Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 7. januarja 2022, leto 7, šte­vil­ka 1 Državnemu naslovu dodale še pokalnega Šola stara že devetdeset let Odbojkarice Calcita Volleyja so na zaključnem turnirju pokala Slovenije v ljubljanski dvorani Tivoli v finalu premagale Novo KBM Branik in tako prišle do svoje četrte lovorike v tem tekmovanju. V nadaljevanju sezone želijo pokalnemu naslovu tretjič zaporedoma dodati še državnega, odkrito pa se spogledujejo tudi s prvim mestom v srednjeevropski ligi. Jasna Paladin Miha Štamcar Kamnik – Ko so kamniške odbojkarice pod vodstvom Francija Obolnarja leta 2010 osvojile svoj prvi naslov državnih prvakinj, ni bilo ravno veliko takšnih, ki bi verjeli, da bodo njihovi uspehi trajali še dobro deset­letje in več. Res je, da so na svoj naslednji naslov državnih prvakinj čakale pet let, toda od takrat so v svoje vitrine pospravile še tri naslove državnih prvakinj, tudi iz zadnjih dveh sezon, ki so jim dodale še štiri pokalne naslove. Zadnjega 21. decembra, ko so z odlično igro strle odpor mariborske ekipe. Čeprav so v letošnji sezoni pred finalnim pokalnim ob- računom varovanke Gregorja Rozmana že dvakrat ugnale Mariborčanke, so se zavedale, da bo pot do končnega uspeha vse prej kot lahka. To se je tudi potrdilo, vseeno pa njihova zmaga ni bila ogrožena, kar potrjuje končnih 3 : 1 (21, -17, 22, 20) za Calcit Volley. »Prvi cilj domačega sezone smo dosegli. Vedeli smo, da se bomo morali za zmago pošteno potruditi, kar se je tudi potrdilo. Mariborčanke so odigrale fantastično tekmo, vendar smo bili mi še boljši in verjamem, da je navdušila vsakogar, ki jo je gledal. Videli smo dve izenačeni ekipi, veliko dobrih točk, napeto pa je bilo do samega konca. Mislim, da so vendarle odločale naše izkuš­nje pa tudi nekaj dobrih odločitev igralk v pravem trenutku. Toda ta tekma je za nas zdaj že preteklost. Zdaj so pred nami že novi cilji,« je o pokalnem naslovu dejal Gregor Rozman. Po dveh odigranih tretjinah rednega dela prvenstva imajo Kamničanke že devet točk prednosti pred drugouvrščeno Novo KBM Branikom. Do konca rednega dela prvenstva morajo odigrati še sedem tekem, le malo možnosti pa je, da ga ne bi končale na prvem mestu. Prav tako so v dobrem položaju tudi v srednjeevropski ligi, v kateri so se že uvrstile na zaključni turnir, in to ne glede na to, da morajo odigrati še štiri tekme rednega dela tekmovanja. Mariborčani so bili še tretjič boljši Na vstopnico na zaključni turnir moške srednjeevropske lige pa še čakajo kamniški odbojkarji, ki niso ubranili pokalne lovorike. Njihova pot v pokalu Slovenije se je v Dvorani Tivoli končala že v polfinalu, ko so še tretjič v letošnji sezoni morali priznati premoč aktualnemu državnemu prvaku Merkurju Maribor. Brez poškodovanega reprezentanta Jana Klobučarja so bili v prvem nizu na pragu vodstva z 1 : 0, vodili so že z 19 : 14, toda v končnici so jih Mariborčani ulovili in tudi prehiteli. V drugem in tretjem pa je bila kamniška ekipa daleč od uspeha. 411. stran Jubilej Podružnične šole Gozd so učenci in učiteljici počastili s prireditvijo, ki so jo na dan samostojnosti in enotnosti predvajali po spletu. Krivčevo – Devetega februarja 2021 je minilo devetdeset let, odkar se je začel pouk v šoli na Krivčevem. Šola, ki je v prvih desetletjih delovala kot samostojna, je podružnica Osnovne šole Stranje postala v šolskem letu 1964/65, če pa jo je v prvem letu po odprtju obiskovalo kar devetdeset učencev, jih pouk danes obiskuje le še osem iz zaselkov KS Črna pri Kamniku in dela KS Sela. A kot so povedali učenci in učiteljici Marta Omovšek in Barbara Antonin, jim nič ne manjka. 5. stran Podružnična šola Gozd v vasi Krivčevo / Foto: Jasna Paladin Prednovoletni koncerti z dobrodelno noto Kamniška športna dvorana je zadnji teden v decembru 2021 gostila tri prednovoletne dobrodelne koncerte: kot prvi je nastopil Jan Plestenjak, dan kasneje Pero Lovšin, za zaključek pa je poskrbela Helena Blagne. Alenka Brun Kamnik – Dvakrat je pred začetkom koncerta prisotne nagovoril kamniški župan Matej Slapar, zadnji večer pa je občinstvo v dvorani pozdravil direktor Zavoda za turizem in šport Kamnik Rok Jarc in obenem prebral zahvalno pismo – vsi trije koncerti so bili namreč doOdbojkarice Calcita Volleyja so osvojile že četrti pokalni naslov. / Foto: Klemen Brumec OBČINSKE NOVICE KULTURA MLADI ZANIMIVOSTI Enotnosti nam danes primanjkuje Pol stoletja novoletnih koncertov Mladi o zasvojenosti Zbornik Pod Homškim hribom Ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti, so tradicionalno proslavo pripravili člani Društva Demos na Kamniškem in Občina Kamnik. Člani Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik so s tradicionalnim novoletnim koncertom v Domu kulture Kamnik proslavili že petdeset­ letnico delovanja. stran 2 stran 7 Lokalna akcijska skupina (LAS) Občine Kamnik je tudi letos povabila mlade v občini Kamnik na sodelovanje v likovnem natečaju na temo zasvojenosti. stran 9 brodelni, zbrani denar pa bodo namenili gibalno oviranemu dekletu Indiri za nakup nujnega dvigala. Sedaj jo mora oče nositi po stopnicah v tretje nadstropje večstanovanjske stavbe. S pismom se je Indirina družina vsem donatorjem zahvalila za pomoč. 416. stran Člani Kulturnega društva Jože Gostič iz Homca in Društva Peter Naglič iz Šmarce so združili moči in izdali slikovno bogat zbornik z naslovom Pod Homškim hribom. stran 12 Jan Plestenjak je poskrbel za izjemno glasbeno vzdušje. Ozračje v dvorani je bilo nabito s čustvi. / Foto: Alenka Brun 2 petek, 7. januarja 2022 Občinske novice Podjetnike vabijo v staro mestno jedro Na razpisu Kamnik, moje podjetniško mesto podjetniki lahko prejmejo vavčer za pet tisoč evrov. Jasna Paladin Foto: Jasna Paladin Kamnik – Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) sta s podporo Občine Kamnik kot strateškega partnerja v sklopu projekta CINEMA objavili razpis Kamnik, moje podjetniško mesto, s katerim bodo podprli vse podjetnike, ki se bodo svojo podjetniško pot odločili nadaljevati, začeti ali razširiti v starem kamniškem mestnem središču. kupčij. Veliko pa si zdaj obetajo tudi od projekta CINEMA oziroma omenjenega razpisa. »Podjetnike, ki se bodo odločili za staro mestno jedro Kamnika, bomo v okviru razpisa nagradili tudi z vavčerjem v vrednosti 5.000 evrov (brez DDV). Vsem zainteresiranim za prijavo na razpis nudimo brezplačno poslovno podporno svetovanje in mentoriranje že v času priprave prijave, kar je odlična priložnost za vse, ki bi želeli preveriti ali nadgraditi Šutna ima veliko praznih prostorov, ki jih pristojni želijo napolniti tudi s pomočjo razpisa za podjetnike. Kamnik je drugo najstarejše mesto v Sloveniji, ki ima tudi bogato podjetniško tradicijo, vse več podjetnikov pa se za svojo pot odloča zunaj mestnega središča, ki tako počasi izumira. Občina si to prizadeva spremeniti na več načinov, tudi s sofinanciranjem najemnin poslovnih lokalov v starem mestnem jedru in povezovalnimi aktivnostmi in platformo podjetnikov, kot sta Kamniški desetak – Maistrov bon in Tisočletje dobrih svojo poslovno idejo. S svojo podjetniško idejo napolnite poslovni prostor in soustvarite prihodnost mesta Kamnik. Za vas smo že identificirali pet praznih prostorov v mestnem središču, ki so pripravljeni, da v njih začnete razvijati svojo novo podjetniško pot, seznam pa bomo še dopolnjevali,« pravi mag. Lilijana Madjar, direktorica RRA LUR, čim več podjetnikov v starem mestnem jedru pa si želi tudi župan Matej Slapar. Predstavili projekte v minulem letu Župan Matej Slapar je s svojimi ožjimi sodelavci novinarjem na prednovoletni novinarski konferenci predstavil projekte, ki so bili izvedeni v letu 2021. Jasna Paladin Mekinje – Župan je novinarje, s katerimi sodeluje celo leto, na tradicionalno prednovoletno novinarsko konferenco tokrat povabil v prostore Mekinjskega samostana, projekte, ki so jih izpeljali v letu 2021 pa je predstavil skupaj s svojimi sodelavci: direktorico občinske uprave Bogomiro Skvarča Jesenšek, vodjo kabineta župana Mojco Čebulj in višjim svetovalcem za pospeševanje gospodarskega razvoja Luko Svetcem, ki je večji del minulega leta opravljal tudi delo namestnika vodje največjega investicijskega oddelka Občine Kamnik – oddelka za gospodarske javne službe in finance. Kot je povedal župan, je občina ob koncu lanskega leta izdala brošuro, nekakšno letno poročilo Občine Kamnik, ki so jo skupaj z izvodom Kamničan-ke prejela tudi vsa gospodinjstva v občini, v njej pa so predstavljeni vsi večji projekti minulega leta in nekaj večjih projektov, ki jih občina načrtuje letos. »Izbrali smo 21 projektov, ki smo jih začeli ali pa že dokončali v letu 2021, nakazali pa smo tudi razvoj občine za naprej,« je dejal Mojca Čebulj, župan Matej Slapar, Bogomira Skvarča Jesenšek in Luka Svetec / Foto: Jasna Paladin župan, nato pa predstavil brošuro. V njej so opisani začetek gradnje Osnovne šole Frana Albrehta, energetska sanacija Policijske postaje Kamnik, nova štabna soba za Civilno zaščito, naložbe v kulturne domove po občini, nakup nepremičnin na območju nekdanje smodnišnice, nova športa igrišča v občini, sanacija atletske steze pri Osnovni šoli Marije Vere, raziskovalna vrtina na Iverju, gradnja kanalizacije in vodovoda, urejanje varnih šolskih poti in cest, nakupi zemljišč in nepremičnin, prenova železniške postaje Kamnik Graben, festival Kamfest, sana- cija zemeljskih plazov in usadov, vseslovenski Turistični start-up vikend, dela v starem mestnem jedru, prenove v Mekinjskem samostanu, gradnja kolesarskih poti. Skrb za mobilnost in pa zbirni center za odpadke v Suhadolah. Župan pa je predstavil tudi nekaj projektov, ki so načrtovani za leto 2022 (in prihodnja leta) in imajo osnovo v že sprejetem občinskem proračunu, in sicer: gradnjo protipoplavnih ukrepov v Šmarci, gradnjo kolesarskih poti od Kamnika do Ljubljane, do Godiča in do Vranskega, postavitev kipa mamuta na trgu, ki ga nameravajo uredi- ti pri glavni avtobusni postaji v Kamniku, celovito prenovo športnega igrišča na Vrhpoljah in ureditev umetne trave na nogometnem igrišču Virtus, pripravo dokumentacije za gradnjo garažne hiše pri Zdravstvenem domu Kamnik, širitev sistema Kamkolo na Perovo in v Volčji Potok, gradnjo kanalizacije med Stahovico in Črno, obnova komunalne infrastrukture na Vrhpoljah, obnova vodovoda na Zduši in marsikaj drugega. »Potreb je veliko in vsega ne moremo narediti naenkrat, se pa trudimo, da prisluhnemo krajevnim skupnostim in njihovim prioritetam,« je sklenil župan. Učencem podarili kolesa Spominska slovesnost v Rudniku Rudnik pri Radomljah – Občina Kamnik in Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik obveščata, da bo v soboto, 8. januarja, ob 10. uri slovesnost v Rudniku pri Radomljah, kjer bodo ob spomeniku ob kratkem kulturnem programu položili vence in se poklonili žrtvam druge svetovne vojne iz te vasi. V kulturnem programu bodo sodelovali pevci DKD Solidarnost, dogodek pa bo povezovala Dragica Požeg. Za udeležence bosta obvezna zaščitna maska in upoštevanje medosebne razdalje. J. P. ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2022 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 21. januarja 2022, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 13. januarja 2022. Člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik so kamniškim osnovnim šolam podarili šest koles, 42 poučnih iger in deset opozorilnih znakov za usposabljanje kolesarjev. Jasna Paladin Kamnik – Člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik vsako leto vrsto aktivnosti za šolarje, s katerimi jih seznanjajo s pomenom varnosti v prometu, pripravijo ob dnevu brez avtomobila, ker pa je ta tradicionalni dogodek na Glavnem trgu zaradi epidemije letos odpadel, so se odločili pomagati drugače. Kupili so šest koles, 42 poučnih iger in deset opozorilnih znakov Usposabljanje kolesarjev, ki jih je predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik Franc Pivk decembra predal učencem Osnovne šole Šmartno v Tuhinju, Osnovne šole Stranje, Osnovne šole 27. julij Kamnik, Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik, Osnovne šole Toma Brejca in Osnov- Uporabnih daril so se takole razveselili tudi na Osnovni šoli Toma Brejca. / Foto: Občina Kamnik ne šole Marije Vere. »Kolesa bodo otroci uporabljali za opravljanje kolesarskega iz- pita, poučna igra pa jih bo na poljuden način naučila varnega obnašanja v prome- tu,« je sporočil Franc Pivk, ki je prejel iskrene zahvale vseh šestih ravnateljev. 3 petek, 7. januarja 2022 Občinske novice Enotnosti nam danes primanjkuje Ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti, so tradicionalno proslavo pripravili člani Društva Demos na Kamniškem in Občina Kamnik. Jasna Paladin Kamnik – Kar nekaj minulih let so proslavo 26. decembra pripravili v Krajevnem domu Šmarca, letos pa na velikem odru prenovljenega Doma kulture Kamnik. Dogodek so si v živo lahko ogledali le povabljeni, med njimi tudi obrambni minister mag. Matej Tonin, podžupana Bogdan Pogačar in Sandi Uršič, občinski svetniki ter predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij, vsi drugi pa v prenosu v živo. Pomen praznika je sprva orisal predsednik Društva Demos na Kamniškem Jože Berlec, ki je poudaril, da si 31 let od dneva, ko smo razglasili rezultate plebiscita in tako postavili temelje za oblikovanje naše države Slovenije, želimo več enotnosti, kakor smo jo v prete- Poklon borcem z območja Menine Člani Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik so na praznični dan, 26. decembra, že dvajseto leto zapored pripravili slovesnost ob spomeniku padlim borcem na Prevojah v Zgornjem Tuhinju. Jasna Paladin Zgornji Tuhinj – Spomenik na Prevojah je posvečen 192 v Tuhinjski dolini in na Menini planini padlim slovenskim partizanom in dr. Petru Držaju, narodnemu heroju Martinu Kotarju pa tudi vodji ameriške vojne misije Predsednik Društva Demos na Kamniškem Jože Berlec / Foto: Gorazd Kavčič klosti Slovenci že pokazali. Na to je opozoril tudi letošnji slavnostni govornik župan Matej Slapar. »Dobra tri desetletja je, odkar smo na glasovanju Slovenci jasno izrazili svojo željo po demokratični republiki. Uspelo nam je, ker smo se povezali in stopili skupaj. Slo- Slavnostni govornik župan Matej Slapar / Foto: Gorazd Kavčič venski narod je bil složen kot nikoli prej. Kljub razlikam je pripravljenost na sodelovanje pokazala vsa slovenska politika. Želim si, da bi takšno vsestransko povezanost strank, institucij in celotne javnosti lahko pokazali tudi danes. Želim si več dialoga in odprtosti. Želim Slovensko himno so zapeli pevci MePZ Odmev Kamnik. / Foto: Gorazd Kavčič kar se še vedno prevečkrat dogaja,« je dejal. Veleposlaništvu Združenih držav Amerike je letos zastopala odpravnica poslov Susan Falatko, slavnostni govorniki pa je bil obrambni minister mag. Matej Tonin, ki je skupaj s podžupanom Bogdanom Pogačarjem k si več sodelovanja in solidarnosti. Želim si povezane družbe, tako na lokalni kot na državni ravni. Naj nas ne vodi nestrpnost ali celo sovražni govor. Sedaj je čas, ko si zavračanja sodelovanja ne smemo privoščiti. Bodimo torej enotni v bistvenih poudarkih državnosti in naj nas različnost preko konstruktivnih pogovorov bogati in pelje v iskanje kompromisov ter k premiku na bolje. Dokažimo, da smo ponosni. Ponosni na svoje ozemlje, jezik in kulturo. Pokažimo svoje domoljubje. Na marsikaj smo lahko upravičeno ponosni – tudi v občini Kamnik, ki je v vseh teh letih prehodila strmo pot navzgor,« je med drugim dejal župan. Kaj vse se je zgodilo in dogajalo v občini v minulem letu, sta poslušalcem predstavila Barbara Božič in Pavle Ravnohrib, ob zaključku proslave, ki so jo obogatili tudi pevci mešanega pevskega zbora Odmev Kamnik, skupina Počeni škafi in zastavonoše, pa je Matic Maček prebral še kolednico. Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Dušan Božičnik / Foto: Občina Kamnik kapetanu Charlesu Fisherju ter ameriškima častnikoma Juliusu Rosenbergu in Ernestu Knothu, zato se slovesnosti vsako leto udeležijo tudi predstavniki ameriškega veleposlaništva. Zbrane je najprej nagovoril predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Dušan Božičnik, ki je poudaril, da moramo biti vsem tem žrtvam neizmerno hvaležni, da lahko danes izražamo svoja mnenja v slovenski besedi. »Dolžni smo ohraniti vrednote, za katere so se ti ljudje borili v letih od 1941 do 1945. Truditi se moramo, da bodo tudi mladi večkrat slišali pravo resnico o narodnoosvobodilnem boju in ne bodo poslušali potvarjanja zgodovine, spomeniku tudi položil venec. »Odločitev, da za domovino tvegaš svoje življenje, je žrtev, ki jo vzamejo nase samo največji domoljubi. Zato je moj odnos do tega spominskega kraja prežet z velikim spoštovanjem. Zaradi spoštovanja do naše zgodovine in vseh, ki so trpeli ter izgubili življenje za svobodo in samostojnost, je danes naša naloga, da presežemo delitve in se usmerimo v prihodnost. Bodimo tudi danes tako enotni in hrabri kot takrat. Bodimo odgovorni drug do drugega, ustvarjajmo medsebojno zaupanje ter utrjujmo ljubezen do bližnjega, do doma in do domovine ter s tem krepimo svoje domoljubje,« je dejal minister. omrežij in sistemov, ker ste takoj ob začetku epidemije ponudili svoj čas, svoje znanje, denar in materialna sredstva in tako ponudili pomoč. Posebna zahvala velja tudi študentom, ki so se že v prvih dneh, ko so izvedeli, da jim bodo odpadla predavanja, vključili in nas poklicali, da so nam kadarkoli na voljo. Na različne načine ste bili v prvih bojnih linijah. To ni samoumevno in ponosen sem, da v naši občini imamo take posameznike. Nalogam smo bili kos tudi zaradi uspešnega ter medsebojnega sodelovanja med vsemi organizacijami, ki delujejo v okviru Občinskega štaba Civilne zaščite, ne nazadnje pa tudi zaradi odgovornosti vseh ravnateljev javnih zavodov in drugih ustanov v občini. Virusa sicer še nismo premagali, a že danes se vam zahvaljujemo zato, ker sedaj imamo cepivo in dovolj zaščitnih sredstev in vse kaže, da bomo to bolezen uspeli premagati,« je zbrane v dvorani nagovoril župan, nato pa izročil 39 zahval; vsem tistim, ki se dogodka niso udeležili, pa jih bodo izročili naknadno. Zahvale za pomoč v epidemiji Jasna Paladin Kamnik – Župan Matej Slapar je v nedeljo, 26. decembra, v Klubu Kino Dom v Domu kulture Kamnik pripravil srečanje s podelitvijo zahval vsem tistim, ki so v zadnjih dveh letih kakorkoli pomagali v epidemiji. »Hvala vsem vam, ki delate v zdravstvu, šolstvu, policiji, civilni zaščiti, gasilstvu ter v vseh službah zaščite in reševanja; sektorju energetike, prometa, prehrane, preskrbe s pitno vodo, financ, varovanja okolja ter informac ij s k o - k o mu n i kacijsk ih Med prvimi, ki so ob začetku epidemije ponudili svojo pomoč, so bili mladi iz Študentskega kluba Kamnik. / Foto: Gorazd Kavčič 4 petek, 7. januarja 2022 Občinske novice, mnenja V jami našli polomljene motorne sani Jasna Paladin hiš, ne za prevoz …). Že tako je območje problematično, kar se tiče vode in komunalnih odplak. Sedaj pa še v znameniti vrtači motorne sani, polomljene, polne goriva in olja, kisline iz akumulatorja … Ne kaže dobro s pitno vodo za Kamnik iz izvira Iverje … Morda se bo pa kdo od pristojnih le zganil in poiskal lastnika ter ga ustrezno sankcioniral. Ker mislim, da prav nihče v Vetrnico ne more zapeljati po nesreči,« je eden od gorskih reševalcev zapisal na družbenem omrežju. Praznično razpoloženje božičnih praznikov se je prevesilo v novo leto 2022. Vsi smo polni želja in pričakovanj, da se bo življenje normaliziralo. Kljub prazničnim dnem me prevevajo mešani občutki. Ugotavljam, da se vse premalo cenijo in izpostavljajo vrednote, ki so povezane s človekom in njegovim kvalitetnim življenjem in preživetjem. Dotakniti se moram zadnje občinske seje, na kateri smo obravnavali proračuna za leti 2022 in 2023. Žal amandma LMŠ, ki je bil namenjen urejanju večnamenske športne površine pri OŠ Stranje, ni dobil podpore. Vemo, kako pomembno je, da se naši otroci veliko gibajo predvsem zunaj, na prostem, na kar nas neprestano opozarjajo slovenski in tuji strokovnjaki za covid-19. Postavke v proračunu so zelo razdrobljene in me spominjajo na predvolilne bombončke. Skrb vzbujajoče pa je to, da v sprejetih proračunih ni postavk za urejanje kanalizacije v Bistričici, Stolniku, severno od Iverja in na Veliki planini. Večkrat sem že opozarjala na problematiko varovanja okolja v dolini Kamniške Bistrice in Velike planine, ki je po strukturi visok kraški svet, ki vse posrka vase, in potem to pronica v dolino. V našo pitno vodo. Ravno tako so tu prisotni fekalni in gospodinjski vodi iz objektov v bistriški dolini. To je treba urediti takoj, ker ima vsakdo pravico do pitne vode. Skrbijo me posegi v naravo. Vemo, da narava vseh teh posegov ne prenese in da predstavljajo veliko nevarnost za zajetje Iverje v Stahovici, ki se napaja iz Kamniške Bistrice Polomljene motorne sani v jami Vetrnica na Veliki planini INVENTURA PRETEKLEGA LETA Cvetka Slapnik, občinska svetnica NSi Kamnik Cvetka Slapnik in potokov, ki se stekajo vanjo. Zamislimo si, kako bi bilo sedaj v času karantene, če ne bi bilo pitne vode. Greznice na Veliki planini morajo biti nepropustne. Ustrezna služba bo morala skrbno spremljati odvoze in o tem voditi evidence in transparenten inšpekcijski nadzor. Veseli me, da bo občinski svetnik LMŠ na spomladanski seji občinskega sveta predstavil strategijo urejanja komunalnih odpadkov na Veliki planini. V proračunih so predvideni veliki zneski za globoke vrtine za vodo, vendar to ne bo rešilo problematike onesnaževanja, če se bo mačehovski, neodgovoren odnos do narave nadaljeval. Zato ukrepajmo, saj je voda naš edinstveni zaklad, ki nam omogoča živeti in preživeti. V letu 2022 si bom prizadevala za razvoj svojega kraja, pomagala premostiti težave, s katerimi se srečujemo, in opozarjala na napake. Življenje je namreč zelo preprosto, ampak mi si ga vztrajno otežujemo. Želim vam veliko svetlobe, ki naj ogreje vaša srca in se širi povsod, kjer ste. Naj uresničijo vaše se sanje – vedno le dobro naj se vam godi! Vse, kar je slabo, z novim letom 2022 naj zbledi! Bodite dobro in ostanite zdravi. V Mekinjskem samostanu odkrili nove freske Mekinje – V Mekinjskem samostanu že več mesecev potekajo sondažna dela, potrebna za izdelavo konservatorsko-restavratorskega načrta, ki jih izvaja Kamničan Matevž Sterle, diplomirani restavrator in konservator. Na končno poročilo bo treba počakati še nekaj mesecev, že sedaj pa je znano, da je samostan bogatejši za novo odkrito stensko poslikavo. J. P. Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina NSi V življenju se je vedno boljše ozirati naprej – v prihodnost, kot pa se obračati in gledati na­ zaj. Vseeno je prav, da ob skoku v novo leto naredimo inventu­ ro preteklega leta. V minulem letu je bilo v občini Kamnik na­ rejenega veliko, zato z zagoto­ vostjo trdim, da je bilo leto 2021 za našo občino uspešno. Uresničevati se je začel eden od najpomembnejših projektov v občini – začeli smo gradnjo nove Osnovne šole Frana Al­ brehta. Investicija je dolgo pri­ čakovana in verjamem, da bomo vsi občani lahko ponosni na novo OŠ Frana Albehta. Po­ leg tega je bilo obnovljenih kar nekaj športnih igrišč. Občina Kamnik je v minulem letu ure­ dila igrišče pri Podružnični šoli Vranja Peč, Podružnični šoli Zg. Tuhinj in igrišče enote Kekec Vrtca Antona Medveda Kamnik v Stranjah. V vasi Gozd je nasta­ lo novo športno igrišče, ki omo­ goča dodatne možnosti za dru­ ženje. Prenovo atletske steze in steze za skok v daljino je doži­ velo tudi igrišče pri OŠ Marije Vere. Pri OŠ Šmartno v Tuhinju in OŠ Stranje so bile urejene varne šolske poti, saj Občina Kamnik namenja veliko pozor­ nost zagotavljanju varnih šol­ skih poti. Zaključene so bile varne šolske poti v Nevljah. Veseli me, da je bil v letu 2021 obnovljen Stražni stolp na Ma­ lem gradu. Obnova je bila ne­ dvomno potrebna. Stražni stolp bo sedaj ponujal nov raz­ stavni prostor, kar zagotovo pozitivno vpliva na kamniški turizem. Za bogatejšo ponud­ bo v Kamniku je v lanskem letu skrbel tudi prenovljen Samo­ stan Mekinje. Ob samostanu je bil urejen zeliščni vrt. Poleg vrta sta še sušilnica in predelovalni­ ca, kjer se bodo pripravljala ze­ lišča. Razveseljivo je, da je bilo v samostanu čez celo leto moč spremljati veliko različnih do­ godkov. Poleg tega pa samo­ stan ponuja 60 prenočišč, kar mesto nedvomno potrebuje. V preteklem letu je bilo na po­ budo Občine Kamnik prenov­ ljeno železniško postajališče Kamnik Graben. Vzpostavljeno je bilo vozlišče P+R (parkiraj in presedi), kar je še en korak k trajnostni mobilnosti. Dotaknila sem se le nekaterih kamniških projektov pretekle­ ga leta. Bilo jih je še mnogo. V minulem letu je bilo narejene­ ga res veliko. Verjamem, da bo Občina Kamnik letos nadalje­ vala svoje delo z istim tempom in zagnanostjo. Veselim se vseh projektov, ki dobro vplivajo na občane in občanke. Decembra je minilo natanko 110 let od ustanovnega občnega zbora Gasilskega društva Zgornji Tuhinj. Ustanovni občni zbor je potekal v osnovni šoli v Zgornjem Tuhinju. Karla Urh, svetnica LMŠ Foto: GRS Kamnik Velika planina – Kamniški gorski reševalci so v zadnjih dneh minulega leta z javnostjo delili ogorčenje, ki je bilo posledica najdbe v jami Vetrnica na Veliki planini. V njej so namreč našli polomljene motorne sani. Ne gre za nesrečo, ampak je nepridiprav sani tja najverjetneje odvrgel, kot so pastirji in bajtarji nekdaj odmetavali odpadke tudi v druge jame na planini. »Že tako se vozijo po prepovedanem območju (izven poti, niso lastniki Leto, posebno za Prepočasi urejamo tuhinjske gasilce najpomembnejše Mnenje občinske svetnice Zgornji Tuhinj – V društvo je tega dne pristopilo 28 rednih in enajstih podpornih članov. Društvo se je ob ustanovitvi imenovalo Prostovoljno gasilsko društvo Zgornji Tuhinj nad Kamnikom. Že leta 1912 kupili ročno brizgalno Ustanovni občni zbor je vodil Srečko Malenšek, ki je poudaril pomen ustanovitve gasilskega društva za občino. Pojasnil je naloge članov. Opisal je gasilsko območje. Opozoril je, da je bila večina poslopij lesena in s slamo krita. Območje je obsegalo devet vasi, kjer je živelo 932 ljudi v 155 hišah. Vasi so imele 153 hlevov, 136 podov, 144 svinjakov in 75 kašč. Kozolci in manjše lope niso bile vštete. Vozni park PGD Zgornji Tuhinj / Foto: Cvetka Slapnik Člani delovne skupine so bili zelo aktivni. Nakupili so gasilsko orodje in osebno opremo. Že leta 1912 so kupili ročno brizgalno. Žal pa za težko pridobljeno gasilsko opremo niso imeli primerne shrambe. Vaščani in člani so se odločili, da bodo začeli graditi skromen gasilski dom. Ker denarja skoraj ni bilo, so bili pripravljeni graditi s prostovoljnim delom. Ko so izkopali temelje in začeli zbirati material, se je začela prva svetovna vojna. Tako so gradnjo doma nadaljevali po letu 1920. In sicer tam, kjer še danes stoji obnovljeni gasilski dom. Močni, vztrajni in pogumni Del novoodkrite stenske poslikave v Mekinjskem samostanu / Foto: Občina Kamnik srčnost, prostovoljstvo in humanitarnost. Lanski okrogli mejnik je pomemben za delo vseh generacij gasilcev, ki so bili predani društvu. Pri svojem delu so bili močni, vztrajni in pogumni. Radi in z veseljem ter z željo po novih pridobitvah in uspehih danes nadaljujemo njihovo delo. Elana za delo nam ne manjka, kar pričajo številne uspešno opravljene naloge, ki smo si jih zadali. Konec minulega leta je društvo štelo 400 članov – od tega 250 moških in 150 žensk. Struktura članstva je naslednja: 47 pionirjev, 57 mladincev, 31 gasilcev pripravnikov, 88 operativnih gasilcev, 32 veteranov in 145 članov gasilske organizacije. Naš vozni park sestavljata gasilsko vozilo s cisterno GVC 16/25 (letnik 2010) in gasilsko vozilo za prevoz Tako kot so nujni trdni temelji stavbe, so pomembni trdni temelji društva, ki so jih člani skozi vseh 110 let dograjevali, negovali in skrbno čuvali. Ne gre prezreti dejstva, da gasilska organizacija temelji na občečloveških vrednotah, kot so skrb za človeka v stiski, moštva GVM (letnik 2014). Za vse to, kar imamo danes, moramo biti hvaležni vsem predhodnikom. Na nas je skrb, da ostane društvo tako kot doslej – v stalnem napredku. Praznovanje bomo pripravili junija letos Prav je, da se na tem mestu zahvalimo vsem podpornikom, predvsem zvestim krajanom in drugim za izkazano finančno, materialno in moralno podporo. Žal nam je, da v jubilejnem letu zaradi epidemioloških razmer ni bilo moč organizirati praznovanja – gasilske parade z veselico. Vendar pa smo tuhinjski gasilci prežeti z optimizmom, da nam bo uspelo v letošnjem letu izpeljati praznovanje visokega jubileja. Gasilsko veselico s parado načrtujemo v soboto, 11. junija 2022. Kljub vsemu pa se s pokončno držo lahko veselimo bogatih rezultatov dela predhodnikov in svojega dela ter se s ponosom oziramo v prihodnost. 5 petek, 7. januarja 2022 Aktualno Šola stara že devetdeset let 1. stran Čilo stoletnico sta ob rojstnem dnevu obiskala župan Matej Slapar in predsednik Društva upokojencev Kamnik Vinko Polak. Foto: Barbara Antonin Jasna Paladin Učenci Podružnične šole Gozd so ob 90-letnici šole pripravili prisrčno prireditev. »Danes je na naši šoli manj učencev, a smo veseli, da smo še vedno tu. Smo kot ena velika družina in tu nam nič ne manjka.