RAZVOJ VREMENA Snežila je tudi na Obali ZIMA 2004/2005 Padavin je bilo manj Kot v dolgoletnem povprečju VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Klimatske razmere v februarju 2005............................................................................................................3 Razvoj vremena v februarju 2005 .............................................................................................................20 Klimatske razmere v zimi 2004/2005 ........................................................................................................27 AGROMETEOROLOGIJA 36 HIDROLOGIJA 40 Pretoki rek v februarju...............................................................................................................................40 Temperature rek in jezer v februarju.........................................................................................................44 Višine in temperature morja v Koprskem zalivu........................................................................................46 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v februarju 2005....................................................................50 ONESNAŽENOST ZRAKA 53 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH 61 POTRESI 66 Potresi v Sloveniji - februar 2005..............................................................................................................66 Svetovni potresi - februar 2005 ................................................................................................................68 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 70 Fotografija z naslovne strani: Žled na grmu šipka. Žled je gladka, prozorna ledena prevleka na tleh ali na rastlinah in drugih predmetih. Natane tako, da podhlajene vodne kapljice ob dotiku s pod 0 °C ohlajeno površino zmrznejo. Žled lahko nastane tudi pri neposrednem izločanju vodne pare iz zraka ali pri pršenju ali dežju iz oblakov na zelo mrzla tla. Posebno pri dežju so lahko ledene obloge zelo debele. (Foto: Matej Bulc) Cover photo: Black ice on a dog rose bush. Black ice is smoothed, clear ice coat on the ground, on vegetables or other objects. (Photo: Matej Bulc) UREDNIŠKI ODBOR Glavni urednik: SILVO ŽLEBIR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC MOJCA DOBNIKAR TEHOVNIK JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ METEOROLOGIJA METEOROLOGY Klimatske razmere v februarju 2005 Climate in February 2005 Tanja Cegnar S februarjem se je iztekla meteorološka zima 2004/2005. Za razliko od večine mesecev v zadnjih letih je bil hladnejši kot v dolgoletnem povprečju. Daljše zelo mrzlo obdobje je bilo v prvi polovici meseca, globoko pod dolgoletno povprečje se je povprečna dnevna temperatura spustila tudi ob koncu meseca. Januarja je bilo padavin zelo malo; sušno obdobje se je februarja nadaljevalo na zahodu države, na vzhodu je bilo dolgoletno povprečje večinoma preseženo. Največ sončnega vremena je bilo v Primoiju in na Goriškem. Ob mrzlem vremenu je snežna odeja prekrivala po nižinah tla dlje kot v dolgoletnem povprečju. Snežilo je tudi ob morju, kjer so zabeležili dva dni s snežno odejo, 22. februarja je bila debela 7 cm, kar se ob morju zgodi redko, od januarja 1987 na Obali niso namerili toliko snega. 6 o 2 «J •Ö £ -2 PH > O -6 Ph Q O £ -10 O g -14 -18 if ■■III' BILJE i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 >0 LJUBLJANA 1" 1___ ___ . - 11 II > -2 CLc > 2 -6 g £ -10 O 844 -18 i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 6 T o 2 -- < C) s -2 -- PL, > t > Q U ^ -10 -- t > 8 -14 -- -18 -- NOVO MESTO [j i H 1.1 IP rn^ i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 ^ 2 >0 CLc -6 Q O §-10 8-14 -18 MURSKA SOBOTA 1. . ^Il.ll _ 1 11 h^Hil LMJ111 1 1 II Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka februarja 2005 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, February 2005 6 2 6 Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Najhladnejše obdobje z velikimi negativnimi odkloni od dolgoletnega povprečja je bilo od 5. do 10. februarja, v teh dneh je bila predvsem v notranjosti države zelo nizka jutranja temperatura, h kateri sta pripomogla tudi snežna odeja in večinoma jasno vreme. V Murski Soboti je bil 9. februar kar 17 °C hladnejši kot običajno. Na Primorskem je bil odklon od običajnih vrednosti sicer opazen, vendar bistveno manjši kot drugod po državi. Sledilo je nekaj nadpovprečno toplih dni, nato je povprečna dnevna temperatura vse do konca meseca ostala pod običajnimi vrednostmi, izrazito mrzel je bil tudi zadnji februarski dan. 3 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Najvišjo februarsko temperaturo so namerili med 10. in 14. dnem v mesecu. 13.5 °C so izmerili v zgornji Vipavski dolini, na Goriškem je bilo 12.5 °C, na letališču v Portorožu je bilo 11.9 °C. V Ljubljani, večjem delu Dolenjske in Štajerske je bila najvišja temperatura med 10 in 11 °C. Najnižjo temperaturo so v pretežnem delu države izmerili med 8. in 10. februarjem, le v visokogorju in zgornji Vipavski dolini je bilo najhladneje zadnji februarski dan. Na Kredarici so izmerili -25.7 °C, v Murski Soboti -24.1, v Črnomlju -21.5, v Kočevju -23.1 °C. Kredarici v mesecu februarju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in February and the corresponding means of the period 19611990 Povprečna februarska temperatura je bila v Ljubljani -0.3 °C, kar je 1.7 °C pod dolgoletnim povprečjem in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši februar 1966, takrat je bila povprečna temperatura 6.7 °C, s 5.7 °C sta mu sledila februarja v letih 1974 in 1990. Daleč najhladnejši je bil februar 1956 z -7.8 °C, z -3.7 °C mu je sledil februar 1954. