem še ni popolnoma nič Tazmišljalo. Kateri občani pa res pridejo na našo listo, za to se n-aj naši nasprotiiiki nič ne brigajo, ker to je naša stvar; gotovo pa je, da jo t>od©mo mi prav lahko sestavili, našim -nasprotnikoin, z'lasti radičevcem, pa je ipodipis že ve& uglednih občanov, tudi poliitično neopredelje-nih, odklonilo. Odslej bomo vedno poročali v tem 'listu, kako se je delalo zadinja leta na občini, poročali bomo popolno resnico, ker drugače }e gotovo, da bi naši nasprotniki takoj leteli na sodišče; narooi si ga naj vsak občan, ki želi biti tozadevno podučen. List istane do konca tega let-a samo 8 Din. Vojnik. Naša Kmetijska podFužnica ima svoj zUtočdstilnik pri g. Jakobu Joštu v Okoli Vojnik št. 29. Člani lahiko osnažijo ^sako množmo žita brezplačno, nečlanii pa plačajo 1 Din od šlkafa. Nakup trijeira nam je omogočil minister SLS g. d-r. Kulovec in tuikajšnja posojilnica, za kar jima gre naša zahvala. — lCateri želijo naročiti umetna gnojila za jesensiko gnojenje, naj se v kratkem zglaisijo pri odboru naše podnižnice, ker pozneje se pri manjsih narooilih cena zviša in sicer ¦visled razmeroma veoje poštnine. Celje. Dne 10. oktobra obhaja mnogoč. in zaslužni g. Matija Selič, misijonar pri Sv. Jožefu nad Celjem, 251etoir co svojega mašništva. Iskreno časti'tamo z željo, da zelo priljubljeni gospod obhaja še zlati in diamantni jiibilej 5il tin zdrav! Laško. Podraižinica Sadjar&kega dmštva je sklenila, da bo za najlepše razstavijeno sadje v nedeljo, dne 9. okt., nagTadila sadjereijce, člane ipodružnice, s premijami po 50, 100, 150, 200 in 250 Din. Nečlani, ki bodo razstavili lepo sadje, bodo dobill sadjarsko orodJje. Licitacija razstavljenega sadja bo v ipondeljek, dne 10. t. m. Laško. Kmetijska nadaljevalna šola v Laškem se bo fo zimo otvorila, ako se bo priglasilo zadosti kmetskih Jtnladeničev. Pouk je brezplačen in >ae bo vršil dvalcrat tedensko v dobi od 15. oktobra t. 1. do 15. marca 1928. Predavanja s praktionjimi vajami ibodo vršili: doktor prava za zakonoidajstvo, duhovniik, kmetijsiki strokovnjaki in živinozdra¦viiik. Mladeniči, ki se želijo poslužiti te izredno ugodne prilike nadaljnega izoibraževanja, naj se nemudoma zgla©ijo na pri9toj.nih mestib. v obcini ali pa naravnost pri okr. kmetijskem referenttu in pri šolskem upravitelju v Laškem Brežice. V nedeljo, ne 9. t. m., se bo v frančiškainiski ceiikvi blagosilovil novi kirižev pot. Ob pol desetih se ibo v sloveani procesiji križev pot prenesel iz župnišca v samo stamsko ceirkev. Ob desetih se bo slovesno blagoslovil, nato bo slaveogtaa pridiiga, slovesma sv. maša za dobrotailke in darovanje v kritje stroškov. Ker take slovesnasti v Brežieah ni bilo že 163 let, bo obilna udeležba. Iz zgornjega kozjanskega okraja. Ako vzameš v roflco »Slovenisikega Gosipodarja«, čitaš na vsaiki strani o izviršenih volitvah v državnozboi*sko skupščiino. Minuli so viharni dnevi političnega boja, pa to smo z veseljean prestali, ker je za dobrobit SLS. Kako so se nasprotniki, posebno samostoijmi agitatorji, trudili, da bi nas političoio premagaM. Kozjansiki Jevšnik, ta večni kandidat i&amostoijne stranke, ¦se je res veliko trudi1!. Svet se čudi, da je v šmarskem srezu največ samostojnežev na pilštainjskem volišču, a kdo je ik temu .pripoinogel? Zagorjani, to samostojno gnezdo nam dela sramoto po celi Sloveniji, kaj bi ne, Bračuin in Hrastmik, ta dva prvaka samostojne stranke se trudlta in vodita Zagorjane na tako pot. Ako bo šlo tako naprej, bo še Bra'čun Hnastnilfiu tmiinistriral. Marsiikatera občiina se je že v Sloveniji spaimetofvala, upamo, da se bo tudi v Zagorju kaij spremenilo, saj se bližajo občinske volitve, takrat pa, Zagoirjamii, spametufte se! Na svidenje!