« Klemenc, 72-letna Francka Osolnik pa je učencem povedala, da so imeli včasih med predmeti računstvo, slovnico, lepopisje, petje, srbohrvaščino, prirodopis, zgodovino Foto: arhiv POŠ Gozd Podružnična šola Gozd, ki deluje v vasi Krivčevo v dolini Črne, je v letu 2021 praznovala devetdesetletnico delovanja, kar so učenci in učiteljici zaznamovali s kratkim filmom, ki so ga posneli namesto slavnostne prireditve in premierno predvajali v nedeljo, 26. decembra. Na praznovanje častitljivega jubileja so se na šoli pripravljali že od septembra, a v živo proslave žal niso mogli izvesti. Prireditev so ob pomoči Klemna Udovča, tudi nekdanjega učenca te šole, posneli in kljub vsemu na zanimiv in duhovit način staršem, sokrajanom in drugim občanom predstavili zgodovino šole in vse, kar že znajo – zaplesali so ljudske plese, zaigrali na flavte in zapeli. Za eno od nalog so si zadali starejše krajane povprašati, kako je bilo v to šolo, ki je imela nekdaj v zgornjem nadstropju dve stanovanji za učitelje, hoditi pred desetletji. »Kdor ni ubogal, je moral klečati na pesku ali pa jih je z lesenim metrom dobil po prstih,« se kazni denimo spominja 83-letna Francka Frančiška Česen dopolnila sto let Učence vsako leto obiščejo tudi gasilci PGD Gozd. Policijska kronika Zaseg prepovedane snovi Policista sta na avtobusni postaji v Kamniku kršitelju zasegla folijo z neznano snovjo rastlinskega izvora, za katero sumijo, da gre za prepovedano drogo. Po analizi bo zoper kršitelja uveden hitri postopek. in zemljepis. »Telovadili smo na travniku, spominjam se tudi izletov peš v Kamnik, z vlakom v Zagreb in s tovornjakom s klopmi do Postojnske jame. Za športni dan smo šli pa peš na Veliko planino,« je še povedala. S šolo praznuje cela krajevna skupnost Učence – pouk jih v šoli v tem šolskem letu obiskuje osem (eden je v drugem razredu, dva sta v tretjem razredu, pet pa v petem) – sta ob jubileju obiskala tudi dva gosta, župan Matej Slapar in Simon Golob, predsednik KS Črna pri Kamniku, ki je to šolo obiskoval tudi sam. »Vsaka šola je središče kraja in tako je tudi z našo šolo. Vseh devetdeset let je dihala z našimi vasmi, to povezovanje pa nadaljujemo tudi danes. Učenci aktivno sodelujejo na različnih prireditvah v naši krajevni skupnosti, pa tudi oni dobijo kak obisk – denimo gasilcev iz PGD Gozd, ki jim vsako leto oktobra predstavimo svoje delo, ali pa čebelarjev. Ob tem ju- Kamnik – Na prvi dan novega leta je stoti rojstni dan praznovala Frančiška Česen, ki se je leta 1922 rodila na Milem Vrhu nad Kamnikom, že vse življenje pa živi v domači občini. Rodila se je v veliki družini Šunkar, kjer je bil oče zidar, mama pa gospodinja, rodilo pa se jima je sedem otrok. Ko se je poročila s France- imajo tako v zelo lepem spominu. Rada je tudi smučala Poleg tega so ji veliko veselje prinašale tudi zimske radosti, predvsem smučanje, in še danes rada spremlja zimske športe in uspehe naših športnikov. Kljub visoki starosti je še vedno skoraj povsem samostojna, zanjo skrbi vnuk, vesela pa je tudi vsakega obi- bileju tako ne praznujejo le učenci in učitelji te šole, ampak skupaj z njimi mi vsi,« je dejal Golob. Šolsko stavbo bodo energetsko prenovili Da so šole, sploh podružnične, za kraj zelo pomembne, se strinja tudi župan, ki pa se zaveda, da je šolska stavba dotrajana, vpis učencev pa se vztrajno zmanjšuje, zato občino na tem področju čaka še veliko dela. »Zato, da bodo v šolo lahko hodile še mnoge generacije učencev, bo občina letos celostno energetsko obnovila šolsko stavbo,« je obljubil župan. Lepe besede pa je Podružnični šoli Gozd namenil tudi ravnatelj OŠ Stranje Boris Jemec. »Dolina Črne premore vrsto aktivnih in prizadevnih ljudi in naj ta duh, ki ga poznamo pri vas, ostane še dolgo. S takimi ljudmi se ne bojim, da šola v kraju ne bi živela še dolgo.« Posnetek prireditve je dostopen na spletni strani Osnovne šole Stranje. Stoletnica Frančiška Česen / Foto: Občina Kamnik tom Česnom, se je preselila na Perovo. V zakonu so se jima rodili trije otroci, danes pa ji veliko radosti prinaša tudi šest vnukov in sedem pravnukov. Znana po svojem šivanju in vezenju Njen mož je bil zaposlen v tovarni Titan, gospa Frančiška pa je bila gospodinja, znana po svojih ročnih spretnostih, predvsem šivanju. Šivala in vezla je za številne Kamničane, ki jo ska – tako se je razveselila tudi župana Mateja Slaparja, ki ji je v ponedeljek, 3. januarja, prinesel košarico dobrot in cvetje ter ji zaželel obilo zdravja, dobre volje, poguma in vztrajnosti, ter Vinka Polaka, saj je bila vrsto let tudi sama aktivna članica Društva upokojencev Kamnik. In kaj je njen recept za tako visoko in lepo starost? »Predvsem delo in še enkrat delo,« je prepričana Frančiška Česen. NOVI RENAULT MEGANE CONQUEST E-TECH HIBRID hibriden po naravi Tatvina torbice Na igrišču OŠ Marije Vera je neznanec izkoristil nepazljivost oškodovanca, ki se je igral s svojim otrokom, in mu s klopce odtujil manjšo črno torbico z vsebino. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba na državno tožilstvo. Tatvina venca z groba Neznani storilec je odtujil venec z groba pokojnika na Žalah. Zoper neznanca verjetno ne bo ukrepala samo policija, ampak tudi duša pokojnika. Tatvina katalizatorjev Policisti so obravnavali tatvino katalizatorjev iz dveh vozil na območju Kamnika. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo. Poskus vloma v hotel Neznani storilec je ponoči v Kamniku pristopil do stranskih vrat hotela v pritličju, razbil steklo, poskušal vstopiti, a si je premislil in od dejanja odstopil. Sledi zbiranje obvestil. Poraba pri mešanem ciklu: 4,9–6,1 l/100 km. Emisije CO2: 111–138 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,0003–0,0222 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00–0,00016 g/km. Število delcev (x1011): 0,00–1,04. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Renault priporoča avtohiša in njeno uradno ime naslov trgovca www.renault.si 6 petek, 7. januarja 2022 Kultura Priden možic star četrt stoletja Člani Kulturnega društva Priden možic so petindvajsetletnico delovanja zaznamovali z izjemno družbeno povezovalnim programom 2020/2021. nje smodnišnice, od katerih nam je vsem najbolj v spominu ostal Kulturni vrt Katzenberg. Številni rešeni predmeti iz smodnišnice in številna pričevanja nekdanjih delavcev, posneta in shranjena za zmeraj, za cel tovornjak arhivskega materiala, odpeljanega v ljubljanski arhiv, vse to in še več je plod sodelovanja KD Priden možic s številnimi posamezniki in ustanovami, predvsem z Medobčinskim muzejem Kamnik in Mladinskim centrom Kotlovnica. Pot smodnika in tovarištva je v koronskih časih dobila še variacijo za dijake Ekonomske srednje šole. Projekt, ki je nastal s strokovnim sodelavcem Markom Kumrom, povezuje delujoče in nedelujoče ostanke kamniške industrije v zanimivo zgodbo, privlačno tudi za novodobne turiste. Kamnik – Čeprav KD Priden možic uporabniki poznajo predvsem po poletnem festivalu Kamfest, pa se društvo, ki deluje že od leta 1996, podpisuje pod raznoliko paleto produkcij, ki jih izvaja po številnih festivalih in prireditvah po Sloveniji, prav tako pa je aktivno tudi v svojem domačem kraju. Dom kulture Kamnik Dom kulture Kamnik, ki ga je društvo Priden možic vodilo od prenove in ponovnega zagona leta 2003 do 2017, je bil zgled uspešnega in sodobnega kulturnega menedžmenta in sodelovanja nevladnega in javnega sektorja. Poleg izjemnega trajnostnega razvoja programov so v času upravljanja KD Priden možic v stavbi in okolici uspešno zaživeli Foto klub Kamnik in Foto galerija, Mladinski center Kotlovnica s podjetniškim dodatkom KIKŠtarter, prostora je bilo dovolj tudi za tabornike, pevske zasedbe, folkloro, knjigarno Sanje, nastal je Klub Kino dom, na podstrešju plezalna stena, v zadnjem času pa se s konkretno pomočjo KD Priden možic razvija tudi Kreativna četrt Barutana. Festival Ana Desetnica Sodrga in Počivajte v miru sta paradni predstavi Kulturnega društva Priden možic, s katerima gostujejo po celi Sloveniji, po številnih znanih in manj znanih festivalih, videli pa so jih tudi na Poljskem, v Nemčiji in Španiji. S tema predstavama se Priden možic uvršča v vrh slovenskega uličnega gledališča in je zanimiv tudi za tuje producente. Od leta 2012 pa do sedaj, z nekaj presledki, je Priden možic tudi v Kamniku organiziral del največjega slovenskega uličnega festivala Ana Desetnica, ki v Ljubljani deluje neprekinjeno že od leta 1998. Tudi lani je bila kljub omejitvam kamniška edicija festivala uspešna, zlasti ker so ji organizatorji pridružili tudi Žonglerski dan, vseslo- Pot smodnika in tovarištva Društvo je za delovanje na področju ohranjanja industrijske dediščine leta 2017 dobilo Valvasorjevo priznanje. Sodelovanje z Medobčinskim muzejem Kamnik je obrodilo številne projekte, predvsem razstave, pa tudi vizionarske poizkuse ponovne uporabe degradiranih industrijskih področij nekda- v prenovljenem Sodnem stolpu na Lentu. Vroča župa na Križnikovem festivalu Pripovedovalski duet Rok Kosec in Goran Završnik, ki ju v pripovedovalskem svetu poznajo pod imenom Vroča župa, sta zopet blestela na izjemnem pripovedovalskem festivalu Jenkrt je biv – Križnikovem pravljičnem festivalu, kjer je dvojec redni gost že vsa leta. Prav s pripovedovanjem in Vročo župo bo povezan eden od večjih prihajajočih projektov KD Priden možic – 20-letnica delovanja Vroče župe. Foto: Luka Dakskobler Goran Završnik Prihodnost je pred nami vensko konvencijo žonglerjev z več kot petdesetimi udeleženci iz vse Slovenije. Kamniški pustni karneval Za »pusta hrusta« Priden možic že nekaj let pripravlja kamniški pustni karneval, od leta 2020 pa, na pobudo učiteljic in ravnateljice z OŠ Marije Vere, tudi Mali pustni karneval, kjer se skupaj predstavijo kamniške osnovne šole. Temelje prenovljenega karnevala so člani KD Priden možic prinesli iz Nice, nato pa, v sodelovanju z Zavodom za turizem in šport, začeli prenovljeni karneval. Izpeljali so ga celo v t. i. lockdownu februarja 2021, ko si ga je na spletu ogledalo več deset tisoč gledalcev. Kamera teče! Mrtvilo v kamniških kulturnih ustanovah je KD Priden možic prerezalo z inovativ- nim spletnim projektom Kamera teče!, programom sodelovanja s kamniškimi šolami pri pouku na daljavo. Akcija je imela izjemen odmev, veliko zanimanje so pokazali tudi nacionalni mediji, povezala pa je tudi tri močne soproducente – Priden možic, Mladinski center Kotlovnica in Dom kulture Kamnik, ki so v okviru tega projekta sodelovali tudi z Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra pri njihovem informativnem dnevu ter z Glasbeno šolo Kamnik pri spletnih predstavitvah njihovih projektov. To sodelovanje še poteka. Galerija za eno noč – Neresnični kresovi Svetlobna gverila je urbani mednarodni festival, ki večinoma poteka v Ljubljani in se ukvarja z intervencijami najrazličnejših svetilnih ele- Pristno doživetje risanih filmov Decembra je Mestna godba Kamnik pripravila tradicionalen praznični koncert, ki so ga poimenovali Na robu (ne)znanega. Z »zvoki plehovja, ritmične ropotarije in medeninastih trobil« so poustvarili skladbe iz legendarnih animiranih in risanih filmov. Maša Likosar gendarnih risank, ki prikličejo spomine iz otroštva,« je pojasnil Žiga Selko, predse- dnik Mestne godbe Kamnik. Program je med drugim vključeval skladbe iz risank Foto: Primož Pičulin Kamnik – Programska ideja koncerta, ki je bil tematsko obarvan, se je v Mestni godbi Kamnik porodila že lani, a jim razmere, povezane s covidom-19, niso dopuščale izvedbe. Letos so jo pod vodstvom dirigenta Martina Dukariča obudili in jo po treh mesecih rednih vaj predstavili na tradicionalnem prazničnem koncertu, na katerem so igrali skladbe iz animiranih in risanih filmov. »Kljub temu da skladbe niso bile klasične decembrske z božično-novoletnim pridihom, so se lepo umeščale v praznični čas, saj so izhajale iz vsem znanih le- Anja Bezlova je v okviru rezidenčnega programa Rezidence za družbene spremembe – projekt Pekarne Magdalenske mreže v sodelovanju z Vetrinjskim dvorom, vzpostavila sodelovanje na relaciji Kamnik – Maribor tudi na področju malih umetnosti, v okviru ZIZ Kolektiva. Prvi projekt, ZIZ Kabaret, je premiero doživel V tem letu bo Priden možic aktiven pri ustvarjanju Kreativne četrti Barutana, čaka nas pustni karneval, festival Ana Desetnica v Kamniku, sodelovanje pri nastajanju nove kulturne strategije, poleti so vse sile že dvajset let usmerjene v poletni festival Kamfest. Priden možic je nevladna organizacija, društvo v javnem interesu, ki poleg lastnih sredstev kandidira tudi na razpisih Občine Kamnik in Ministrstva za kulturo RS. Pri svojih projektih sodeluje s številnimi posamezniki in ustanovami ter festivali – Zavod Bufeto, Zavod Vitkar, Festival Sonica, Globus Hystericus, Zavod Emanat, Platforma za industrijsko dediščino, Prostorož, skupino Štajn, Knjižnico Franceta Balantiča, Medobčinskim muzejem Kamnik, OE JSKD Kamnik in drugimi. Hvala vsem za sodelovanje in pomoč, prav posebej pa vsemu občinstvu, ki aktivno spremlja naše programe in produkcije. Levji kralj, Tom in Jerry ter finalno 15-minutno skladbo iz filma Kako izuriti svojega zmaja, ki je bila po Selkovih besedah vrhunec večera. »Igrali smo skladbe, ki so jih večinoma posneli večji sestavi, kot so simfonični orkestri in orkestri, namenjeni specifično za filmsko glasbo. Čeprav je naš sestav nekoliko drugačen, verjamemo, da smo se približali originalom, skladbe so bile ravno tako izvedene na vrhunskem nivoju in so bile za poslušalce morda še nekolik bolj poslušljive in prijetne,« je dodal. Tokrat se jim prvič na odru niso pridružili gosti, so pa skupaj z vizualno umetnico Kristino Kokalj poskrbeli, da so se meje resničnosti in animirane fantazije še bolj zabrisale. »Kristina je pripravila video projekcijo oziroma kolaž prizorov iz risank, ki je dodatno popestril koncert in poskrbel za še bolj pristno doživetje. Voditelj Gregor Budal pa ga je obogatil z veliko mero zabave«, je povedal Selko. Člani Mestne godbe Kamnik si bodo po vstopu v novo leto privoščili nekaj premora, kmalu pa se bodo lotili priprave novega programa, ki bo ponovno tematsko obarvan. Program prazničnega koncerta pa bodo predvidoma ponovili v pomladanskih oziroma poletnih mesecih. »Zlasti v koronskih časih je organizacija koncerta in tudi vaj ogromen zalogaj, zato smo izredno veseli, da smo po dveh letih pripravili praznični koncert, ki je bil razprodan in je bil izveden v skladu z našimi željami. Čudoviti občutki so, ko stojiš na odru pred polno dvorano in začutiš podporo publike. Tako veš, da tisto, kar delaš, delaš dobro,« je sklenil Žiga Selko. Predstava Počivajte v miru je del železnega repertoarja KD Priden možic že od leta 2014. Večkrat so jo odigrali tudi na domačih tleh, nazadnje v okviru Ane Desetnice v Kamniku 2020. Na sliki od leve Goran Završnik, Miha Brajnik, naključni gledalec in Gorazd Žilavec. Tradicionalni praznični koncert Mestne godbe Kamnik Na robu (ne)znanega mentov v urbanem prostoru. Njihovo letošnjo pobudo s projektom Galerija za eno noč – Neresnični kresovi so člani KD Priden možic skupaj z drugimi partnerji Kreativne četrti Barutana z veseljem sprejeli in