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila -3.8 °C, kar je 1.8 °C pod dolgoletnim povprečjem in še v mejah običajne spremenljivosti. Najhladnejša so bila februarska jutra leta 1956 z -12.2 °C, najtoplejša pa leta 1966 s 3.3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 3.8 °C, kar je 1.7 °C pod dolgoletnim povprečjem in še v mejah običajne spremenljivosti. Popoldnevi so bili najbolj topli leta 1998 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 12.2 °C, najhladnejši pa že prej omenjenega izjemno mrzlega februarja 1956 z -2.9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. V visokogorju je bil februar 2005 pomembno hladnejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka -13.1 °C, odklon od dolgoletnega povprečja je z -4.4 °C presegel meje običajne spremenljivosti. Le dvakrat doslej je bil februar hladnejši: leta 1956 z -17.2 °C in 1965 z -14.4 °C. Najtoplejši je bil februar 1998 s povprečno temperaturo -2.5 °C, le za spoznanje je zaostajal februar 1990 z -2.9 °C. Na sliki 2 desno sta povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna februarska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se minimalna dnevna temperatura spusti do ledišča ali nižje. Celo na letališču v Portorožu je bilo 19 hladnih dni. V gorah in Zgornjesavski dolini so bili hladni vsi februarski dnevi. V Ljubljani je bilo 25 hladnih dni, v dolgoletnem povprečju jih je 18. Od sredine minulega stoletja so bili v Ljubljani februarja 1966 le 4 hladni dnevi, leta 1974 pa 5 (slika 3). Februarja so dnevi s temperaturo ves dan pod lediščem običajno že opazno bolj redki kot januarja, takim dnevom pravimo ledeni. V Ljubljani so bili 3, kar je toliko kot v dolgoletnem povprečju. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani enaindvajset februarjev brez ledenega dneva, 21 ledenih dni pa je bilo v izjemno mrzlem februarju 1956. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo 30 T 25 -- 20 -- ^ u n j 15 -- > M H >i/J 10 - 5 - 0 -1 LJUBLJANA BEŽIGRAD 25 20 Q 15 O J £ S 10 1951 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 3. Število hladnih dni v februarju in povprečje obdobja Slika 4. Število ledenih dni v februarju in povprečje obdobja 1961-1990 1961-1990 Figure 3. Number of days with minimum daily temperature Figure 4. Number of days with maximum daily temperature bellow 0 °C in February and the corresponding mean of the bellow 0 °C in February and the corresponding mean of the period 1961-1990 period 1961-1990 Seveda je v Sloveniji še kar nekaj krajev, kjer se temperatura ob jasnih, mirnih nočeh in s snegom prekritih tleh spusti še nižje, kot na naših merilnih postajah. Med meteorološkimi postajami je v krajih z zelo nizko temperaturo Babno polje (10. februarja so izmerili -29.0 °C), a kot kažejo občasne meritve, tudi to ni najhladnejši kraj v državi. Z nizko temperaturo zraka med slovenskimi mesti pozimi pogosto izstopa Murska Sobota. Tamkajšnji februarski rekord je -28.6 °C iz leta 1956, še vedno zelo nizkih -26.4 °C so izmerili leta 1985, leta 1963 pa -26.2 °C, le malo je zaostajal februar 1969 z -25.9 °C. Na Kredarici tako ekstremno nizke temperature niso izmerili, najhladneje je bilo februarja 1965 z -27.7 °C, letošnji februar pa se z -25.7 °C uvršča na drugo mesto pred februarjem 1991 z -25.3 °C. Na sedanji lokaciji merilne postaje je bila v Ljubljani najnižja izmerjena februarska temperatura -23.3 °C iz leta 1956, podobno mraz je bilo z -21.0 °C februarja 1948, z -18.0 °C pa leta 1985, z nizko temperaturo izstopa tudi februar 1952 z -17.3 °C. V Ljubljani že od leta 1991 niso izmerili tako nizke februarske temperature zraka kot letos. 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 5. Najnižja februarska temperatura in povprečje Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka februarja 2005 obdobja 1961-1990 Figure 5. Absolute minimum air temperature in February and the 1961-1990 normals povprečja 1961-1990 Figure 6. Mean air temperature anomaly, February 2005 5 0 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo 13 15 DAN 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 -25 -30 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 -25 -30 15 10 5 0 13 15 DAN 13 15 DAN 11 13 15 17 19 21 23 25 27 DAN 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 -25 -30 - 15 T 10 - o 5 - < 0 - m -5 - S -10 - w PH -15 - s w -20 - H -25 - -30 -1 15 1 10 - O 5 - 0 - m -5 - S -10 - w PH -15 - s w -20 - H -25 - -30 15 1 10 - O 5 - 0 - m -5 - S -10 - w Ph -15 - s p -20 - -25 - -30 13 15 DAN NOVO MESTO ......./C\........ 13 15 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 DAN Slika 7. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), februar 2005 Figure 7. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), February 2005 Povprečna februarska temperatura zraka je bila povsod po državi pod dolgoletnim povprečjem, odklon je bil največji v visokogorju (na Kredarici so za dolgoletnim povprečjem zaostali kar 4.4 °C), na Kočevskem in v Prekmurju, v teh krajih so presegli meje običajne spremenljivosti. Drugod po državi je bil odklon sicer negativen, vendar še v mejah običajne spremenljivosti. Najmanjši odklon je bil na Obali, kjer je bil februar le 1.2 °C hladnejši kot običajno. Na sliki 6 je prikazan odklon povprečne februarske temperature od dolgoletnega povprečja. 3 5 7 9 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Slika 8. Prikaz porazdelitve padavin februarja 2005 Figure 8. Precipitation amount, February 2005 Slika 9. Višina padavin februarja 2005 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 9. Precipitation amount in February 2005 compared with 1961-1990 normals Veliki dolenci Lendava Jeruzalem Slovenske konjice Sevno Nova vas Kneške ravne Kobarid Žaga Soča Log pod Mangartom Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška Bistrica Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Letališče Portorož Slap pri Vipavi Bilje pri Novi Gorici Rateče-Planica Kredarica Lesce Godnje 150 200 ■ —-J—' -^ -i—J -■-Hi 1 50 100 0 povprečje 1961-90 | | februar 2005 Slika 10. Mesečna višina padavin v mm februarja 2005 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 10. Monthly precipitation amount in February 2005 and the 1961-1990 normals Višina februarskih padavin je prikazana na sliki 8, najmanj jih je bilo na Goriškem in sploh v celotni Vipavski dolini, tudi v pretežnem delu Posočja je bilo padavin malo; največ jih je bilo na Blokah, Snežniku, Kočevskem rogu in v Beli krajini. Padavine nikjer niso presegle 90 mm, v Vipavski dolini pa niso presegle niti 15 mm. Z izjemo dela Goričkega in okolice Lendave so padavine na severovzhodu države presegle dolgoletno povprečje, prav tako je bilo le-to preseženo na jugovzhodu države. V Murski Soboti so dolgoletno povprečje presegli za četrtino, v Jeruzalemu za tretjino. Zelo skromne so bile februarske padavine na Krasu, zahodnem delu Notranjske, Trnovski planoti, večjem 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo delu Julijcev in v Zgornjesavski dolini, kjer niso dosegli niti dveh petin dolgoletnega povprečja. Na Obali, v Vipavski dolini, Žagi, Soči in Kobaridu pa ni bila dosežena niti petina običajnih padavin. V Kočevju in Novem mestu je bilo 12 dni s padavinami vsaj 1 mm, v Črnomlju 11, v Sevnem, na Kredarici in Jezerskem jih je bilo 10. Le po 3 dnevi s padavinami so bili v večjem delu Posočja, na Goriškem in na Obali. Slika 11. Ostanki snega se počasi preobražajo Figure 11. Remains of snow are slowly transforming § O J > w H 25 20 15 10 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 12. Število padavinskih dni v februarju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 12. Number of days in February with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Slika 13. Padavine februarja in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 13. Precipitation in February and the mean value of the period 1961-1990 £ > < Q £ < g >Eo > 250 200 150 100 - 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Februar je bil v Ljubljani dokaj suh, padlo je komaj 44 mm, kar je 54 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji sta bila s po 3 mm najbolj suha februarja 1949 in 1998; po 6 mm je padlo v letih 1959 in 1993. Najobilnejše februarske padavine so bile leta 1968 (208 mm), leta 1969 (198 mm) in leta 1952 (192 mm). 5 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki - februar 2005 Table 1. Monthly meteorological data - February 2005 Postaja Padavine in pojavi RR RP SS SSX DT SD Kamniška Bistrica 38 32 18 20 4 6 Brnik 49 64 19 17 22 6 Jezersko 38 39 28 35 24 10 Podljubelj 29 31 19 16 22 8 Log pod Mangartom 37 26 22 27 23 3 Soča 21 16 7 17 23 3 Žaga 28 16 7 27 23 3 Kobarid 18 11 7 20 23 3 Kneške ravne 35 20 10 24 23 3 Nova vas 79 89 27 55 27 9 Sevno 60 93 11 33 24 10 Slovenske konjice 47 91 18 22 4 8 Jeruzalem 67 131 20 33 24 6 Lendava 39 93 20 22 22 4 Veliki dolenci 35 94 18 32 24 5 LEGENDA: RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) DT - dan v mesecu SD - število dni s padavinami > 1.0 mm Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih točk, kjer merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah in snežni odeji za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi temperaturo. Slika 14. Trajanje sončnega obsevanja februarja 2005 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 14. Bright sunshine duration in February 2005 compared with 1961-1990 normals Na sliki 14 je shematsko prikazano februarsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Dolgoletno povprečje je bilo za dobro petino preseženo na Obali in v Celju; Goriška, Kras, Notranjska in osrednji del Slovenije ter Prekmuije so tudi imeli več sončnega vremena kot običajno. Na Koroškem so s 83 urami sončnega vremena za dolgoletnim povprečjem zaostajali za petino. Na Goriškem je sonce sijalo 144 ur, 118 ur pa v Postojni. Na Obali so zabeležili 148 ur sončnega vremena, to je bilo tudi največ v vsej državi. V preteklosti je bilo na Obali že precej bolj sončnih februarjev, največ ur je sonce sijalo leta 2003 (232 ur), sledila sta mu februar 1993 (194 ur) in februar 1959 (192 ur). 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo w £ > < KREDARICA ll 8 > w 6 § O 4 & £ O 2 00 PrFFrrrrrrrrPrrrrFr 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 DAN S 16 JS 16 - w S 12 ■ Š % 8 ■ Ph 4 - BILJE I II 6 ra 6 o o 4 £ O 2 00 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 DAN S w £ > < LJUBLJANA I 23 25 Fr 27 ...................... 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 DAN 8 > w 6 § O 4 Z O 2 00 s 16 £16 w S 12 Š 3 8 -Ph 4 - - CELJE i 1 l.l. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 DAN 8 > w 6 ra 6 o o 4 N o 2 00 NOVO MESTO 1 16 w S 12 - Š 3 8 -Ph 4 - -ll l .l 8 > W 6 ra 6 o o 4 Z £ o 2 00 I"! 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 DAN JI 16 w S 12 > < 9 8 -j c 8 CLc 4 MARIBOR J 8 > w « § O 4 >§ Z O 2 M 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 DAN w J: ti < a < Ph MURSKA SOBOTA I r- F rrrrFPrrrrrrP r r 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 DAN 8 > w 6 ra 6 o o 4 S § 2 00 W J: ti < a < Ph PORTOROŽ ----------------- .¡i: 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 DAN 8 > w 6 ra 6 o o 4 S N o 2 00 Slika 15. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) februarja 2005 (Opomba: 24-umo višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 15. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, February 2005 24 12 24 12 20 10 20 10 16 8 12 8 4 0 0 0 0 24 12 12 20 10 10 0 0 12 24 12 20 10 20 10 0 0 0 0 12 12 10 10 0 0 Na sliki 15 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo O J > w H 200 150 100 50 — 0 LJUBLJANA i I r Slika 16. Število ur sončnega obsevanja v februarju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 16. Bright sunshine duration in hours in February and the mean value of the period 1961-1990 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 V Ljubljani je sonce sijalo 102 uri, kar je 120 % dolgoletnega povprečja. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani je bilo največ sončnega vremena februarja 1998 (176 ur), med bolj sončne spadajo še februar 2000 (149 ur), 1990 (145 ur) in 1975 (143 ur). Najbolj siva sta bila februarja 1969 in 1972 s po 23 urami, 34 ur je sonce sijalo leta 1951, 44 ur sončnega vremena je bilo februarja 1986. 