septembra pripravili izjemen urbani mednarodni dogodek, na katerem so sodelovali tudi izvrstni lokalni umetniki Gašper Selko, Nina Koželj in Tetameta. Rezidenčni program 7 petek, 7. januarja 2022 Kultura Pokazali najboljše, kar znajo Učenci Glasbene šole Kamnik so imeli v tem šolskem letu že skoraj štirideset nastopov, a največja dogodka so pripravili decembra – božično-novoletna koncerta solistov in komornih skupin ter pevskega zbora, orkestrov in baleta. Kamnik – Glasbeno šolo Kamnik obiskuje približno 450 učencev, njihovi učitelji pa si vseskozi prizadevajo, da vsak učenec na oder stopi vsaj dvakrat letno. »Letno tako pripravimo vsaj osemsto različnih točk, a krona vsega so gotovo decembrski koncerti, ki so tematsko obarvani, prav tako je v tem obdobju znanje naših učencev na vrhuncu. Zaradi epidemije smo letos nastope posneli, saj je bilo nastopajočih toliko, da zaradi ukrepov vsega ne bi mogli varno izvesti. Tudi zato smo osrednje nastope razdelili na dva dela, dva koncerta,« nam je povedal ravnatelj Glasbene šole Kamnik Rok Spruk in spomnil na koncerta 15. decembra, ko so se predstavili solisti in komorne skupine, in 21. decembra, ko so nastopili pevski zbor, orkestri in baletni plesalci. Zadnjega so ob po- moči ekipe Doma kulture Kamnik posneli že teden dni prej, oba posnetka pa sta še na voljo na kanalu Glasbene šole Kamnik na YouTubu. Program koncerta solistov in komornih skupin je pripravila Darja Seliškar, koncert pevskega zbora, orkestrov in baleta pa Jan Podmiljšak in Martina Jerinič; vsi so bili tudi povezovalci programov. Prav po zaslugi Doma kulture Kamnik in tudi precej velike Vremšakove dvorane v prostorih glasbene šole je Glasbena šola Kamnik v zadnjih dveh letih ena redkih, ki lahko kljub omejitvam pripravi tako veliko nastopov, in to kakovostnih. »Oba koncerta sta namenjena reprezentančnim nastopom, sploh kar se solistov tiče, torej se predstavijo učenci višjih letnikov oz. tisti, ki so še posebej dobri, zato radi rečemo, da s temi nastopi pokažemo najboljše, kar znamo. Teh otrok je okoli 150, kar je veliko in na to smo lahko ponosni,« še pravi Spruk, vesel, da so se decembra lahko prvič predstavili še z eno novostjo, ki letos bogati Glasbeno šolo Kamnik – Orffovim orkestrom. Orffov instrumentarij so namreč kupili šele lansko leto, poučevanje pa je prevzela Maša Capuder. Že januarja se bo ta orkester predstavil tudi na Srečanju Orffovih skupin v Mariboru. Bliža se državno tekmovanje Takoj po decembrskih nastopih pa se je pozornost najboljših učencev že usmerila na državno tekmovanje slovenskih glasbenikov, najpomembnejše tekmovanje za mlade v glasbi. Iz Glasbene šole Kamnik se bo letos predstavilo rekordnih deset točk – dve komorni skupini in osem posameznikov. »To je res izreden dosežek, že samo to, da se tam pojaviš in da znaš zaigrati vse obve- Foto: Jasna Paladin Jasna Paladin Baletniki na vaji pred decembrskim nastopom zne predpisane skladbe. Februarja najprej sledi regijski izbor, marca pa še državno tekmovanje,« pojasni Rok Spruk, za konec pogovora pa doda, da je zadovoljen, kaj vse jim je v tem šolskem letu kljub vsem omejitvam uspelo narediti. »Kljub delu in pouku na daljavo je Glas- bena šola Kamnik obdržala izvrstno delovno kondicijo, zelo veliko nastopamo, se udeležujemo tekmovanj in smo daleč od apatičnosti.« Pol stoletja novoletnih koncertov Člani Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik so s tradicionalnim novoletnim koncertom v Domu kulture Kamnik proslavili že petdesetletnico delovanja in se ob tem še posebej zahvalili prof. Tomažu Habetu, ustanovnemu članu in prvemu dirigentu, ki je orkester vodil več kot dve desetletji. Jasna Paladin Kamnik – Simfonični orkester Domžale - Kamnik je nastal jeseni leta 1971 z združitvijo salonskega orkestra Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale in kamniškega Komornega orkestra in že prvo leto so oblikovali svoj, zdaj že tradicionalni program, katerega nepogrešljivi del so tudi novoletni koncerti. Ko so jih pred petdesetimi leti začeli izvajati, so bili v Sloveniji nekaj prvovrstnega in vse od takrat si ljubitelji klasične glasbe v obeh občinah decembra brez njih ne znajo več predstavljati. »Za tokratni jubilejni novoletni koncert smo se odločili, da bomo program sooblikovali skupaj člani in naš umetniški vodja Slaven Kulenović. Tako smo k sodelovanju povabili dva ugledna vokalna solista, ki sta z nami v preteklosti že sodelovala, pustila imeniten vtis in v zadnjih letih na Slovenskem prav gotovo sodita v sam vrh – to sta tenorist Aljaž Farasin in sopranistka Mojca Bitenc Križaj. Odpela sta nekaj znamenitih opernih arij in duetov, ki sta jih podpisala Giacomo Puccini in Giuseppe Verdi. Seveda na pro- gramu ni manjkala glasba predstavnikov dinastije Strauss. Poleg obveznega Radetzky marša, ki je zvenel za dodatek, smo tokrat izvedli Cesarski valček Johanna Straussa ml. in hitro polko s pomenljivim naslovom Brez skrbi Josefa Straussa. Program je dopolnjevala še glasba ruskih skladateljev, med vrhunci pa bi vsekakor poudaril izvajalsko izjemno zahtevno, a hkrati efektivno, priložnosti primerno Slavnostno uverturo Dmitrija Šostakoviča pa dva ukrajinska ljudska plesa, ki sta ju podpisala Musorgski in Hačaturjan, valček iz baleta Trnuljčica Petra Iljiča Čajkovskega ter krstni izvedbi dveh skladb prof. Tomaža Habeta, ki jih je napisal prav za ta koncert – orkestrske fantazije Grem v planine in ciklusa valčkov Plesi štirih slamnikov,« je program tokratnega novoletnega koncerta opisal predsednik Kulturnega društva Simfonični orkester Domžale - Kamnik Mihael Kozjek, ki v orkestru igra na rog. Prav Tomažu Habetu, ustanovnemu članu orkestra, prvemu dirigentu, ki je orkester vodil več kot dve desetletji, in danes častnemu članu, so namenili največ pozornosti. Za njim so orkester v vseh teh letih vodili še Aleksandar Spasič, Stefan Garkov, Simon Dvoršak in Simon Krečič, decembra 2013 pa je vodenje prevzel aktualni dirigent Slaven Kulenović. Kot nam je še povedal Miha- Orkester od decembra leta 2013 vodi dirigent Slaven Kulenović. / Foto: Lado Vavpetič el Kozjek, so pozornost jubilejnemu 50. novoletnemu koncertu namenjali že od septembra, slavnostno akademijo pa bodo zaradi negotovih razmer pripravili spomladi letos, ko bodo tudi podelili priznanja članom glede na njihove staže v orkestru. Trije so v sestavu že od vsega začetka, in sicer dolgoletna koncertna mojstrica, violinistka Branka Bečaj, Mirjana Frišek (roj. Matičič) iz Kamnika, ki igra v sekciji drugih violin, ter vodja sekcije tolkal Janez Spreitzer na timpanih. »Vsi trije s svojim angažmajem, predanostjo, vestnostjo in neusahljivo energijo predstavljajo najvitalnejše jedro našega društva.« Orkester sestavlja več kot petdeset članov, povečini iz občin Kamnik in Domžale, a vse več glasbenikov se jim pridružuje tudi iz drugih koncev Slovenije. »Smo res zgleden primer medobčinskega društva, v katerem (tudi) z medgeneracijskim sobivanjem ljudi najrazličnejših poklicev in starosti presegamo včasih zamejene okvire lokalnih društev,« veseli predsednika Kozjeka, ki pravi še: »Le srečni smo lahko, da je med nami nekaj odličnih, prekaljenih glasbe- nikov, kot so violinista Karel Žužek in Roman Leskovic, hornist Justin Felicijan in fagotist Peter Stadler, ki so si kruh služili v domačih profesionalnih orkestrih. Moram poudariti tudi nadvse korektne odnose z obema občinama, torej s Kamnikom in Domžalami, ter še zlasti z obema mestnima glasbenima šolama. Oba ravnatelja sta tudi naša dolgoletna člana; ravnatelj kamniške Glasbene šole Rok Spruk v našem orkestru igra klarinet.« Njihov program obsega še letne koncerte, koncerte v Arboretumu, dobrodelne koncerte, koncerte zimzelenih melodij, božične koncerte in v zadnjih letih tudi sodelovanje v tujini na različnih festivalih. In kaj vse načrtujejo v letu 2022? »V idealnih razmerah želimo izvesti krajši spomladanski letni koncert, slavnostno akademijo in nato poleti še en slavnostni koncert ob pol stoletja delovanja, ki bi bil žanrsko bolj pester in bi poleg klasičnih glasbenih del vseboval tudi kakšne filmske ali rokovske uspešnice, morda se obeta tudi kakšno sodelovanje z zanimivim glasbenim gostom,« sklene Mihael Kozjek. 8 petek, 7. januarja 2022 Zanimivosti Tisoč gibov tudi na malih ekranih Jasna Paladin Kamnik – Društvo Šola zdravja v sodelovanju z lokalnimi televizijami ponovno izvaja akcijo Telovadimo doma preko malih zaslonov. Tako so s skupnimi močmi poskrbeli tudi za tiste, ki niso vešči uporabe interneta oziroma ga sploh nimajo. Njihov cilj je, da kljub omejitvam zaradi zajezitve covida-19 motivirajo veliko prebivalcev za vsakodnevno skrb za svoje zdravje. Društvo Šola zdravja je pripravilo še film Dihamo z naravo, kjer gledalcem lokalnih televizijskih postaj predstavljajo sprostitvene dihalne in gibalne vaje ter meditacijo s poudarkom na programih čuječnosti. »Prav zaradi epidemiološke situacije, v kate- ri lahko vsakogar od nas kadarkoli doleti karantena, ter zaradi obveznega upoštevanja pogoja PCT je Društvo Šola zdravja ponovno organiziralo tudi telovadbo na platformi Zoom. Tako se lahko poleg filmov s telovadbo na lokalnih televizijah in na YouTubu (1000 gibov, Dihamo z naravo) redni jutranji telovadbi priključite tudi na Zoomu, in sicer od ponedeljka do petka ob 8. uri zjutraj,« so še sporočili iz Društva Šola zdravja in dodali, da je povezava javno dostopna na spletni strani društva. Vaditeljem Šole zdravja pa se lahko ob upoštevanju vseh ukrepov še vedno pridružite tudi v živo, treba je upoštevati pogoj PCT in varnostno razdaljo. Telekom Slovenije doniral tudi zavodu Cirius Ljubljana – Ob zaključku minulega leta je Telekom Slovenije donacijo v višini 30 tisoč evrov namenil petim organizacijam, ki pomagajo starejšim, ki živijo sami, ter otrokom in mladostnikom, ki potrebujejo rehabilitacijo, so dolgotrajno bolni ali prihajajo iz socialno nespodbudnih okolij. Kot so poudarili, svojo družbeno odgovornost prek sponzorskih in donatorskih aktivnosti izkazujejo čez vse leto, ob zaključku leta pa še dodatno pomagajo tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo. Tako so pet tisoč evrov podarili tudi Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik (Cirius). »Veseli nas, da Telekom Slovenije pomaga otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami. V obdobju pandemije in ukrepov, povezanih s tem, je zanje še posebej težko. Donacijo bomo namenili izvajanju vzgojno-izobraževalnih, svetovalnih, rehabilitacijskih in zdravstvenih storitev,« je ob prevzemu donacije dejal direktor Ciriusa Goran Pavlič. J. P. Iz mesta na kmetijo do samooskrbnosti Danes marsikdo sanja, kako bi rad imel zdravo hrano, domače, dobro in ekološko. Potem gre v trgovino in kupi, kar mu pride pod roke. Takšna je realnost. Malokdo naredi korak naprej in morda pomisli, kako, na kakšen način lahko sploh pridemo do tega. Kje je moj najbližji kmet? Bi kmet posadil tisto, kar jaz potrebujem? Mojca Grojzdek Zgornji Motnik – Smo družina, ki se je iz mesta preselila na podeželje – na kmetijo Pod kostanji nad Motnikom. Z namenom živeti bolj zdravo, bolj ekonomsko vzdržljivo in z večjo mero samooskrbnosti. V letu dni smo se naučili, da je delo na kmetiji težko. Da potrebuješ veliko rok za delo in da plevel najraje raste na njivi. To je res težko, res pa je, da je tudi lepo in predvsem smo siti, zdravi in veseli. Kot gospodarica naše kmetije se večkrat vprašam, kaj vse lahko izdelam, predelam in prodam. Potem ugoto- Mojca in Marjan Grojzdek vim, da bore malo, dokler nimam urejenega prostora za predelavo izdelkov. Seveda vse to potegne za seboj določene stroške in čas. A vse bo, prej ali slej. Dejstvo pa je, da razmišljam, kaj vse »mestni« potrošnik potre- Poziv za ekološke kmetije in javne zavode Kamnik – LAS Srce Slovenije pripravlja projekt sodelovanja na temo spodbujanja lokalne samooskrbe in uporabe ekološke hrane, ki sledi evropski strategiji Od vil do vilic. K sodelovanju vabijo ekološke kmetije in javne zavode, ki dobavljajo ekološko hrano na območju Dola pri Ljubljani, Moravč, Kamnika, Lukovice, Litije in Šmartnega pri Litiji. Pogoj za sodelovanje je vključenost v ekološko shemo, ki je dokazljiva tudi z ustreznimi certifikati. Projekt bo usmerjen v promocijo ekološke hrane in bo omogočil tudi podporo manjšim naložbam v vrednosti 85 odstotkov upravičenih stroškov. Predvidena je tudi izmenjava izkušenj pri partnerjih v tujini. Več informacij: las@razvoj.si ali po telefonu 01/896-27-13. J. P. Življenje na kmetiji je težko, a tudi lepo. / Foto: Mojca Grojzdek buje. Veliko razmišljam o življenju nekoč, ko smo živeli v mestu, ko je bilo stalno »časovno« napeto. Utrujenost ni bila tako fizična kot psihična. Verjetno marsikdo to dobro pozna. Bi prodali hišo in kupili kmetijo na podeželju? Z veseljem, bi rekli sprva, potem bi več kot trikrat premislili. Težko je pustiti lepo hišo v mestu z nepropustnimi okni, kvalitetnimi vrati in trgovino na dosegu roke. O tem morda več v naslednjih prispevkih. Moje razmišljanje bo sledilo v idejo, kako lahko s kmetom postaneva eno. Berem, poslušam, študiram. Naletela sem na priznano gospo Sonjo Lončar, ki je omenila, da bi si moral vsak izrabiti najbližjega kmeta, mu povedati, katera živila potrebuje, in se z njim dogovoriti, koliko tega bo od kmeta odkupil. V času največjega dela pa bi mu moral pomagati na njivi. Takrat bo simbioza bivanja, samooskrbnosti in bivanja, popolna. In res je tako. Kmetje smo in so pripravljeni prisluhniti in sobivati človeku prijazno, ekološko in zdravo. Če le imajo kupca, pomoč in razumejo potrebo mestnega človeka. In obratno, seveda. Zato le vkup, dragi meščani, postanimo samooskrbni, poskrbimo za svoje zdravje! Poiščite svojega kmeta in mu zaupajte svoje želje in potrebe. Čas se spreminja. Spremenimo ga skupaj na bolje in bolj samooskrbno. Drevesa za spremenjeno podnebje Jasna Paladin Volčji Potok – Raziskave kažejo, da se bo v prihodnjih dvajsetih letih temperatura v Sloveniji dvignila za dodatni dve do štiri stopinje Celzija, več bo vročinskih valov in več padavin, vremenski ekstremi pa bodo vse pogostejši. Vse to bo povzročilo spremembe v drevesnem fondu, saj bo veliko drevesnih vrst, ki so iz narave vajene vlažnih tal in svežega okolja, v urbanem okolju propadalo, se zavedajo tudi v Arboretumu Volčji Potok, kjer skrbijo za največjo botanično zbirko pri nas. Po Evropi poteka več projektov, ki iščejo odgovor na vprašanje, katera dreves saditi v prihodnje. Raziskave so že pokazale, da bosta dve pri nas zelo pogosti vrsti, divji kostanji in javorolistna platana, v mestih v prihodnje težko preživeli. »Pomen dreves, ki bodo zmožna zdržati pregrevajoča se poletja s pogostimi vročinskimi valovi in sušo, se bo v prihodnje povečal, saj so prav drevesa v grajenem okolju eno od rekih orodij, ki so na voljo