10 § 6 O ►J > W 4 H 4 0 LJUBLJANA i 25 20 15 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 17. Število jasnih dni v februarju in povprečje obdobja Slika 18. Število oblačnih dni v februarju in povprečje 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 17. Number of clear days in February and the mean Figure 18. Number of cloudy days in February and the mean value of the period 1961-1990 value of the period 1961-1990 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Večinoma je bilo februarja od 2 do 7 jasnih dni. V Ljubljani sta bila samo dva jasna dneva, kar je dan manj od dolgoletnega povprečja (slika 17); od sredine minulega stoletja je bilo 9 februarjev brez jasnega dneva. Kar devet jasnih februarskih dni je bilo v Ljubljani v letih 1993, 1997, 1998 in 2003. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Na Obali, Goriškem in v Zgornjesavski dolini je bilo oblačnih dni približno toliko kot jasnih, drugod je bilo oblačnih dni več kot jasnih. Največ, kar po 16, jih je bilo v Beli krajini in Kočevju. V Prekmuiju je bilo 11 oblačnih dni, na Štajerskem okoli 14. Na Kredarici je bilo 8 oblačnih dni. V Ljubljani je bilo 10 oblačnih dni (slika 18), kar je štiri dni manj od dolgoletnega povprečja. Februarja 1972 je bilo v Ljubljani 24 oblačnih dni, v letih 1969 in 1986 po 23. Samo 3 oblačne dneve so zabeležili februarja 1998. Povprečna oblačnost je bila nizka na Goriškem in Obali, kjer so oblaki v povprečju prekrivali manj kot polovico neba. Največjo povprečno oblačnost so imeli v Beli krajini, v povprečju so oblaki prekrivali 7.4 desetine neba, v Ljubljani je bila povprečna oblačnost 6.4 desetine. 8 g 10 5 2 0 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - februar 2005 Table 2. Monthly meteorological data - February 2005 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 -2.3 -2.0 2.6 -6.1 9.0 13 -15.4 8 26 0 623 94 6.0 12 6 36 42 5 0 0 12 23 22 3.4 Kredarica 2514 -13.1 -4.4 -10.1 -15.0 0.2 12 -25.7 28 28 0 927 102 87 5.8 8 6 62 64 10 0 17 28 190 27 738.8 1.7 Rateče-Planica 864 -4.8 -2.3 1.4 -9.6 8.3 11 -18.0 8 28 0 696 100 88 5.4 8 7 28 36 7 0 1 28 65 23 912.9 3.2 Bilje pri N. Gorici 55 2.3 -1.8 7.7 -2.7 12.5 10 -8.7 9 22 0 495 144 117 4.9 6 6 11 12 3 0 1 3 7 22 1008.4 4.1 Slap pri Vipavi 137 2.4 -1.7 7.2 -1.3 13.5 10 -5.5 28 20 0 493 5.3 7 6 15 16 4 0 0 1 5 22 3.4 Letališče Portorož 2 3.0 -1.2 8.4 -1.2 11.9 14 -7.4 10 19 0 476 148 123 4.8 7 7 23 37 3 0 1 2 7 22 1014.6 4.5 Godnje 295 1.0 -1.6 6.4 -2.4 12.2 10 -7.5 8 23 0 532 3.0 3 13 17 18 5 0 0 4 4 22 2.6 Postojna 533 -1.8 -2.4 2.3 -5.0 9.2 13 -10.8 8 25 0 611 118 113 6.1 10 5 30 34 5 0 3 10 33 26 4.2 Kočevje 468 -3.6 -3.8 1.9 -8.3 7.9 13 -23.1 10 27 0 662 6.8 16 2 67 74 12 0 4 28 58 24 3.5 Ljubljana 299 -0.3 -1.7 3.8 -3.8 10.3 13 -12.4 8 25 0 568 102 120 6.4 10 2 44 54 7 0 1 17 25 26 980.6 4.3 Bizeljsko 170 -2.0 -3.5 2.2 -6.0 7.6 14 -19.2 10 24 0 617 6.8 15 4 62 111 9 1 6 23 20 4 4.2 Novo mesto 220 -1.7 -2.8 2.2 -5.2 10.1 12 -16.5 10 26 0 608 86 95 6.4 12 4 61 112 12 0 7 22 33 24 987.6 4.5 Črnomelj 196 -1.4 -2.6 3.3 -5.8 11.2 13 -21.5 10 24 0 600 7.4 16 3 77 105 11 0 1 24 35 27 4.9 Celje 240 -2.2 -2.9 3.4 -7.1 10.6 13 -18.7 10 26 0 621 102 123 6.8 14 3 48 87 9 1 5 18 19 26 988.0 4.2 Maribor 275 -1.6 -2.7 2.3 -4.8 10.3 13 -16.0 8 24 0 604 88 97 6.9 14 3 53 106 7 0 0 22 38 24 983.2 4.3 Slovenj Gradec 452 -3.1 -2.5 2.6 -7.8 8.3 13 -19.7 8 27 0 648 83 80 6.6 12 2 32 62 8 0 1 21 22 27 4.1 Murska Sobota 188 -3.3 -3.8 1.8 -7.7 10.2 13 -24.1 10 27 0 653 87 102 6.7 11 3 48 124 5 1 10 20 25 24 994.5 4.0 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). n TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C i=1 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - februar 2005 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - February 2005 Postaja I. dekada II. dekada III dekada T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 11.8 -3.8 -7.4 -6.3 -10.4 5.1 9.7 11.9 1.0 -3.9 -1.1 -7.0 2.3 6.5 8.6 -0.7 -3.6 -1.5 -4.4 11.8 -3.8 Bilje 12.5 -4.9 -8.7 -6.8 -11.1 3.6 9.3 11.7 -1.6 -6.0 -4.1 -8.6 2.0 5.5 7.9 -1.4 -4.0 -2.7 -5.5 12.5 -4.9 Slap pri Vipavi 13.5 -2.5 -4.0 -5.9 -8.0 4.0 8.9 12.5 0.2 -3.5 -2.3 -7.5 1.0 4.9 8.0 -1.6 -5.5 -2.9 -6.0 13.5 -2.5 Postojna 8.8 -7.6 -10.8 -9.6 -12.6 0.7 4.7 9.2 -2.0 -9.8 -3.7 -11.4 -3.2 -0.3 2.4 -5.5 -10.0 -6.3 -12.2 8.8 -7.6 Kočevje 5.1 -13.9 -23.1 -13.8 -23.5 0.0 4.3 7.9 -4.2 -10.5 -4.7 -11.2 -3.6 0.1 5.0 -6.4 -17.3 -7.4 -19.6 5.1 -13.9 Rateče 6.1 -12.1 -18.0 -18.3 -25.1 -2.2 3.5 8.3 -7.5 -12.2 -10.9 -16.1 -6.2 -1.5 3.3 -9.1 -14.5 -13.0 -17.4 6.1 -12.1 Lesce 7.5 -10.0 -15.4 -12.2 -18.2 0.8 5.0 9.0 -2.3 -6.5 -4.9 -9.0 -3.0 0.9 4.0 -5.9 -10.2 -8.2 -14.5 7.5 -10.0 Slovenj Gradec 6.3 -13.7 -19.7 -17.9 -25.4 0.5 4.8 8.3 -2.9 -5.6 -4.0 -8.4 -3.3 0.8 3.8 -6.5 -16.6 -8.6 -22.9 6.3 -13.7 Brnik 8.2 -12.5 -19.3 -0.1 5.3 9.5 -4.1 -8.1 -2.8 2.0 4.2 -6.1 -15.4 8.2 -12.5 Ljubljana 8.9 -7.6 -12.4 -12.4 -17.7 2.3 6.3 10.3 -0.9 -5.1 -4.1 -8.6 -0.9 2.0 5.5 -2.8 -8.0 -6.0 -17.1 8.9 -7.6 Sevno 6.0 -7.4 -12.5 -9.9 -15.0 0.2 3.8 6.9 -1.9 -4.7 -3.1 -7.7 -3.1 0.3 3.7 -4.9 -10.7 -6.5 -17.0 6.0 -7.4 Novo mesto 4.7 -10.1 -16.5 -13.1 -20.0 1.5 5.5 10.1 -1.7 -5.8 -4.1 -10.4 -1.5 0.8 6.3 -3.4 -12.0 -5.7 -16.8 4.7 -10.1 Črnomelj 5.0 -10.8 -21.5 -13.2 -23.5 1.7 6.3 11.2 -2.4 -8.5 -4.0 -10.5 -1.2 1.8 7.6 -3.6 -14.0 -4.7 -18.0 5.0 -10.8 Bizeljsko 3.2 -11.7 -19.2 -12.6 -19.8 1.2 5.1 7.6 -2.2 -7.2 -3.6 -8.4 -1.1 1.9 5.6 -3.4 -10.4 -4.1 -11.2 3.2 -11.7 Celje 6.6 -12.8 -18.7 -15.1 -20.8 1.8 6.4 10.6 -2.4 -6.0 -3.9 -8.1 -2.2 2.1 6.0 -5.8 -15.5 -6.9 -22.0 6.6 -12.8 Starše 6.1 -13.9 -21.0 -16.3 -24.3 1.8 5.7 10.8 -1.6 -5.2 -2.9 -8.1 -1.8 2.0 6.0 -4.7 -12.1 -5.5 -16.9 6.1 -13.9 Maribor 6.5 -9.0 -16.0 1.4 5.1 10.3 -1.4 -5.1 -1.5 1.5 5.7 -3.7 -9.6 6.5 -9.0 Jeruzalem 6.0 -7.3 -13.5 -8.4 -16.0 1.2 4.5 9.5 -1.7 -3.5 -2.5 -4.5 -2.5 0.4 5.0 -4.4 -10.5 -4.1 -12.5 6.0 -7.3 Murska Sobota 6.0 -15.0 -24.1 -19.5 -29.4 1.2 5.0 10.2 -2.1 -6.5 -3.2 -8.5 -2.5 1.5 6.2 -5.6 -15.3 -7.0 -22.2 6.0 -15.0 Veliki Dolenci 5.6 -7.6 -12.6 -12.8 -20.0 1.1 4.5 10.0 -2.4 -6.2 -5.2 -9.5 -2.2 0.6 5.0 -4.1 -10.2 -6.1 -14.5 5.6 -7.6 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - februar 2005 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - February 2005 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. II