za to, da bo bivanje v mestih znosnejše. Spremenjeno podnebje bo povzročilo tudi širjenje novih drevesnih bolezni in škodljivcev. Dolgoročno imajo izglede za preživetje samo vrstno raznoliki nasadi. Da bo mogoč premik sestave v tej smeri, je treba načrtovalcem predstaviti alternative. Preizkusni nasad na klimatske spremembe odpornih vrst v Arboretumu Volčji Potok ima prav tak cilj in je po svojem namenu pomemben za stroko v širšem prostoru,« nam je povedal Matjaž Mastnak iz Arboretuma in dodal, da so novembra tako začeli urejati poskusni nasad. Skupaj z dijaki ene od ljubljanskih gimnazij so tako posadili različne selekcije javorjev, gledičij, lip, poti boleznim odpornih brestov in okrasnih hrušk, hrastov, mokovca, japonsko jerebiko in še kaj. Poskusno so posadili tudi nekaj vrst, ki smo jih bili doslej bolj vajeni z roba Sredozemlja, na primer trikrpi javor in južni koprivovec. Foto: Mateja Račevski V Arboretumu urejajo poskusni nasad drevnine na klimatske spremembe odpornih vrst. Pri sajenju dreves so v Arboretumu sodelovali tudi dijaki, poskusni nasad pa bo drevesničarjem v pomoč pri načrtovanju sajenja odpornejših drevesnih sort. 9 petek, 7. januarja 2022 Mladi Razstavo v avli posvetili Jakobu Aljažu Mladi o zasvojenosti Dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra so v okviru festivala Brati gore v šolski avli postavili razstavo. Lokalna akcijska skupina (LAS) Občine Kamnik je tudi letos povabila mlade v občini Kamnik na sodelovanje v likovnem natečaju na temo zasvojenosti. Jasna Paladin Jasna Paladin Kamnik – Likovni natečaj z naslovom Svoj? Nesvoj? Zasvojen? So pripravili z namenom večje vključenosti mladih in poudarjanja problematike zasvojenosti. Komisija v sestavi Rok Kosec (Mladinski center Kotlovnica Kamnik), Ivan Mitrevski (ilustrator in stri- povski avtor) in Katja Vegel (Občina Kamnik) je pregledala vse prispele izdelke in izbrala šest del, ki bodo objavljena na plakatnih mestih Amicus po Kamniku. »Dela bodo tako vidna soobčanom in opozarjala na probleme zasvojenosti. Kdo ve, morda se bodo ravno dela kamniške mladine dotaknila mimoidočega in mu bodo v pomoč pri premagovanju zasvojenosti,« so povedali člani komisije, ki so med izbranimi šestimi deli eno še posebej poudarili, in sicer izdelek Lili Džunov (OŠ Marije Vere, mentorica: Irena Zagožen), ki je narisala zasvojenko z igricami in družbenimi omrežji, kako sedi za računalnikom, ki požre vso njeno pozornost. Med drugimi izbranimi deli so še izdelki Samante Rebronja (OŠ Marije Vere), Maše Levec, Polone Vrhovnik, Ane Omovšek in Ane Inkret (vse OŠ Frana Albrehta, mentorici: Anamarija Erčulj in Tina Plahutnik). Najboljša dela bodo objavljena tudi na spletnih straneh Mladinskega centra Kotlovnica. Foto: Jasna Paladin Kamnik – Festival Brati gore je bil leta 2015 zasnovan z namenom zaznamovanja mednarodnega dneva gora (tega praznujemo 11. decembra), s posebnim dogodkom pa so se mu znova pridružili tudi na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik. Profesorici Katja Balantič in Andreja Sabati Šuster sta ob pomoči dijakov ter Marka Streharja in hišnika Roma- na Gregorina v šolski avli postavili razstavo, katerega glavna atrakcija je bil Aljažev stolp v naravni velikosti, ob njem pa še makete stolpa in plakati z različnimi vsebinami, povezanimi s Triglavom, Jakobom Aljažem in gorami na splošno. Zgodbo o Jakobu Aljažu so dijaki spoznali tudi na posebni uri, kjer so jim tematiko predstavili profesorici Renata Capuder, Tanja Žavbi in ravnatelj dr. Branislav Rauter. Izbrana dela so objavljena na plakatnih mestih po mestu. Posebej poudarjena je letos risba Lili Džunov. Predloge so predali županu Predstavniki Zavoda VOZIM so županu Mateju Slaparju predali akcijski načrt, ki je nastal na podlagi predlogov mladih na posvetu Heroji furajo v pižamah. Kamniški dijaki so tudi letos sodelovali na festivalu Brati gore. / Foto: GSŠRM Jasna Paladin Prednovoletni pokal za najmlajše judoiste Katarina Kumer Moste pri Komendi – V soboto, 10. decembra, je Judo klub Komenda v OŠ Moste organiziral tradicionalni Prednovoletni pokal Komende za najmlajše, ki se ga je udeležilo 120 mladih judoistov. Navdušeni za judo so znanje pokazali staršem Foto: Katarina Kumer Nastopili so otroci iz vrtca ter šole vse do četrtega razreda. Otrokom smo želeli na zabaven način skozi igro in prijateljsko borbo predstaviti tekmovanje in jih tudi uspešno navdušili. Poleg tega so se preko judo iger, sumo borbe, borbe v ne-wazi (na kolenih) in starejši tudi judo borbe pokazali staršem. Poleg kolajne so prejeli tudi lepe nagrade, obiskala pa jih je še Božičkova judo panda in jih razveselila z bomboni. Med sabo so se borili otroci iz Komende, Kamnika, Trzina, Mengša, Stranj, Šmartnega v Tuhinju, Litije, Ljubljane in celotne Primorske ter navezali tudi nova prijateljstva. Poleg kolajn smo podelili tudi pokale in sklenili sezono 2021 za mlajše sekcije. Najmlajši so judo spoznavali predvsem skozi igro. Kamnik – Spomnimo, da so na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik konec novembra pripravili posvet z naslovom Heroji furajo v pižamah, na katerem so dijaki podali tudi več predlogov, ki bi v kamniški občini po njihovem mnenju lahko še izboljšali ozaveščanje o nevarnostih vožnje pod vplivom alkohola. Predloge so zbrali v akcijski načrt in ga predali županu Mateju Slaparju. In katere ukrepe vse so vanj zapisali? Ozaveščanje vseh, tudi zaposlenih, o posledi- cah škodljivega pitja alkohola; predavanja, debate in delavnice na temo problematike pitja alkohola; vključevanje številnih deležnikov v naslavljanju problematike pitja alkohola – zdravstvenih ustanov, šol, mladinskih centrov in policije; organizirane zabave oziroma prire- ditve brez alkohola; organiziran oziroma urejen ter cenejši javni prevoz, še posebej v poznih urah; višje denarne kazni za kršitelje; več ozaveščanja o problematiki vožnje pod vplivom alkohola; predavanja in delavnice o problematiki vožnje pod vplivom alkohola. ELEKTRIČNA VOZILA PEUGEOT Že za 25.250 € * *Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot e-208 (Active 50 KWh) - mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV z vključenim bonusom (v ceni je obračunanih 1.250 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot – pod pogojem vsaj 36 mesečne dobe financiranja) je 29.750 EUR (v izračunu ni upoštevana subvencija Eko Sklada, ki znaša na dan 6. 12. 2021, 4.500 EUR); mesečni obrok je 322 EUR pri pologu v višini 30% in ročnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 06. 12. 2021 znaša 8,01% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,9% (v primeru dviga referenčne obrestne mere se skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik, lahko poveča); financirana vrednost 20.825 EUR; skupni znesek za plačilo 35.390 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto. Poraba električne energije (Wh/km) pri kombinirani vožnji: 159–183; izpusti CO2 pri kombinirani vožnji (g/km): 0. Brez izpustov CO2 med vožnjo. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Ponudba velja za vozila dobavljena do 31. 12. 2021. BREZPLAČNA DOMAČA POLNILNA POSTAJA KASKO ZA 1 € RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si PEUGEOT-SLO-oglas_SPARK-ELEKTRICNA-VOZILA-2008_december-Rodex_A5_nve_v3.indd 1 08/12/2021 11:26 10 petek, 7. januarja 2022 Šport Občinska liga v kegljanju Po osmih krogih vodi ekipa ŠD Policist pred ekipama Ambrož Team in ŠD Soteska. Štefan Flerin Kamnik – V tej sezoni občinska liga poteka nekoliko drugače, kot smo vajeni sicer. Brez težav je bil odigran le prvi krog, nato pa je prišlo do večje okvare kegljišča. Zato nekaj tekem ni bilo odigranih, preostale pa so potekale na štirih stezah. Sledile so še težave nekaterih ekip z obolelimi igralci. Sedaj, po odigranih osmih krogih, je stanje že normalno. Takoj po novem letu bo odigrana še zaostala tekma med ŠD Soteska in ŠD Policist. Obe ekipi sta skupaj z ekipo Ambrož Team najresnejši kandidatki za naslov. V tej sezoni določene tekme prenašamo v živo na kanalu KK Calcit Kamnik na YouTubu. Glede na število ogledov je bila to dobra odločitev, saj tekme v živo potekajo brez gledalcev. Rezultati 3. kroga: DU Kamnik – Calcit 6 : 2. Pri DU Kamnik sta bila najboljša Majda Lužar (563) in Miro Homar (530), pri Calcitu pa Branko Progar in Samo Podjed (oba 539); ŠD Soteska – ŠD Policist 2 : 6 (Matej Turk 610, Peter Jantol 577, Janže Lužan 629, Damjan Hafnar 593); Ambrož Team – Mesi Sports 8 : 0 (Brane Benedik in Slavko Zorman po 551, Andraž Babnik 523). Rezultati 4. kroga: Mesi Sports – DU Kamnik 7 : 1 (Lea Drnovšek 569, Matic Babnik 560, Rudi Vidic 553, Tatjana Hace 537); ŠD Policist – Ambrož Team 3 : 5 (Janže Lužan 594, Igor Alpner 547, Boris Benedik 584, Štefan Flerin 566 po- drtih kegljev); Calcit – ŠD Soteska 2 : 6 (Samo Podjed 549, Branko Progar 544, Matej Turk 588, Gašper Burkeljca 586). Rezultati 5. kroga: ŠD Policist – Mesi Sports 6 : 2 (Janže Lužan 623, Damjan Hafnar 598, Andraž Babnik 568, Franci Grubar 554). ŠD Soteska – DU Kamnik 3 : 5 (Gašper Burkeljca 590, Gašper Pirman 558, Pavel Serša 572, Rudi Vidic 565). Ambrož Team – Calcit 3 : 5 (Zvone Izgoršek 550, Mirjan Mlinarič 531, Branko Progar 577, Aleš Prosen 546). Rezultati 6. kroga: Mesi Sports – ŠD Soteska 3 : 5 (Franci Grubar 558, Lea Drnovšek 549, Matej Turk 630, Peter Jantol 566); ŠD Policist – Calcit 6 : 2 (Janže Lužan 631, Igor Zamljen 565, Aleš Prosen 578, Albin Grubar 564); Ambrož Team – DU Kamnik 6 : 2. Rezultati 7. kroga: DU Kamnik – ŠD Policist 1 : 7 (Tatjana Hace 539, Franci Poljanšek 529, Damjan Hafnar 583, Igor Zamljen 577); ŠD Soteska – Ambrož Team 3 : 5 (Peter Jantol 576, Matej Turk 570, Boris Benedik 573, Mirjan Mlinarič 565); Calcit : Mesi Sports 2 : 6 (Albin Grubar 564, Aleš Prosen 552, Rok Jantol 566, Matic Babnik 557). Rezultati 8. kroga: ŠD Policist – ŠD Soteska – preloženo. Mesi Sports – Ambrož Team 0 : 8 (Marjan Golob 522, Tamara Pevec 502, Boris Benedik 595, Marko Oman 572); Calcit – DU Kamnik 1 : 7 (Zupančič Tomaž 510, Samo Podjed 507, Rudi Vidic 553, Miro Homar 548). www.gorenjskiglas.si V visoki gredi lahko gojimo zelenjavo preprosto in udobno. S tunelom iz folije ali pokrovom za toplo gredo na najmanjši površini tudi v jeseni in pozimi lahko sami nekaj pridelamo. V knjigi so ideje za zasaditve in nego od preprostih kombinacij pa vse do zahtevnih različic – s 15 vzorčnimi gredami za preproste dodatne posevke. 80 strani, mehka vezava z zavihki, format: 214 x 172 mm Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 10, EUR + po št ni n a Dekleta vodijo v državnem prvenstvu V začetku decembra je potekal prvi del državnega prvenstva za mlajše člane in članice (U23) v kegljanju. Za vsako ekipo nastopajo štirje igralci, rezultati najboljših treh pa štejejo za uvrstitev. Istočasno rezultati štejejo tudi za posamezno uvrstitev v kombinaciji. Štefan Flerin Kamnik – Dekleta Kegljaškega kluba Calcit Kamnik, ki že nekaj časa nimajo prave konkurence, po polovici tekmovanja prepričljivo vodijo in so najresnejše kandidatke za novi naslov. Nastopajo Tea Repnik, Lea Drnovšek, Tia Schatz in Manca Progar. Slednja je letos komaj začela resne treninge, preostale pa so že prekaljene tekmovalke, vse tudi članice državne reprezentance v tej kategoriji. Razen Mance so se vse tudi uvrstile v finale kombinacije, kjer imata Tia in Lea lepe možnosti za odličje, saj ne zaostajata veliko, medtem ko Tea verjetno že preveč zaostaja, lahko pa preseneti in z odličnim nastopom osvoji kolajno posamezno. Fantje niso konkurenčni Za moško ekipo nastopajo Jakob Jančar, Miha Uršič in Tim Rauter. Žal v tej konku- Dekleta Kegljaškega kluba Calcit Kamnik – na sliki Lea Drnovšek, Tea Repnik, Tia Schatz in Manca Progar – so v kategoriji U23 najresnejše kandidatke za naslov državnih prvakinj. / Foto: Kegljaški klub Kamnik renci nimamo še enega fanta, Tim Rauter pa je začel resno trenirati šele letos, tako da fantje niso konkurenčni. Se je pa Miha Uršič uvrstil v finale, kjer smo upali na presenečenje. Ekipni nastopi bodo na sporedu v januarju 2022, z nastopom 16 najboljših iz prvih dveh nastopov pa se je tekmovanje v posamezni konkurenci končalo 26. decembra 2021. Dekleta so se pomerila na Prevaljah, fantje pa v Slovenj Gradcu. Naši predstavniki žal niso izkoristili priložnosti in so po dolgem času ostali brez odličja. Naš edini finalist pri fantih Miha Uršič je osvojil 8. mesto posamezno in 13. v kombinaciji. Pri dekletih smo imeli tri finalistke. V posamezni konkurenci je bila Tia Schatz sedma, Tea Repnik osma in Lea Drnovšek deveta. V kombinaciji pa je Tia zasedla peto mesto, Lea osmo in Tea deseto mesto. Podrobne rezultate si lahko ogledate na spletni strani Kegljaške zveze Slovenije in profilu Kegljaškega kluba Kamnik na Facebooku. Spoznali so olimpijsko prvakinjo V soboto, 18. decembra, so se judoisti Judo kluba Komenda ponovno izkazali na še zadnjem tekmovanju v letu 2021, na Pokalu Nika Vrabla v Mariboru. Katarina Kumer Kamnik – Tekmovanje je bilo odločilno za končne uvrstitve tako na klubski lestvici skupnih in posameznih kategorij kot tudi posamično, kjer sta odlično uvrstitev na drugo mesto v kategoriji U14 v Sloveniji uspela zadržati Haya Veinhandl Obaid in Žiga Pahor. Srčno so se borili vsi tekmovalci in Judo klub Komenda, ki združuje tudi veliko občanov Kamnika, pripeljali na končno dvanajsto mesto Haya Veinhandl Obaid je že na svoji osmi tekmi zaporedoma zmagala. Le enkrat v letu 2021 je osvojila tretje mesto, na vseh ostalih tekmah je stala na najvišji stopnički. med 55 slovenskimi klubi. Priborili so si kar nekaj medalj, malo smole pa so imeli pri borbah za tretja mesta. V kategoriji U16 je drugo mesto osvojil Maj Lokar Člani Judo kluba Komenda s trenerjem Boštjanom Veindhandlom / Foto: Katarina Kumer Gros, ki je prvič prešel v višjo težinsko kategorijo in tudi tam nasprotnikom predstavljal trd oreh. Odlično je zaključil tudi Luka Žagar, ki se je uvrstil na tretje mesto. Anej Kladnik Volf je osvojil točke s sedmim mestom. Med starejšimi dečki in deklicami U14 je bila Haya Veinhandl Obaid že na svoji osmi tekmi zaporedoma prva, le enkrat v letu 2021 je osvojila tretje mesto, na vseh ostalih je stala na najvišji stopnički. Povsem enako zgodbo je lani zapisal Žiga Pahor, ki je prav tako na vseh osmih tekmovanjih ostal vodilni, zalomilo pa se mu je prav na tej zadnji tekmi, kjer je osvojil še vedno visoko tretje mesto. V kategoriji U14 je bila tretja še Timeja Starovasnik, za stopničke pa je v zadnji borbi zmanjkalo Karimu Veinhandlu, ki je bil peti. Tek- movali so tudi mlajši dečki U12, ki so se lani odlično borili in bili vodilni v skupnem seštevku. Drugo mesto sta osvojila Leon Adrović in Pavle Ilić, peto pa Stefan Savić. Na tekmovanju so se mladi spoznali z judoistko Majlindo Kelmendi, ki je osvojila prvo olimpijsko kolajno za Kosovo in bila olimpijska prvakinja v judu do 52 kg leta 2016 v Riu de Janeiru. 