M od 1.1.2005 I. II. III M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 0.0 0.0 0.0 0.0 23.3 6.0 23.3 6.0 41 0 0 0 0 7 1 7 1 Bilje 0.0 0.0 2.9 1.0 8.5 3.0 11.4 4.0 28 0 0 0 0 7 2 7 2 Slap pri Vipavi 0.0 0.0 4.6 1.0 10.5 5.0 15.1 6.0 29 0 0 0 0 5 1 5 1 Postojna 0.7 1.0 6.4 1.0 23.3 8.0 30.4 10.0 41 3 2 0 0 33 8 33 10 Kočevje 3.0 2.0 8.2 5.0 56.1 7.0 67.3 14.0 114 31 10 23 10 58 8 58 28 Rateče 1.1 1.0 4.7 1.0 22.4 7.0 28.2 9.0 37 38 10 36 10 65 8 65 28 Lesce 3.8 1.0 3.2 2.0 28.7 7.0 35.7 10.0 38 8 4 0 0 23 8 23 12 Slovenj Gradec 8.0 2.0 1.8 2.0 22.0 7.0 31.8 11.0 40 12 10 5 3 22 8 22 21 Brnik 12.2 3.0 7.3 2.0 29.0 6.0 48.5 11.0 50 16 8 5 3 17 8 17 19 Ljubljana 4.2 2.0 5.9 2.0 33.5 8.0 43.6 12.0 47 9 7 1 1 25 8 25 16 Sevno 6.6 2.0 9.2 2.0 43.7 8.0 59.5 12.0 70 6 3 0 0 33 8 33 11 Novo mesto 5.3 3.0 14.8 5.0 40.7 8.0 60.8 16.0 85 17 10 11 4 33 8 33 22 Črnomelj 7.0 3.0 14.5 4.0 55.2 8.0 76.7 15.0 117 19 10 15 6 35 8 35 24 Bizeljsko 10.2 3.0 23.0 2.0 28.4 5.0 61.6 10.0 82 20 10 15 5 15 8 20 23 Celje 10.2 2.0 7.7 2.0 30.0 8.0 47.9 12.0 53 12 8 6 2 19 8 19 18 Starše 17.5 3.0 1.2 1.0 33.7 5.0 52.4 9.0 70 20 10 13 3 38 8 38 21 Maribor 13.4 3.0 1.3 1.0 38.0 6.0 52.7 10.0 67 23 10 14 4 38 8 38 22 Jeruzalem 18.7 3.0 1.8 2.0 46.1 5.0 66.6 10.0 85 20 10 12 2 33 8 33 20 Murska Sobota 15.3 4.0 0.9 2.0 31.5 5.0 47.7 11.0 57 21 9 13 2 25 8 25 19 Veliki Dolenci 14.3 2.0 0.4 1.0 20.0 3.0 34.7 6.0 36 29 8 27 3 32 7 32 18 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1.1.2005 Dmax s.d. LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1.1.2005 Dmax s.d. ■ dekade in mesec ■ višina padavin (mm) ■ število dni s padavinami vsaj 0.1 mm ■ letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) ■ višina snežne odeje (cm) ■ število dni s snežno odejo ob 7.uri ■ decade and month ■ precipitation (mm) ■ number of days with precipitation 0.1 mm or more ■ total precipitation from the beginning of this year (mm) ■ snow cover (cm) ■ number of days with snow cover Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 28. februarja 2005 20 10 1 4 7 10 13 16 19 22 25 28 31 3 6 9 12 15 18 21 24 27 50 40 30 0 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica Novo mesto Portorož - letališče Bilje 2.6 % NNW 2.4 %/s 4.1 % NNE 3.9 %/s 1.1 % NNW 1.4 m/s 2.7 % NNE 3.2 m/s 1.2 % NW 1.1 m/s 4.1 % NE 2.7 m/s 4.0 % WNW 0.8 m/s 8.6 % WSW 1.1 m/s 17.4 % ENE 2.1 m/s WNW 2.3 %/s 9.9 % 1.4 % E 18 m/s W -1.5 %/s ESE 1.0 m/s WSW 2 17.5 % ENE 3.8 m/s _ 6.6 % E 2.9 m/s 22.6 % ESE 2.6 m/s 3.3 % W 1.5 m/s WSW 1.2 %/s 35.9 % E 3.1 m/s E.- 19.8 % ESE 3.2 m/s SW 1.1 %/s SE 2.0 % SE 0.9 m/s 4.3 % SW 1.2 m/s 2.1 % SE 1.2 m/s 7.3 % 3.8 % SSW 1.1 m/s 81 % SSE 1.1 m/s S 1.1 m/s 2.4 % SSW 1.2 m/s 1.4 % S 0.8 m/s 1.5 % SSE 0.8 m/s Slika 19. Vetrovne rože, februar 2005 Figure 19. Wind roses, February 2005 M 7.4 % N 1.8 m/s M 4.0 % N 5.5 m/s 5.1 % N 0.8 m/s 7.3 % NNW 1.3 m/s 6.6 % NNE 1.9 m/s 2.9 % NNW 0.9 m/s MME 105 % NNE 0.9 m/s NNW 7.4 m/s NNE .... .25.1 % NW 1.5 m/s 3.5 % NE 1.5 m/s 2.6 % NW 0.9 m/s MC 157 % NE 1.0 m/s NW 7.6 m/s MC 1 % NE 1.5 m/s 12.5 % WNW 1.5 m/s 1.6 % ENE 1.1 m/s 1.6 % WNW 1.9 m/s 0.7 % ENE 1.6 m/s 1.0 % W 2.5 m/s 15.1 % E 1.7 m/s 2.5 % W 0.9 m/s 2.2 % E 0.7 m/s W 6.6 m/s 1.5 % E 2.5 m/s 1.0 % WSW 1.2 %/s 9.6 % ESE 1.2 m/s 1.9 % WSW 0.7 m/s 2.6 % ESE 0.8 m/s 0.4 % WSW e.4 m/s 7.8 % ESE 3.6 m/s 1.9 % SW 0.9 m/s SE 77 % SE 1.2 m/s 1.5 % SW 0.6 m/s 59 % SE 1.2 m/s 0.0 % SW 1.1 m/s 15.1 % SE 5.6 m/s 3.9 % SSW 1.1 m/s -SC 54 % SSE 1.3 m/s 1.8 % SSW 0.9 m/s SSE 101 % SSE 1.3 m/s 0.0 % SSW 0.0 m/s SSE 4.7 % S 1.3 m/s 7.4 % S 1.3 m/s 0.4 % S 2.1 m/s M 15 % N 1.5 m/s M 2.4 % N 0.7 m/s 1.9 % N 2.8 m/s 1.1 % NNW 0.6 m/s 3.4 % NNE 1.0 m/s 1.9 % NW 0.7 m/s 11.2 % NE 1.7 m/s 4.3 % NW 2.7 m/s 11.2 % NE 4.2 m/s 2.3 % WNW 1.3 m/s CMC 122 % ENE 2.8 m/s 7.6 % W 0.8 m/s 1.5 % SW 2.4 m/s S- 16.1 % SE 2.7 m/s 1.5 % SSW 2.8 m/s ™ 26 % SSE 2.4 m/s 2.3 % S 2.2 m/s 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 19) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta vzhodjugovzhodni in jugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo 39 % vseh terminov, burji je pripadlo 29 % vseh primerov, največjo povprečno hitrost je imel severovzhodnik (4.2 m/s). Najmočnejši sunek vetra je 28. februarja dosegel 17.1 m/s. V Biljah je vzhodnik skupaj s sosednjima smerema pihal v 68 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 21. februarja dosegel 19.6 m/s. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik, pihal je v 16 % vseh primerov, 15 % je pripadlo vzhodniku. Najmočnejši sunek je bil 1. februarja 11.4 m/s. Na Kredarici je veter v sunku 1. dan meseca dosegel hitrost 40.1 m/s, severozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 63 % vseh terminov, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa 25 %. V Mariboru, kjer je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 45 % vseh primerov, je sunek vetra 16. februarja dosegel 16.2 m/s. V Novem mestu je prevladoval vzhodseverovzhodnik; s sosednjima smerema je pihal v 38 % vseh terminov, največja izmerjena hitrost je bila 13.6 m/s 12. februarja. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, februar 2005 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, February 2005 Postaja Temperatura zraka I. II. III. M I. Padavine II. III. M Sončno obsevanje I. II. III. M Portorož -2.8 0.9 -1.9 -1.2 0 0 153 38 209 111 63 123 Bilje -2.6 -0.4 -2.6 -1.9 0 7 37 12 222 93 61 123 Slap pri Vipavi -2.2 0.1 -3.5 -1.7 0 12 43 16 Postojna -4.0 0.4 -4.1 -2.4 2 18 100 34 208 93 38 113 Kočevje -7.5 0.0 -4.2 -3.9 11 19 273 74 Rateče -3.9 0.6 -3.9 -2.3 5 14 104 36 131 98 45 91 Lesce -3.7 1.8 -2.6 -1.5 17 9 115 42 Slovenj Gradec -5.8 1.2 -3.2 -2.5 55 8 155 62 120 81 40 80 Brnik -6.2 0.3 -2.9 -2.9 55 21 146 63 Ljubljana -3.6 1.1 -2.8 -1.7 16 16 185 54 220 108 44 120 Sevno -5.2 -0.1 -4.2 -3.1 34 31 305 94 Novo mesto -6.1 0.7 -3.0 -2.8 33 56 3 1 112 151 88 43 95 Črnomelj -5.7 0.7 -2.8 -2.6 32 39 381 105 Bizeljsko -7.2 -0.1 -3.0 -3.5 61 88 228 111 Celje -6.7 1.4 -3.4 -2.9 62 31 222 87 205 114 57 125 Starše -8.4 0.9 -3.3 -3.7 130 5 340 109 Maribor -5.5 0.4 -3.1 -2.8 100 5 323 106 Jeruzalem -5.9 0.3 -4.2 -3.2 128 8 375 131 Murska Sobota -8.7 0.7 -3.4 -3.8 141 5 331 124 159 77 72 102 Veliki Dolenci -5.0 0.6 -3.4 -2.5 132 2 231 95 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - dekade in mesec Prva tretjina februarja je bila zelo hladna, odklon temperature je bil najmanjši na Obali in v Vipavski dolini, kjer temperatura ni zaostajala za dolgoletnim povprečjem za več kot 3 °C, drugod je bil odklon večji in v Prekmurju je bilo skoraj 9 °C hladneje kot običajno. Osrednji del februarja je bil temperaturno povsem povprečen, zadnja tretjina meseca pa je bila ponovno opazno hladnejša kot običajno, tudi tokrat je bil odklon od dolgoletnega povprečja najmanjši na Obali (okoli 2 °C). Prva tretjina mesca je bila na jugozahodu povsem suha, na severovzhodu pa je bilo dolgoletno povprečje preseženo. Osrednji del februarja je bil skoraj brez padavin na Obali in na Goriškem ter na severovzhodu države, a tudi drugod dolgoletno povprečje ni bilo doseženo. V zadnji tretjini februarja je bilo malo padavin le v Vipavski dolini, drugod je bilo dolgoletno povprečje preseženo, ponekod je padlo tudi dvakrat ali trikrat toliko padavin kot običajno. Prva tretjina februarja je bila nadpovprečno sončna, na zahodu države, v Ljubljanski in Celjski kotlini je sonce sijalo dvakrat toliko časa kot 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo običajno. V osrednji tretjini meseca je bila osončenost blizu dolgoletnega povprečja, nekoliko bolj je odstopalo Prekmurje, kjer je bilo sončnega vremena le za dobre tri četrtine dolgoletnega povprečja. Pravo nasprotje sončni prvi tretjini meseca je bila zadnja tretjina februarja, le v Prekmuiju je sonce sijalo slabe tri četrtine dolgoletnega povprečja, veliko pa je bilo krajev, kjer niso dosegli niti polovice običajnega trajanja sončnega vremena. Slika 20. Zima na Rožniku Figure 20. Winter on Rožnik Na Kredarici februarja tla vedno prekriva snežna odeja. Na sliki 21 je največja februarska višina snežne odeje na Kredarici. 27. februarja je bila snežna odeja debela 190 cm, kar uvršča letošnji februar med slabše zasnežene. 600 500 ^ 400 E O ^ 300 >00 £ ™ KREDARICA Februarja 1977 so namerili kar 521 cm, med bolj zasnežene spadajo še februarji 1978 (440 cm), 2001 (420 cm) in 1960 ter 1984 s 410 cm. Tanka je bila snežna odeja v februarjih 2002 (75 cm), 1989 (80 cm), 1964 (124 cm) in v letih 1992 ter 2000 s 140 cm. Slika 21. Največja višina snega v februarju Figure 21. Maximum snow cover depth in February 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 100 - 0 V Ljubljani je 26. februarja snežna odeja dosegla 25 cm. Pet februarjev je bilo od sredine minulega stoletja brez snežne odeje. Debela je bila snežna odeja v februarjih 1952 (rekordnih 146 cm), 1969 (95 cm), 1983 (67 cm) in 1999 (56 cm). Slika 22. Največja višina snega v februarju Figure 22. Maximum snow cover depth in February LJUBLJANA ti mm fU 1999 2005 160 140 120 100 80 60 40 20 0 1951 1957 963 1969 1975 1981 1987 1993 Če je snežna odeja v notranjosti države februarja povsem običajna, je ob morju dokaj redka. Februarja 1963 so namerili 21 cm, letos 7 cm, februarja 1954 pa 5 cm. V Murski Soboti je bilo največ snega februarja 1986, namerili so 61 cm, leta 1952 je bilo 59 cm snega, leta 1963 53 cm, leta 1969 pa 50 cm. Letošnjih 25 cm torej ne predstavlja posebno debele snežne odeje. 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Na sliki 23 je število dni s snežno odejo v Ratečah, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti; februarja je sneg prekrival tla ves mesec v Zgornjesavski dolini. Drugod po nižinah je število dni s snežno odejo preseglo dolgoletno povprečje, čeprav snežna odeja ni bila posebej debela. Od sredine minulega stoletja so bili v Ljubljani štirje februarji (1971, 1980, 1989 in 1998) povsem brez snežne odeje. RATEČE NOVO MESTO °1951 ' ' 1957 ' ' 1963 ' ' 1969 ' ' 1975' ' 1981 ' ' 'l987' ' 1993 ' ' 1999 ' ' '2005 L 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 10 5 -0 LJUBLJANA : 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 MURSKA SOBOTA 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 23. Število dni s snežno odejo v februarju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 23. Number of days with snow cover in February and the mean value of the period 1960-1990 Na Kredarici so zabeležili 17 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Murski Soboti so zabeležili 10 dni z meglo, v Novem mestu 7, v Celju 5. Slika 24. Število dni z meglo v februarju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 24. Number of foggy days in February and the mean value of the period 1961-1990 25 15 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišča in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bil le en dan z meglo, kar je devet dni manj od dolgoletnega povprečja. 28 dni z meglo so našteli februarja 1952, le en dan z meglo so tako kot letos zabeležili v februarjih 1986 in 2001. Na sliki 25 levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Najvišji zračni pritisk je bil v mrzlem in lepem vremenu v prvi tretjini meseca, 9. februarja je bilo dnevno povprečje 1001.2 mb. V naslednjih dneh je zračni pritisk hitro padal in 13. februarja je z 961.4 mb dosegel najnižjo vrednost. 35 35 30 30 25 - 25 20 - 20 15 - 15 10 - 5 - 10 -- 5 -- 5 0 0 30 20 10 1951 2005 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Na sliki 25 desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. V obdobju mrzlega vremena je bilo v zraku zelo malo vodne pare; med 7. in 10. februarjem je bil delni pritisk vodne pare celo pod 3 mb. Ob padavinah je vlažnost zraka hitro narasla in 13. februarja dosegla 7.3 mb. Zadnji dan meseca je mrzel severovzhodnik prinašal zrak z najmanj vlage v vsem mesecu, delni pritisk vodne pare je bil 1.7 mb. Slika 25. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare februarja 2005 Figure 25. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in February 2005 SUMMARY The mean air temperature in February was well bellow the 1961-1990 normals. On the Coast temperature anomaly was -1.2 °C, elsewhere it was larger. The largest negative anomaly was observed in the Julian Alps, where temperature was 4.4 °C bellow the normal and exceeding the normal variability. Also in Prekmurje and in Kočevje normal variability was exceeded. The coldest period was between February 5th and 10th.The lowest temperature on Kredarica occurred on the last day of February (-25.7 °C), in Murska Sobota -24.1 °C was registered. Although these are very low temperatures, they are not the lowest ever observed in February. Precipitation was well bellow the 1961-1990 normals in the west part of Slovenia, but the normals were exceeded on northeast and southeast of Slovenia. Most of precipitation fell on Bloke, Snežnik, Kočevski rog and in Bela krajina, but nowhere precipitation exceeded 90 mm. On the Coast, Vipava valley and most of Soča valley less than one fifth of the normal precipitation fell. In Vipava valley precipitation was less than 16 mm. In Upper Sava valley snow cover persisted throughout the month, in Ljubljana snow cover reached 25 cm on February 26th.On the Coast snow cover is not very often, there were two days with observed snow cover, maximum snow depth was 7 cm. On Kredarica the maximum snow cover on February 27th was 190 cm. Sunshine duration was well above the 19611990 normals on the Coast and in Celje. Koroška region got only 83 hours of sunny weather, this is one fifth less than on the average. Abbreviations in the Table 1 : NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month ( °C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month ( 'C) RP - % of the normal amount of precipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1.0 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 ° C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days P - average pressure (hPa) OBS - bright sunshine duration in hours PP - average vapor pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration 19 Razvoj vremena v februarju 2005 Weather development in February 2005 Janez Markošek ¡.februar Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne snežne plohe Nad zahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, vzhodno od nas pa plitvo ciklonsko območje. V višinah je z močnimi severnimi vetrovi pritekal hladen zrak. Vreme je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Pojavljale so se krajevne snežne plohe. Pihal je severozahodni do severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 9, na Primorskem do 12 °C. 2.-4. februar Na Primorskem delno jasno in brez padavin, drugod pretežno oblačno z občasnim sneženjem Nad zahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, nad jugovzhodno Evropo pa območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je bila vzhodno od nas obsežna dolina s hladnim zrakom, nad nami je pihal močan severni veter (slike 1-3), s katerim je pritekal hladen in vlažen zrak. Prvi dan je povsod po državi prevladovalo oblačno vreme, v vzhodni Sloveniji je občasno rahlo snežilo. Drugi in tretji dan je bilo na Primorskem delno jasno, pihala je burja. Drugod je drugi dan občasno snežilo, zadnji dan obdobja pa je občasno rahlo snežilo le še ponekod v severozahodni in osrednji Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 5, na Primorskem od 8 do 11 °C. 5.-7. februar V večjem delu države pretežno jasno, zjutraj in dopoldne ponekod megla, burja, mrzlo Iznad severovzhodne Evrope se je nad Alpe, Jadran in Balkan razširilo območje visokega zračnega pritiska (slike 4-6). Nad naše kraje je od vzhoda pritekal hladen in suh zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme. Več oblačnosti je bilo zjutraj prvega dne obdobja, drugi dan pa je bilo pretežno oblačno v jugovzhodni Sloveniji. Po nekaterih nižinah je bila predvsem prvi in tretji dan zjutraj in dopoldne megla, 7. februarja po nižinah Prekmurja ves dan. Na Primorskem je pihala burja, ki je bila najmočnejša 6. februarja. Jutra so bila mrzla, 6. in 7. februarja so bile najnižje jutranje temperature ponekod pod -20 °C. Tudi najvišje dnevne temperature so večinoma ostale pod lediščem. 8.-10. februar Pretežno jasno, zjutraj zelo mrzlo, sprva burja Sprva je bilo nad večjim delom Evrope območje visokega zračnega pritiska, zadnji dan obdobja pa se je območje nizkega zračnega pritiska iznad Atlantika pomaknilo nad severno ter severni del zahodne in srednje Evrope. Pri nas je bilo pretežno jasno vreme, zadnji dan je bilo na nebu občasno precej visoke in srednje oblačnosti. Na Primorskem je prva dva dni pihala burja, ki je bila najmočnejša v Vipavski dolini. Zjutraj je bilo zelo mrzlo, najnižje jutranje temperature so bile od -12 do -24 °C, lokalno tudi nižje. Tudi na Primorskem se je temperatura spustila pod -5 °C. Najvišje dnevne temperature so bile iz dneva v dan višje in zadnji dan obdobja so izmerili od -1 do 6, na Primorskem do 13 °C. 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo 11. februar Zmerno do pretežno oblačno Območje visokega zračnega pritiska je nad nami počasi slabelo. Veter v višinah se je okrepil in obrnil na zahodno smer. Pritekal je toplejši in vlažen zrak. Zmerno do pretežno oblačno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 11 °C. 12. februar Oblačno, ponekod jugozahodnih Iznad britanskega otočja in Severnega morja se je nad severni del srednje Evrope pomaknilo območje nizkega zračnega pritiska. Nad nami je pihal močan zahodni veter (slike 7-9), pritekal je razmeroma topel in vlažen zrak. Oblačno je bilo, v višjih legah in le ponekod po nižinah je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 11 °C. 13. februar Ponoči oblačno s padavinami in nevihtami, čez dan delne razjasnitve in krajevne plohe Nad južno Skandinavijo ter zahodno in srednjo Evropo, Balkanom in Jadranom je bilo obsežno in globoko območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta je v noči na 13. februar prešla Slovenijo. Z močnimi zahodnimi vetrovi je pritekal vlažen in postopno hladnejši zrak. Ponoči je bilo oblačno s padavinami, ponekod je tudi zagrmelo. Meja sneženja je bila na okoli 700 metrov nadmorske višine. Čez dan se je delno razjasnilo, pojavljale so se krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 11 °C. 14. februar Ponoči oblačno in ponekod na vzhodu rahlo sneženje, čez dan delno jasno, burja Nad Italijo in Jadranom se je poglobilo sekundarno območje nizkega zračnega pritiska. V višinah pa je bilo nad večjim delom Evrope obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka. Eno središče je bilo nad Nemčijo in Poljsko, drugo nad srednjo Italijo. Ponoči je bilo oblačno, ponekod v vzhodni in jugovzhodni Sloveniji je občasno rahlo snežilo. Čez dan je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Na Primorskem je pihala šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 8, na Primorskem do 12 °C. 15.