11 petek, 7. januarja 2022 Šport Plavalcem trije naslovi državnih prvakov Zvezdniški ciklokros V Kranju je od 16. do 19. decembra potekalo Zimsko odprto združeno prvenstvo Slovenije 2021, na katerem so kamniški plavalci osvojili tri naslove državnih prvakov. Ljubljana – Zasedba je bila zvezdniška, saj sta bila na startu izvrstna slovenska cestna kolesarja Tadej Pogačar in Luka Mezgec, v boj z njima pa se je spustil tudi član A-ekipe kamniškega Calcit Bike Teama Matic Kranjec Žagar, ki je bil peti. Dvakratni zaporedni zmagovalec Dirke po Franciji Pogačar je na koncu za seboj pustil Mezgeca in tretjega Matevža Govekarja. Četrti je bil Anže Ravbar, Matic je na petem mestu zaostal dobri dve minuti. »Konkurenca je bila zelo močna, zato sem imel še več motivacije za dober rezultat. Prva dva kroga sem vozil v ospredju z najboljšimi. Tempo mi je bil malce previsok, zato sem skupino spustil in se konstantno vozil na četrtem ali petem mestu. Proga je bila zelo blatna, kolesa pa težka, zato sem vesel, da sem celo dirko odvozil brez večjih težav. V zadnjih sekundah dirke mi Matjaž Spruk rekordov in s tem dosegli vrhunske uvrstitve. Pri mladincih je blestel Gašper Stele, saj je v absolutni konkurenci v disciplini 1500 m prosto osvojil 3. mesto. Osvojil je tudi dva naslova mladinskega podprvaka v disciplini 1500 m prosto in 800 m prosto. Lena Novak je osvojila 1. mesto na 200 m prosto in s tem dobila naziv kadetske državne prvakinje. Osvojila je še 2. mesto na 100 m prosto in na 50 m prosto ter 3. mesto na 200 m hrbtno, 100 m hrbtno in 100 m delfin. Iza Videc je postala kadetska državna podprvakinja z 2. mestom Kamnik – Na prvenstvu so nastopili plavalci iz 26 slovenskih klubov. Plavalni klub Calcit Kamnik je zastopalo enajst tekmovalk in tekmovalcev pod vodstvom trenerja Mihe Potočnika. Nastopili so: Ivana Lukan, Lena Novak, Živa Prašnikar, Taja Vejnovič, Iza Videc, Andraž Cencelj, Mark Anej Lapuh, Nik Peterlin, Gašper Stele, Rok Vejnovič ter varovanec trenerja Emila Tahirovića Matevž Vrhovnik. Plavalke in plavalci Plavalnega kluba Calcit Kamnik so odplavali veliko osebnih Pri mladincih je blestel Gašper Stele, saj je v absolutni konkurenci v disciplini 1500 m prosto osvojil tretje mesto. Nik Peterlin je osvojil kar dva naslova kadetskega državnega prvaka. / Foto: Plavalni klub Calcit Kamnik na 100 m hrbtno. Osvojila je tudi 3. mesto na 50 m hrbtno. Nik Peterlin je osvojil kar dva naslova kadetskega državnega prvaka, in sicer s 1. mestom na 800 m prosto in na 1500 m prosto. Osvojil je še 2. mesto na 400 m prosto, 3. mesto na 100 m prosto in na 200 m prosto. Tudi ostale kamniške plavalke in plavalci so se nekajkrat uvrstili v finalne nastope. Izkupiček dobrih uvrstitev bi bil prav gotovo še boljši, vendar so zaradi trenutnih razmer morali delno ali v ce- loti izpustiti državno prvenstvo Maja Vezenkova, Žana Peterlin, Taja Vejnovič in Rok Vejnovič. Tako so naši plavalci še enkrat dokazali, koliko jim pomeni plavanje in kljub že večkrat omenjenim skorajda nemogočim razmeram za trening še vedno posegajo po najvišjih mestih. Prav gotovo so se vsi razveselili medalje oz. dobrega rezultata. Prepričani smo, da imajo enotno novoletno željo – da bi s pokritim bazenom v Kamniku v prihodnosti še bolj napolnili zbirko medalj. V nedeljo, 26. decembra, je bila v Ljubljani ob hipodromu Stožice druga dirka slovenskega pokala v ciklokrosu. Kristijan Erjavec, Jasna Paladin je spodrsnilo in izgubil sem eno mesto. Tako sem dirko zaključil na petem mestu. Upam pa, da bom še kdaj dobil priložnost dirkati s takimi zvezdami,« je dirko opisal Matic. Na startu so bili še trije calcitovci, vsi v mlajših kategorijah. Gašper Štajnar je bil najboljši med mlajšimi mladinci. Vid Žonta je bil tretji med dečki B, na tretjem mestu je končala tudi Hana Kranjec Žagar med mladinkami. Uspešni tudi drugi Kamničani Na tekmi so zelo uspešno nastopili še štirje Kamničani, in sicer Maks Majnik in Joža Matjaž Šerkezi, ki pod taktirko Matjaža Šerkezija tekmujeta za Pogi Team Generali; v kategoriji dečkov B sta osvojila prvo in drugo mesto. Maruša Tereza Šerkezi, članica BTC City Ljubljana (trener Simon Erjavec), pa je bila med mladinkami druga. V kategoriji masters 55 let in več je zmagal Iztok Kuret iz KD SIS Alpe. Joža Matjaž Šerkezi in Maks Majnik na zmagovalnih stopničkah / Foto: Matjaž Šerkezi Državnemu naslovu dodale še pokalnega Kamniški odbojkarji pokalne lovorike niso ubranili, so bile pa uspeha zato toliko bolj vesele odbojkarice. V prvenstvu so Kamničani po dvanajstih odigranih krogih na tretjem mestu, štiri točke za Mariborčani, ki jih ob dobrem nadaljevanju v naslednjih devetih krogih še lahko prehitijo in si nato v morebitnem polfinalu konč- nice zagotovijo prednost domačega igrišča. »Prepričan sem, da nam to lahko uspe. Želim si le, da v novem letu ne bi imeli toliko težav s poškodbami in da bi lahko normalno trenirali,« je bila Brulčeva novoletna želja. Kamničani bodo prvenstvo nadaljevali prihodnjo soboto, že danes se bodo v srednjeevropski ligi pomerili z Bratislavo, v soboto pa jih čaka še tekma z ekipo UVK Holding Graz. Z zmagama bi si povečali možnosti za uvrstitev na zaključni turnir, ki bo v Pliberku. Trenutno so na petem mestu, toda le s točko zaostanka za tretjeuvrščeno ekipo SK Zadruga Aich/Dob in z enakim številom točko kot Waldviertel. www.gorenjskiglas.si »Mislim, da niti nismo odigrali tako slabe tekme, kot je pokazal končni izid. Energija v ekipi je bila dobra, a žal nismo zaustavili mariborskega korektorja Ahmeda Ikhbayrija, ki je bil za nas nezaustavljiv. Zelo se nam je poznalo tudi to, da Jan Klobučar ni mogel igrati, kajti vse do zadnjega treninga smo uigravali ekipo z njim, nato pa zaradi bolečin v hrbtu ni mogel igrati. Martin Kosmina ga je sicer dobro zamenjal, toda žal to ni bilo dovolj za zmago,« se je pokala Slovenije, ki ga je na koncu osvojil ACH Volley, dotaknil Jan Brulec, organizator igre kamniške ekipe. Foto: Klemen Brumec 31. stran V knjigi je 120 receptov, ki so razumljivi, natančni, sestavine pa vsem dostopne. Med njimi so recepti za: čokoladne brizgane piškote, cimetove zvezdice, žepke z marmelado, pariške rože, orehove rezine, kefirjeve tortice, pomarančne kocke ... Spiralna vezava, 14 cm x 20 cm, 150 strani Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 10 EUR + po št ni n a 12 petek, 7. januarja 2022 Zanimivosti Zbornik Pod Homškim hribom Z mislijo "ne samo preživeti, ampak tudi ustvarjati" smo se člani Kulturnega društva Jože Gostič iz Homca in Društva Peter Naglič iz Šmarce odločili, da združimo moči in sledimo nekdanjemu homškemu župniku Antonu Mrkunu, ki je leta 1925 s knjigo Homec predstavil zgodovino in življenje krajev pod Homškim hribom. Borut Jenko, Matjaž Šporar Homec, Šmarca – Konec leta 2016 je dozorela odločitev, da s pisano besedo na novo osvetlimo čas naših prednikov, ki so ga zaznamovali zanimivi dogodki, pomembne osebnosti, življenjske navade in posebnosti, ter vse to zapišemo v krajevno zgodovinsko kroniko in jo tako ohranimo prihodnjim rodovom. Odločitev uredniškega odbora je dodatno spodbudila bogata in raznovrstna fotografska zapuščina fotografa in kronista iz Šmarce, Petra Nagliča. Njegova fotografska zbirka iz časa prve polovice dvajsetega stoletja nas še danes nagovarja, da z radovednostjo podoživljamo čas, v katerem je ustvarjal. Malo je krajev v naši državi, ki se lahko ponašajo s tako bogato in raznovrstno fototeko. Pod vodstvom odgovornega urednika prof. dr. Janeza Marolta, zgodovinarja in velikega domoljuba, se je oblikoval uredniški odbor v sestavi: predsednik Borut Jen- ko (predsednik Kulturnega društva Jože Gostič Homec) in člani Matjaž Šporar (predsednik Društva Peter Naglič Šmarca), Janez Gerčar (šmarski župnik in dekan kamniške dekanije), Gašper Mauko (homški župnik), Jan Bernot, Toni Iglič in Andreja Šuštar. Ob tem se spominjamo, da je bil med ustanovnimi člani uredniškega odbora tudi nekdanji homški župnik Lojze Hostnik, ki je med nastajanjem zbornika preminil. S poglobljenim odstiranjem preteklosti, z različnimi raziskovalnimi pristopi posameznikov nam je uspelo oblikovati kronološko in vsebinsko raznovrstno branje. Gradivo zbornika je opremljeno s pestrim fotografskim izborom, ki so ga prispevali domačini ali pa temelji na dodatnih arhivskih virih. Ob tem velja poudariti izjemne fotografije Tonija Igliča, fotografa in strokovnega oblikovalca celotne monografije. Nepredvidljivi dogodki sodobnega časa so posegli tudi v nastajanje našega knjižne- Knjigo lahko naročite v Društvu Peter Naglič Šmarca na številki 041 414 000 ali po e-pošti ks@smarca.net. Uredniški odbor v prostorih Krajevne skupnosti Šmarca avgusta 2019 / Foto: Toni Iglič ga dela in nam spremenili načrte, prestavili potek ter program izida. Zaradi pojava virusne epidemije, ki je zajela celotni svet, so se z zdravstvenimi zapleti in posledičnimi ukrepi začasno prekinili tudi naši ustvarjalni nameni. Predvideni datum izida v letu 2019, ko bi knjiga izšla ob praznovanju 600. obletnice Marijinega prikazanja na Homškem hribu, smo bili prisiljeni prestaviti. Z izidom zbornika v letu 2021 pa sta naše delo in trud posvečena tudi 30-letnici samostojnosti naše domovine. Vrednote lokalne skupnosti temeljijo na medsebojnih odnosih, ki se v našem primeru odražajo v plodnem sodelovanju dveh kulturnih društev in dveh krajevnih skupnosti iz sosednjih občin, Kamnika in Domžal. Pot, ki jo je v tem času prehodil uredniški odbor skupaj s povabljenimi strokovnjaki za posamezna področja raziskovanja – arheologi, Stranje v novi luči Jožef Pavlič Zgornje Stranje – »Stranje si zaslužijo monografijo. Že zaradi imenitne župnijske cerkve, posvečene očetu zahodnega meništva opatu sv. Benediktu, zavetniku Evrope, ki so jo Stranjani v letih po drugi svetovni vojni obnovili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Največje zasluge za to je imel zelo nadarjeni, sposobni in požrtvovalni kamniški frančiškan p. Martin Perc, ki je mojstra Plečnika pridobil leta 1946. Omenjeno cerkev (notranjščino) so leta 1944 razdejali Nemci. Župnika Janeza Langerholca so že na začetku vojne izgnali v Srbijo (v Stranje se ni več vrnil), partizani pa so, preden se je nemški okupator znesel nad cerkvijo, požgali šolo in župnišče. Obnovljeno cerkev je leta 1948 blagoslovil ljubljanski škof Anton Vovk. Pri tej slovesnosti ga je zelo navdušil stranjski mešani cerkveni pevski zbor, ki sta ga soustvarila p. Martin Perc in organist Franc Turnšek. Leta 1952 je župnijska cerkev dobila nove Jenkove orgle.« S temi podatki začenja svojo novo knjigo skladatelj, zborovodja in organist Dominik Krt. Naslovil jo je Utrinki duhovnega časa Župnije sv. Benedikta Stranje, podnaslovil pa V spomin na gospoda Franceta Gačnika in njegove sodelavce. To dvoje pove, na kaj je avtor zožil svoje pisanje in zelo bogato dokumentarno gradivo. France Gačnik je prišel za župnika v Stranje 2. februarja 1962, v večnost je iz njih odšel 19. novembra 1988. To pomeni, da je bil v omenjeni župniji župnik več kot 26 let. Zamenjal je p. Pavla Krajnika, ta pa leta 1956, ko so p. Perca premestili na Brezje, tega redovnika. Župnik Gačnik je Stranje obogatil s svežino duha drugega vatikanskega koncila (1962–1965). Dal jim je nov pastoralni zagon, okrog sebe je zbiral mlade, pritegnil celo glasbeno (beat) skupino Foto: Jožef Pavlič Skladatelj, zborovodja in organist Dominik Krt iz Zgornjih Stranj je izdal knjigo z naslovom Utrinki duhovnega časa Župnije sv. Benedikta Stranje in podnaslovom V spomin na gospoda Franceta Gačnika in njegove sodelavce. Naslovnica knjige Kamniktiti, da je začela spremljati petje cerkvenih pevskih zborov. Nekateri so se tega ustrašili, drugi, med njimi ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar (v Stranjah je birmoval 16. junija 1985) in tržaški škof Lorenzo Bellomi (v Stranjah je maševal 17. avgusta 1980 ob 1500. obletnici rojstva sv. Benedikta), pa so bili navdušeni nad veliko pastoralno spremembo in poživitvijo v kraju pod kamniškimi planinami. Pri tem je poleg župnika Gačnika, pisca in skladatelja številnih duhovnih pesmi in besedil, igral ključno vlogo domačin Dominik Krt. Kot ministrant je, star komaj štiri leta, že zapel solo v Gačnikovi pesmi Moja cesta, ko je imel deset let, je že začel orglati, pozneje pa je bil desna roka župniku Gačniku pri njegovih prizadevanjih, da bi pevsko prenovil in poživil župnijo Stranje in tudi Slovenijo z novimi hvalnicami Bogu in novim načinom laiškega sodelovanja pri maši. Gačnik je s svojimi t. i. ritmičnimi mašami in pestrim glasbenim programom nastopal po Sloveniji in zunaj nje, podal se je celo v Rim. Povsod so ga zelo lepo sprejeli; navzoči so bili navdušeni nad sodelovanjem več generacij. To pa ni ostalo brez posledic – župnik Gačnik je bil reden »obiskovalec« zaslišanj Udbe. Naporno delo, zasliševanja in drugo nagajanje ter bolezen so mu skrhali telesne zgodovinarji, umetnostnimi zgodovinarji, arhitekti, jezikoslovci – slovenisti, sociologi in publicisti –, je pravzaprav hoja za človekom, ki spoštuje ter ljubi duhovno in materialno kulturno dediščino svojega kraja, kot tudi lastnega naroda. Navdihoval nas je vznesen občutek ponosa ob zgodbah naših prednikov, od njihovega ustvarjanja do dediščine, ki nam je bila zaupana. Pri odkrivanju, zbiranju in kasneje tudi pregledovanju gradiva smo sledili gospodarskemu razvoju, duhovnemu ustvarjanju, iznajdljivosti preprostih ljudi v preteklosti vse do današnjega časa. V zborniku so opisane pomembnejše osebnosti tega prostora, veje obrti in podjetništva, različna društva, vse, kar je močno zaznamovalo preteklost Duplice, Šmarce, Nožic, Homca, Preserij. Oziranje v preteklost nam ponuja spoznanje, da cenimo pot naših prednikov, vzbuja samozavest ter nas usmerja v razmišljanja o prihodnosti. Zbornik, ki je pred vami, med drugim poudarja prav ta odnos, da se v generacijah, ki prihajajo, vzbudi čut o zavedanju bogate prehojene poti naših prednikov. Vsebino smo nadgradili s spoznanjem, da je znanje moč, kar je bila vodilna misel pri našem ustvarjanju. Zanimiva zgodovinska publikacija ni le naš dolg preteklim generacijam. Predstavlja popotnico vsem, ki jo bodo prebirali ali samo bežno pregledovali obsežno fotografsko dokumentacijo, s katero sta zaznamovana čas in prostor domovanja homškega osamelca, okoli katerega reže strugo vodna os Kamniške Bistrice s svojimi nekdaj življenjsko pomembnimi mlinščicami. moči in 19. novembra 1988 mu je prenehalo biti srce. S tem je v Stranjah pod novimi dušnimi pastirji začelo počasi ugašati zanimanje za Gačnikovo glasbo. Ostala ji je zvesta manjša skupina župljanov, zbranih okrog organista in zborovodje Dominika Krta na njegovo pobudo po Gačniku poimenovanega mešanega cerkvenega pevskega zbora. Hud udarec je Dominiku povzročil nekdanji stranjski župnik Anton Prijatelj (aprila 2021 je zapustil duhovništvo), ko je v župnijskih oznanilih Na hribu 1. januarja 2012 objavil, da Dominik Krt ni več organist v Stranjah, je postavil novega, privabljati pa je začel tudi nove pevce in instrumentaliste. Dominika je to zelo zabolelo, je začel »iskati pravico« pri cerkvenih predstojnikih. Kako je bilo s tem in še marsičem drugim v Stranjah, je Dominik povedal v prvi izdaji knjige, ki jo je posvetil pevcem in pevkam Mešanega cerkvenega pevskega zbora France Gačnik Stranje, prijateljem in sodelavcem, v drugi izdaji knjige, namenjeni bralcem po Sloveniji in zunaj nje, pa je to izpustil. To, drugo izdajo, ki bo izšla ob šestdeseti obletnici prihoda župnika Franceta Gačnika v Stranje 2. februarja 2022, je v prvi vrsti posvetil Gačniku in njegovemu velikemu prispevku na duhovnem in kulturnem področju v župniji Stranje, spominu nanj nekaterih Stranjanov in drugih sodelavcev, posebej duhovnikov; vsem, ki jim ime in priimek France Gačnik kaj pomenita. Med njimi je tudi duhovnik in skladatelj Franci Juvan, Dominikov sodelavec. Knjiga je zaradi veliko dokumentov in fotografij, osebnih spominov na Gačnika in na petje v po njem poimenovanem zboru dragoceno spominjanje in pričevanje o času in ljudeh v Stranjah, ki so bili naklonjeni novostim tudi na področju cerkvenega delovanja, zlasti petja in mladinske pastorale, pionir pri tem pa je bil župnik France Gačnik. Nekateri duhovniki (kaplana in župnika po Gačniku Roman Štebe in mag. Anton Berčan) so mu sledili, drugi ne. Vsakdo ima pravico do svoje poti. Dominik Krt pa tudi, da je vse skupaj zapisal, kot je videl, doživljal in bil priča: »svojo« resnico in »utrinke duhovnega časa« v Stranjah. Z njim vred to potrjujejo v knjigi sodelujoči župljani in sodelavci, ki so cenili delo Franceta Gačnika, na katerega od 4. oktobra 2009 v Stranjah spominja na Dominikovo pobudo postavljeni spomenik kiparja Miha Kača. Knjigo lahko naročite pri avtorju na številko 041 656 285. 13 petek, 7. januarja 2022 Zanimivosti Zmagali s pesmijo Ona je lepa Na tržiškem Radiu Gorenc so novembra lani izbirali naj polko Gorenca 2021. Ponovno so bili trije krogi in v zadnjem so zmagovalca izbrali poslušalci. Tokrat je šel naziv za najboljšo polko v roke Tuhinjcev, ansambla Šus. Občinstvo so prepričali s pesmijo Ona je lepa. Alenka Brun Kamnik – Ansambel Šus je petčlanska zasedba, kjer le Krištof Janša ni Tuhinjec, temveč prihaja iz okolice Polhovega Gradca. Igra bas kitaro in poje. Matic Osolnik, Sonja Košica, Dominik Lenart in Boštjan Zajec pa vsi prihajajo iz Tuhinjske doline. Matic Osolnik pri ansamblu igra bobne ter na nastopih skrbi za povezovanje programa. Pri tem mu pomaga Boštjan Zajec, ki igra harmoniko in je tudi vodja ansambla. Edino dekle, Sonja Košica, v ansamblu igra t. i. sintesajzer, Dominik Lenart pa kitaro. Vsi našteti – razen Boštjana Zajca – v ansamblu tudi pojejo. Z njim smo spregovorili nekaj besed o ansamblu in zmagovalni polki Ona je lepa. Drugo leto bo minilo deset let, kar ste na glasbeni sceni. Res je. Igrati smo začeli leta 2013. To se je zgodilo precej naključno, saj smo sošolci in prijatelji ob druženjih preigravali narodno-zabavne skladbe. In porodila se je ideja, zakaj ne bi imeli ansambla. Stari smo bili dobrih petnajst let, kitarist celo trinajst. Morda bi bilo bolj prav, če bi rekli, da se je tista prava zgodba ansambla v bistvu začela leta 2014, ko je prvotno pevko Klaro Vrtačnik zamenjala Sonja Košica, ansamblu pa se je pridružil še Matic Osolnik. Našli smo tudi mentorja in začeli bolj resno delovati. Leta 2019 je bivšega basista Aljaža Božiča zamenjal Krištof Janša. V tej zasedbi delujemo že tri leta. Po katerih skladbah vas ljudje najbolj poznajo? Rekel bi, da predvsem po zadnjih treh: Ti naši fantje, Zadnjič me poljubi in Ona je lepa. Kdo je tisti, ki pri vas največ ustvarja glasbo? Besedila tudi sami pišete oziroma imate kakšnega priljubljenega pisca pesmi? Dve skladbi za ansambel je uglasbil oče našega kitarista Bojan Lenart. Sodelovali smo – in še sodelujemo – s priznanimi slovenskimi pisci melodij in besedil. To so: Ivan Sivec, Jože Vidergar, Janez Repnik, Milan Kokalj, Ciril Spruk, Uroš Steklasa, Primož Ilovar, Damjan Pasarič in Igor Pirkovič. Največ sodelujemo s Primožem Ilovarjem in Igorjem Pirkovičem. Skladba se zgodi ali pa se ne. Pri nas se je to zgodilo Maticu in Dominiku. Uspelo jima je napisati melodijo in besedilo – vsakemu za svojo skladbo. So vam bližje valčki ali polke? Polke so nam ljubše. Zaradi hitrejšega ritma. Tudi ljudje raje plešejo na njih. Kako to, da ste se odločili za sodelovanje na izboru Naj polka Gorenca 2021? Narodno-zabavni ansambli se najbolj udejstvujejo na glasbenih festivalih in dogodkih podobnega značaja. To je dobra promocija za slovensko glasbo in nas, ansamble. Zato se nam je zdelo smiselno sodelovati na izboru Naj polka Gorenca. Prvič smo sodelovali že leta 2019, ko smo s skladbo Ti naši fantje zasedli tretje mesto. Ob dobri izkušnji na Ansambel Šus / Foto: arhiv ansambla In ste zmagali. O čem pripoveduje pesem? Skladba Ona je lepa opisuje prelepo dekle, o kateri sanjajo vsi fantje. Navzven deluje nedostopno, pa vendar, ko pride tisti pravi, pokaže svojo nežnejšo plat. Kaj mislite, da je bilo tisto, kar je prepričalo ljudi, da so glasovali za vašo pesem? Pesem je poskočna in energična, in kot kaže, gre dobro v ušesa. Zraven smo posneli še hudomušen videospot. Vse to je najbrž pripomoglo. Je pa res, da zmage nismo pričakovali. Kako se spopadate s časi, ko ni nastopov? Prej smo dosti igrali na porokah in rojstnodnevnih zabavah. Sedaj, ko ni nastopov, pa poskušamo vzdrževati glasbeno kondicijo in ustvariti kaj novega. Imate kakšne posebne želje za letošnje leto? Letos si želimo predvsem nastopov. Pa da izdamo eno ali dve skladbi ter se udeležimo kakšnega festivala. Kamniški sudoku KAJ NAS LETOS CAKA? KONEC EPIDEMIJE (NAJBRŽ) izboru in skladbi, ki je ustrezala kriterijem, smo se tudi tokrat odločili, da se prijavimo. piše in riše Ivan Mitrevski ENE VOLITVE sudoku_LAZJI_kam_22_01 NALOGA LAŽJI SUDOKU 2 POČITNICE 5 3 9 7 8 6 7 6 1 9 4 5 7 2 8 1 1 9 1 8 4 5 7 3 1 8 9 7 6 9 5 3 4 3 2 Rešitev: 2 5 7 9 3 1 4 6 8 6 3 8 4 7 2 1 9 5 1 9 4 5 6 8 2 7 3 9 7 5 3 1 4 8 2 6 3 2 6 7 8 5 9 1 4 8 4 1 2 9 6 3 5 7 5 1 2 8 4 7 6 3 9 7 8 9 6 2 3 5 4 1 4 6 3 1 5 9 7 8 2 REŠITEV sudoku_TEZJI_KAM_22_01 NALOGA sudoku_LAZJI_kam_22_01 sudoku_LAZJI_kam_22_01 2 3 9 7 7 6 4 5 7 1 1 8 4 5 1 8 9 6 9 3 2 TEŽJI SUDOKU REŠITEV 5 3 4 5 8 6 1 9 2 8 1 9 7 3 7 TRETJE VOLITVE 3 89 57 7 4 23 4 1 85 6 6 13 26 9 35 9 4 5 3 7 2 8 6 1 4 7 6 6 15 8 9 48 21 5 3 8 8 4 56 6 7 37 9 1 2 3 87 9 32 6 5 7 4 1 2 6 9 7 2 1 58 31 4 8 8 v5kvadrate 3 vpišite 6 4števila7 od 91 do 91tako,2da Navodilo za reševanje: sudoku_TEZJI_KAM_22_01 sudoku_LAZJI_kam_22_01 NALOGA Rešitev: 5 3 7 1 2 9 8 4 6 1 4 9 8 5 6 2 3 7 6 2 8 9 1 5 4 7 3 7 5 3 4 8 2 6 1 9 4 9 1 3 6 7 5 2 8 9 7 2 6 4 8 3 5 1 3 6 5 2 9 1 7 8 4 8 1 4 5 7 3 9 6 2 REŠITEV sudoku_TEZJI_KAM_22_01 3 7 8 1 7 2 8 1 4 se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem REŠITEV izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. 8 4 6 6 5 7 1 8 2 5 1 6 2 sudoku_TEZJI_KAM_22_01 NALOGA 3 6 3 5 5 9 7 VELIKO USPEHOV V NOVEM LETU! 2 8 6 7 3 4 1 9 5 DRUGE VOLITVE 2 5 1 6 2 6 1 92 7 9 7 5 3 1 4 8 5 7 8 2 8 6 7 3 5 3 7 1 2 1 4 9 8 5 6 2 8 9 1 7 5 3 4 8 4 9 1 3 6 9 7 2 6 4 3 6 5 2 9 8 1 4 5 7 14 petek, 7. januarja 2022 Prireditve, zahvale Pevske jaslice na Sv. Primožu Prireditve v januarju Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/VpisDogodka. Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v januarju? ter tudi v elektronskem mesečniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. Predzadnji dan starega leta je že vrsto let pri pevcih Prvega slovenskega pevskega društva (PSDP) Lira rezerviran za božični nastop na Sv. Primožu nad Kamnikom z naslovom Pevske jaslice. DOM KULTURE KAMNIK Alojz Hančič Sv. Primož – Letos bi morale biti že 19. po vrsti, pa smo bili lani zaradi ukrepov primorani nastop opustiti. Tokrat smo se potrudili in ob pomoči zvestih poslušalcev in obiskovalcev cerkve sv. Primoža, ki so razumeli, da so ukrepi, ki smo jih izvajali po priporočilih NIJZ ob vstopu in med samim koncertom v cerkvi, potrebni in niso motili prireditve. Pot k sv. Primožu iz Stahovice je bila vse popoldne polna pohodnikov, eni so se odpravljali, drugi pa že vračali s te priljubljene točke Kamničanov in okoličanov. Na tem kratkem vzponu je Tokratni dobro uro trajajoči nastop je naš umetniški vodja prof. dr. Andrej Misson razdelil v štiri sklope. bilo med znanci in prijatelji pogosto slišati kratke pozdrave: dober dan, zdravo, kako ste, srečno ... Petrova ekipa je tudi letos ob poti postavila jaslice, nekje med korenine drevesa, v star štor, na skali pri velikem »znam'nu« sta nas pozdravila dva jelenčka. Na vrhu pa nas je s svojo gostoljubnostjo pozdravil in postregel, tokrat kar skozi okno ali pred vhodom v mežnarijo, Torek, 11. januarja, ob 19.30, Velika dvorana Slovensko stalno gledališče Trst: K(o)ronske zdrahe, komedija Abonma Kam'na'smeh, vstopnina na izven: 17 evrov/15 evrov Obvezna PCT-pogoj in nošenje zaščitnih mask (kirurških ali FFP2). Četrtek, 20. januarja, ob 19.30, Velika dvorana Kolektiv Igralke: Bakice, dokumentarna predstava Maistrov abonma, za izven: 17 evrov/15 evrov Predstava traja 85 minut in nima odmora. Obvezna PCT-pogoj in nošenje zaščitnih mask (kirurških ali FFP2). DRUŠTVO DEMOS NA KAMNIŠKEM in DRUŠTVO SV. JAKOBA Sreda, 12. januarja, ob 18. uri, Dom krajanov Šmarca Predstavitev knjige dr. Rada Pezdirja: Vzporedni mehanizem globoke države Knjigo bosta predstavila dr. Rado Pezdir in mag. Igor Omerza. Predstavitev bo vodil Metod Berlec. Vstop brezplačen. Obvezno izpolnjevanje pogoja PCT. Liraši v cerkvi na Sv. Primožu / Foto: Janez Pelko naš Peter, s toplim čajem, kuhanim vinom ... Večina obiskovalcev izkoristi trenutke pred nastopom, da ovekoveči razgled in tudi tokrat krasen sončni zahod. Ob vhodu v cerkev smo bili dogovorjeni z Alešem, da je pregledoval PCT-potrdila in opozarjal na pravilno nošenje mask in druga priporočila. Tokratni dobro uro trajajoči nastop je naš umetniški vodja prof. dr. Andrej Misson razdelil v štiri sklope: iz bližnje evropske preteklosti, slovenske božične ljudske pesmi, naše priljubljene božične pesmi iz 19. stoletja in sodobne božične pesmi iz 20. stoletja. Predsednik PSPD Lira Marjan Plemeniti je poudaril pomen takšnih nastopov za pevce in poslušalce. Vsi smo željni živega stika, ki ga že predolgo pogrešamo. »Ugotovili smo, da se ga ob upoštevanju ukrepov da izvajati v korist zdravja in zadovoljstva nas vseh,« je še dejal in zaželel vsem vse dobro v novem letu. Ob koncu nastopa pa je kot vsa leta doslej iz vseh grl zadonela Gruberjeva Sveta noč. Ob peti maši bomo ta nastop ponovili 8. januarja ob 18. uri v katedrali sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu. Lepo vabljeni, kdor ni utegnil priti k sv. Primožu. Pevci Lire se zahvaljujemo zvestemu Tomažu Plahutniku, ki s svojimi citrami tako lepo boža naše duše, Nini Misson, hčeri našega maestra, ki je bila v vlogi solistke, kot tudi za solistične točke našega Primoža. Hvala župniku Luki Demšarju, ki nas je razveselil s svojo prisotnostjo, tokrat kot citrar, Barbari Božič za povezovanje, Alešu Slugi in Petru Uršiču za pomoč pri organizaciji in na koncu en velik hvala našemu Andreju Missonu, ki nas potrpežljivo pripravlja za takšne in podobne nastope. Na Sv. Primožu pa se zopet vidimo kot običajno vsa ta leta – 30. decembra 2022 ob 17. uri. ZAHVALA Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Čeprav spokojno spiš, v naših srcih in spominih še naprej živiš. V 72. letu starosti nas je zapustila naša draga Milka Šaubah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje in sveče. Vsi njeni Zimska akcija Osvežite dom z Gorenjskim glasom www.gorenjskiglas.si 14 dni brezplačnega časopisa V Luninih bukvah je kot vedno Lunin koledar po mesecih s setvenimi podatki, vrtni koledar opravil v zelenjavnem in okrasnem vrtu, v rastlinjakih in visokih gredah ter horoskop za leto 2022. Število strani: 52 strani, 23,5 x 32 cm Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 8,20 EUR + po št ni n a Gorenjski glas je izredno priljubljen časopis, ki izhaja vsak torek in petek. Naročniki komaj čakajo, da ga dobijo v nabiralnik in izvedo, kaj je novega v njihovem domačem kraju in v naši regiji. Teh novic ni mogoče najti nikjer drugje! Akcija 14 dni brezplačnega časopisa je namenjena vsem, ki Gorenjskega glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Želimo si, da bi se bralci na lastne oči prepričali, da je Gorenjski glas odličen časopis, in postali njegovi naročniki. Poleg brezplačne dostave naročnina prinaša tudi številne popuste in darilo. Če želite Gorenjski glas bolje spoznati, se lahko odločite za dvotedensko brezplačno prejemanje časopisa brez vseh obveznosti. Pišite na narocnine@g-glas.si ali pokličite na tel. št. 051 682 217 in pustite podatke za dostavo. Po preteku 14-dnevnega obdobja vam časopisa ne bomo več pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in vam predstavili prednosti za naročnike. Pridružite se naši veliki družini naročnikov, ne bo vam žal! V akciji ne morejo sodelovati obstoječi naročniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot naročnik. Gorenjski glas je najbolj bran regionalni časopis v Sloveniji. 15 petek, 7. januarja 2022 Zahvale Časopis ZAHVALA mnik, 8. januarja 2021, leto 6, Prenovlje postaja inna končna nov vlak šte vilka 1 Oglašujte Tu se penje, tu se pada, to je sudba, to je nada. Svaki korak jedna skala, svaka skala jedna nada, skalinada ... Zgodovin sk vaterpoli i uspeh stov v časopisu Kamničan-ka! Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Ministrs tvo za infrastrukturo Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal kem fina i več lu suvere no rezultatom ne tekmece AV K Triglav 10 : 5 (5 : Kranj z 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksande r Sok pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu mi zap isan z zlatimi črka - prekalj dodatno usmerjaje novembra. zaključilo konec v zgo kamnišk ega kluba. dov ino Matej eni 41-letni vete l tira v dolž Obnovili so dva ran Nastran, na ekipa Prekaljeini 350 met ki je kluba Cal zgradili rimi goli rov in terpolo je 5,5 cit Watudi najb bil s štiz ron, ki je metra širok peoljši stre lec ekip konkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om amb ami . moralo nas Kamnišk . i stre šnic o je tudi z nad protnika. Gole so začeli silo igralci so tekmo pris vito svetlobn ter z zvo čno in Briški tri, pevali še Blaž 1 : 1 so nare . Po začetnih o kapetan dili signalizacijsignalizacijo ter Stel Martin e dva in 4 : 0 in tako delni rezultat četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili Za Trig s 5 : 1. V nad četr- trik rat bodo v signšnje ga leta pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič listom niso jskim vaterpoda bo pos mnik Gra dila sta in Jan Justin. Sotaja se razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kais Margeta i dena s pos Matjaž Hom o vov svojo kori in tekmo obrnili in nova per taje Kamnik. Pre me d dru ovec. Tekmo je Na finalni st. ona je sice dober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove krajši, na tudi urbano bodo prenovljeni potovalni čas po mo in 410. stran navedbah železniški pod rli ods opreSlovenskih postaji Kam skladišče. luž eno železnic do nik Graben deset Vlaki v letu A prenovlj / Foto: Jasna Paladin eni peron časa sam je nekaj spremenj 2021 v Kamniku eval voz ene Ljubljana tniški pro , saj je javni polani na Slo m voznem redu. ijo po met zara konca leto in obratno. »Do mije zast di Občina je venske žel al, prvi dan epide- pob šnjega leta nam ezn slov ga znova udo ice , reč bo ko ens , več da po so kih delno spro vlakov, do tirih vozilo 25 decembr stili – 15. tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Sta ben pripeljal še le in tako 1 uvajajo dler jev pog on in des nove ure odhodov. z vlak pre dvonadstro poznavno et prihodov Vlaki bod elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na in o v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o i em gionalne jše vlake za reTega vese nestrpno čakali. jajo dodatn proge, kot lega in celo Kamniški (Ljubljana– času, in sicer ob vinskega jih pozzgodovaterpolisti 21.15 in 22. e linije namo v tem delu Kamnik) trenutka so postali (Ka so se ude ki 15 ležili tudi ter Evr dos mn ob ope ega članski pok ik– 22.18 in , jo Ljubljana) alni prva kilo met rov hitrosti do 140 ob 23.07 par, min župan Matej Sla. ki. ister za infr na uro ponujajo turo Jern astruk- ni ej vse potreb . Vla ki čakali vrst bje, raln i dire Vrtovec in geneno so udo o let. »Ka pril je železnic de in ima agojeni za invaliželeznic ktor Slov ens kih o dobil leta mnik ško pos Dušan Mes jo ko dov tajo olj pro za kolesa,« se z novim , ki so tnikjo je sem pripelja 1891, in se zah ,« je dejal žup je ob tem stora l podjean lem valil min Alojz Pra peljali prot vlakom tudi povesedogodk istrstvu Slovens šnikar. osemdes Kot je najpi Ljubljani. etih let smo Sredi milijon kim železnicam ter tor Slovens u povedal direkvlake, kih železnic rej poudari za šan sko dob pan, gre Mes l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam Du- V Kam za - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz niku bo bitev, na zelo veliko pridoVeč sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v nakup vala železnikoronaviru inve ov, zdravstve železniško stic ki bodo voz tud i na som. V nem dom infrastruktu ije v tudi na zač AKTUALN ili rela ciji etek množi u se prip ro. Kam nik – O ravljajo čnega cep Aleš Sen KULTURA ljenja. Sezono bo ožetnik 45. stran treba razširiti na ML men Cop AD t in kart rnije zažive I celo leto Kamnik – Tako kot le v ga zavarova ico zdravstvene Družba Veli ilus nih v trac štev ZADNJA drugih nja. O rezu Naš Kam ka planina il- bod ijah kon ca o ude ltatih nik je tudi v krajih po državi sep tem bra ima od Miha Kamniku mnogih obr , prostor obveščeni leženci testiran Hančič vodstvo. nov o brezplačno Vsako leto j možno Nad azov mi opremil je z ilustracijaodvzema v dveh urah od znova vršilca dolž zorniki so za mi antigentestiranje s hitriV avli brisa. Kot navdušijo ti Coprijan monografijo Sve skimi test jajo v Zdr opozarimenovali nosti direktorja - ogled Občine Kamnik je okužbo z . Razstav avst i Marka Anž na ven cij, razs na a nov ilustraem dom ki so dr. Julija im koronav Vsaka vas, kušenega som. Hitr u Naš Kam tava z naslovom Polca iru- gati poslovneža,urja, iz- kamnišk jo nedavno odprli nik, kakšnega kraj pri nas ima od tork o testiranje pote ga glavna ven izvid Kamnik, nejasličarja, naloga je katere- do kon i knjižnici, pa je v zov avtorja Urhprostor obraka da a dalje v net i strategijo trenutno testa pomeni, pri še 25-le ki preseca januarja Domu kula Wiegele ture Kam razvoja druž praviti tudi na v brisu viru tnega na ogled ta, tanč z razs ežn ostj o, nik, zaznav spletu. be. s ni no opravit test pa je mož nostjo, naarhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih daje tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. in 14. lahko do osti, saj umetniki, evrs uro mer tni , oku v u pri- že interesa pa ki žbe pride lja ne zma jim idej in vese kma bodo dod tudi tni termini njka. Tud a- prim lu po testiran niškem ni i na ju. V eru poz prihodnjih na voljo tudi še v nič drugače. Kampa sta potr itivnega izvida Na odvzem dneh. ebn mo izol acij a takojšnja sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku42. stran Svojo življenjsko skalinado je prehodil Časopis Kamničan-ka Ivan Carič starejši brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva stran 5 ZAHVALA Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. zd Kavči č Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom ulice K.Z.O. za iskren stisk roke, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala osebju Zdravstvenega doma Kamnik, negovalki in pevcem kvarteta Krt za zapete pesmi. Vsi njegovi December 2021 občine Ka Foto: Gora v občini Kamnik. Testiranje v Kamnikutudi Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj stran 7 stran 9 POGREBNE STORITVE Dežurna služba 24 h / dan, vse dni v letu. 041 634 948 Komunalno podjetje Kamnik d.o.o. Cankarjeva 11, 1241 Kamnik stran 16 ZAHVALA ZAHVALA Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te. V vsaki stvari si, ki je v hiši. V mislih si, besedah naših. Da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši … (J. Medvešek) V 95. letu se je od nas poslovil oče, tast, stric in nono V 78. letu starosti nas je po težki in dolgi bolezni zapustila draga mama Julijana Bodlaj 1944–2021 Iskrena hvala za pomoč sosedama Ančki in Slavki, vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Hvala župniku Gregorju, pevcem in grobarju, KPK ter DSO Kamnik. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni December 2021 ZAHVALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V 98. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama Franc Spačal Marija Grabnar Flegarjeva iz Motnika Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za podarjeno cvetje in sveče, iskren stisk roke ter vsem, ki ste našega očeta pospremili na zadnji poti. Hvala za vsa izrečena sožalja ob izgubi, hvala Cvetličarni Lap. Hvala Društvu upokojencev Kamnik, ZZB NOB Kamnik ter Domu starejših občanov Kamnik za skrb in nego. Ob boleči izgubi naše drage mame se lepo zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, jo cenili in spoštovali, delili z njo lepe in težke trenutke. Hvaležni smo osebni zdravnici dr. Marti Jerman in patronažni službi ZD Kamnik za zdravstveno oskrbo in vsem, ki ste nam pomagali in sočustvovali z nami. Hvala vam, ki ste mamo pospremili na njeno pot v večnost, nam izrekli sožalje, v njen spomin darovali cvetje, sveče, darovali za sv. maše in potrebe cerkve. Hvala gospodu župniku Nikolaju Štolcerju za obiske in lepo krščansko slovo, ministrantom, kvartetu Krt za občuteno izbrane in zapete pesmi, Marinki za besede slovesa, praporščakom, trobentaču in podjetju Ropotar. Vsem in vsakemu posebej – hvala! Žalujoče hčerke: Ivanka, Marinka in Magda z družinami ter ostalo sorodstvo Kamnik, december 2021 Žalujoči vsi njeni Motnik, december 2021 ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, saj bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Življenje je kot knjiga. Za listom list, za dnevom dan, nihče ne ve, kdaj bo roman, kdaj bo končana zadnja stran. Odšel si mnogo prerano, s knjigo življenja nedokončano. Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš več sanjal in ne boš več pel, ne boš nestrpen čakal več pomladi, ko breskev vzcvetejo in trt nasadi. (A. Gradnik) V 86. letu starosti se je poslovil 4. 1. 1935–12. 12. 2021 V 78. letu starosti se je po težki bolezni od nas poslovil dragi mož, oče, brat, dedek in pradedek Alojz Ros Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen obred, pevcem in trobentaču. Še posebej pa se zahvaljujemo vsem zaposlenim v DSO Kamnik ter sodelavcem podjetja Zarja – Elektronika. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi, ki smo ga imeli radi Vsi njegovi z Duplice pri Kamniku V 65. letu starosti je izgubil boj z boleznijo Franc Krznar Dajzi z Duplice pri Kamniku Zahvale, osmrtnice Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki pokličite 04 201 42 47 ali pišite na e-naslov: malioglasi@g-glas.si. www.gorenjskiglas.si Ivan Jagodic Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, izrekali sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, mobilni paliativni enoti OI, patronažni službi ZD Kamnik, govorniku Francu Pestotniku in pevcem za sočutne pesmi. Iz srca hvala vsem in vsakemu posebej za vse izraze sočustvovanja. Hvaležni smo za dni, ki smo jih preživeli skupaj. Žalujoči vsi njegovi, ki ga nosimo v srcu 16 petek, 7. januarja 2022 Življenje za samostanskimi vrati V prostorih Mekinjskega samostana so odprli razstavo o življenju klaris in uršulink – redovnic, ki so temu samostanu vdihnile več kot sedemsto let življenja. Stavba, ki je zadnjih šest let v lasti občine, tudi s tovrstnimi vsebinami znova vedno bolj živi. Jasna Paladin Mekinje – Mekinjski samostan je imel na Kamniškem skozi stoletja zelo pomembno vlogo v kulturnem, verskem, upravnem in gospodarskem življenju, zaznamovala pa so ga tri obdobja, in sicer obdobje klaris (1300–1782), obdobje brez redovnih skupnosti (1782–1902/03) in obdobje uršulink (1902/03–2016). le Občini Kamnik, se jim simbolično zahvaljujemo tudi s to razstavo, ki prikazuje njihovo življenje za samostanskimi zidovi. Razstava je predstavljena v dveh sobah, vsaka predstavlja en red sester, s tem, da je soba za klarise še nedokončana, saj bomo delo nadaljevali tudi v prihodnjem letu, a že sedaj obiskovalce prevzame podoba klečeče nune v obleki klaris,« je na odprtju muzejske no delovanje uršulink. »Sestre uršulinke so imele zelo kakovostno in dobro obiskano dekliško šolo, v kateri dekleta niso dobila le izvrstne izobrazbe, ampak so dali velik poudarek tudi bontonu, oliki, obnašanju in verskemu delovanju. Ohranili so se izjemna ročna dela in zanimivi učni pripomočki, med njimi denimo tudi slika zelo redke ptice avstralske zebrice, kar dokazuje, da so bile uršulin- Za zanimivo predstavitev življenja klaris in uršulink je zaslužna avtorica razstave Katarina Mihelič. / Foto: Gorazd Kavčič šulink, ki so bile s predstavljenim zelo zadovoljne, pa tudi župan Matej Slapar, ki je med drugim dejal, da je ureditev muzeja eno od določil, ki so ga vpisali v darilno pogodbo in se ga je občina zavezala izpolniti, da pa so to storili s ponosom, saj ima Kamnik tudi na tem področju marsikaj pokazati. Občina je v zadnjem letu v samostanu temeljito obnovila tudi sanitarije, v pripravi Obiskovalce prevzame podoba klečeče nune iz strogega reda klaris. / Foto: Gorazd Kavčič Sodelujoči na odprtju razstave / Foto: Gorazd Kavčič Vsa ta zgodovina je zdaj na strnjen in slikovit način na ogled tudi na novi stalni razstavi, ki nosi naslov Življenje za samostanskimi vrati – Klarise in uršulinke v Mekinjah. »Samostan v Mekinjah ima res bogato zgodovino, dolgo več kot 720 let. Ustanovljen je bil leta 1300 za red sester klaris, ki so tu domovale 482 let, sledilo je 120 let dolgo obdobje brez redovnih skupnosti vse do leta 1902, ko so stavbo kupile uršulinke, in ker so prav uršulinke samostan pred šestimi leti podari- razstave povedala avtorica Katarina Mihelič iz Zavoda za kulturo Kamnik, ki upravlja samostan, in poudarila, da so razstavili kar nekaj izvirnih predmetov iz časa uršulink, medtem ko v obdobje klaris sega le klop iz mekinjske cerkve, ki jo je muzeju podaril župnik Pavle Pibernik. Muzej bodo vseskozi nadgrajevali, v pripravi pa je tudi zloženka. Muzejska stalna razstava je zelo interaktivna in slikovita, na jasen način predstavlja oba reda in razlike med njimi, predvsem pa zelo dejav- ke zelo razgledane in so široko znanje želele predati tudi svojim učenkam. Pri pripravi besedil sta sodelovala tudi dr. Marija Jasna Kogoj in dr. Hančič, pri interpretaciji vsebin pa je pomagal dr. Bojan Knific. Kot sodelavci se med drugim podpisujejo tudi Sanja Jurca Avci (oblikovanje razstave), Dušan Sterle (izdelava makete), Lana Bučevec in Rok Kosec (interpretacija besedil), dr. Marjeta Humar (jezikovni pregled) in mnogi drugi. Odprtje razstave si je prišlo ogledat tudi nekaj sester ur- pa je tudi konservatorsko-restavratorski načrt. Kot je še poudarila direktorica Zavoda za kulturo Kamnik in vodja projekta Irena Gajšek, so stalno razstavo uredili v sklopu projekta Samostan – mesto srečevanj, v okviru katerega so obnovili tudi samostanki vrt, kjer so zasadili okoli 250 zelišč, oblikovali pa so tudi blagovno znamko Doroteja, ki nosi ime po opatinji, ki je v začetku 18. stoletja vodila samostan v Mekinjah. Razstavo si je mogoče ogledati po predhodni najavi. Foto: Gorazd Kavčič Odprtje muzeja, v katerem je na ogled tudi nekaj res izjemnih predmetov, si je ogledalo tudi nekaj sester uršulink. / Foto: Gorazd Kavčič Razstava je interaktivna in zato še bolj poučna. Prednovoletni koncerti z dobrodelno noto 31. stran Pobudnica dobrodelnih koncertov je bila ekipa Zavoda. Vstopnice za koncerte so bile brezplačne, ob njihovem prevzemu pa so pobirali prostovoljne prispevke, ob tem pa določili najnižji priporočljiv znesek. Jan Plestenjak je bil tisti, ki je poskrbel za izjemno čustven uvodni večer v tri prednovoletne glasbene dogodke v Kamniku. Res je, da ga je občinstvo poslušalo sede, a večino pesmi so ljudje praktično odpeli z njim – vsaj refrene. Pevec je poskrbel tudi za glasbeno presenečenje, saj se mu je na odru med koncertom pridružila še Monika Avsenik. Peter oziroma Pero Lovšin je ustvaril bolj rokersko vzdušje. Njegov nastop v Ka- mniku je naznanil tudi izid kolekcije njegovih največjih uspešnic tega tisočletja. Zadnja pa je na oder v vrsti treh glasbenih večerov prišla Helena Blagne. Tudi tu ni manjkalo zimzelenih uspešnic in petja občinstva. Tako Jan Plestenjak kot Helena Blagne sta poudarila, da sta ponosna Gorenjca in da jima je nastop v Kamniku v veliko veselje, sploh ker gre za dober namen. Nista niti skrivala veselja, kako vesela sta občinstva v živo. Vsi trije slovenski glasbeniki so tako skupaj z organizatorji in dobrimi ljudmi za dober namen do zadnjega dne v decembru 2021 zbrali 8.563,40 evra. Če bi želeli pomagati, še vedno lahko. Račun za nakup dvigala namreč do nadaljnjega ostaja odprt. Helena Blagne / Foto: Alenka Brun