-16. februar Pretežno oblačno, drugi dan ponekod delne razjasnitve, vetrovno, burja Nad Italijo, Jadranom in Balkanom je bilo območje nizkega zračnega pritiska s središčem nad južno Italijo in južnim Jadranom. V višinah je bilo nad južno Evropo obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 10-12). Od severovzhoda je k nam pritekal hladen in vlažen zrak. Prevladovalo je pretežno oblačno vreme, drugi dan se je na Primorskem in ponekod v osrednji Sloveniji delno razjasnilo. Na Primorskem je pihala burja, v severovzhodni Sloveniji pa prvi dan severni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 6, na Primorskem do 10 °C. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo 17. februar Sprva oblačno, ponekod na jugovzhodu rahlo sneženje, čez dan delne razjasnitve Vzhodno od nas je bilo še vedno plitvo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa je bilo nad osrednjim Sredozemljem, Alpami in Balkanom jedro hladnega in vlažnega zraka. Nad nami je pihal severovzhodni veter, s katerim je pritekal razmeroma vlažen zrak. Sprva je bilo oblačno, ponekod na Notranjskem in v jugovzhodni Sloveniji je rahlo snežilo. Popoldne se je delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 9 °C. 18.-19. februar Na Primorskem in v zahodni Sloveniji pretežno jasno, drugod spreminjajoča se oblačnost Plitvo ciklonsko območje se je iznad krajev vzhodno od nas pomaknilo še bolj proti vzhodu. Nad Alpami se je za krajši čas zgradilo območje visokega zračnega pritiska, nato pa se je od severa proti srednji Evropi spustilo drugo območje nizkega zračnega pritiska s frontalnim valom. Na Primorskem in v zahodni Sloveniji je bilo pretežno jasno. Drugod je bilo 18. februarja zjutraj in dopoldne še oblačno, popoldne pa se je prehodno razjasnilo. Drugi dan je bilo v severovzhodni Sloveniji oblačno, čez dan se je od vzhoda pooblačilo tudi v osrednji in južni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 6, na Primorskem do 10 °C. 20. februar Pretežno oblačno, v severni in osrednji Sloveniji občasno naletava sneg, burja Nad srednjo Evropo in osrednjim Sredozemljem je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je bilo zahodno od nas jedro hladnega in vlažnega zraka. V višjih plasteh ozračja je pihal južni veter, v nižjih pa vzhodnik. Prevladovalo je pretežno oblačno vreme, v severni in osrednji Sloveniji je občasno naletaval sneg. Na Primorskem je pihala burja. Najvišje dnevne temperature so bile od -1 do 4, na Primorskem do 9 °C. 21.-25. februar Oblačno s pogostim sneženjem, občasno sneg tudi ob morju Naši kraji so bili v območju nizkega zračnega pritiska, ki je bilo nad južno polovico Evrope. V višinah je bilo nad zahodno in srednjo Evropo, zahodnim in osrednjim Sredozemljem ter Balkanom obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka, ki je imelo več središč (slike 13-15). Ta so bila občasno bližje, občasno pa bolj oddaljena od Slovenije. 21. februarja je bilo oblačno s sneženjem, dopoldne je snežilo tudi ob morju, popoldne je tam deževalo. Na Primorskem je pihala zmerna do močna burja. Tudi v noči na 22. februar je snežilo, zjutraj je bilo ob morju do 7 cm snega. Čez dan se je na Primorskem delno razjasnilo, drugod je občasno še rahlo snežilo. 23. februarja je bilo zjutraj po nižinah precej megle, novo sneženje pa je večji del države zajelo v popoldanskem času. Do naslednjega jutra je sneženje ponehalo, čez dan se je delno razjasnilo. Nove padavine so Slovenijo zajele v noči na 25. februar. Ob morju in po nižinah Primorske je deževalo, drugod snežilo. Tudi čez dan je še snežilo, le na Primorskem je bilo pretežno oblačno in suho vreme. Najvišje dnevne temperature so bile okoli 0, na Primorskem od 6 do 9 °C. 26.-27. februar Oblačno, občasno rahlo sneženje, vetrovno, burja Jugovzhodno od nas se je poglobilo območje nizkega zračnega pritiska. Od severovzhoda je k nam pritekal hladen in vlažen zrak. V višinah je bila nad Evropo obsežna dolina s hladnim zrakom 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo (slike 16-18). Prvi dan je bilo na Primorskem suho vreme, sprva pretežno oblačno, popoldne se je delno razjasnilo, začela je pihati burja. Drugod je sprva rahlo snežilo, popoldne pa se je ponekod v zahodni in osrednji Sloveniji prehodno delno razjasnilo. Drugi dan je bilo povsod oblačno, občasno je ponekod rahlo snežilo. Pihal je vzhodni do severovzhodni veter, na Primorskem burja. Najvišje dnevne temperature so bile od -2 do 3, na Primorskem od 4 do 8 °C. 28. februar Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne snežne plohe, vetrovno, zelo hladno Iznad zahodne Evrope se je nad Alpe razširilo območje visokega zračnega pritiska, v višinah pa je bila na Alpami še dolina s hladnim zrakom. V nižjih plasteh ozračja je pihal okrepljen severovzhodnik. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, pojavljale so se kratkotrajne krajevne snežne plohe. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem burja. Zelo mrzlo je bilo v visokogorju, na Kredarici so bile temperature od -26 do -23 °C. Po nižinah so bile jutranje temperature od -17 do -8, na Primorskem okoli -4 °C, najvišje dnevne pa od -6 do 2 °C. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 2.2.2005 ob Slika 2. Satelitska slika 2.2.2005 ob 13. uri 13. uri Figure 1. Mean sea level pressure on February, 2nd 2005 at 12 GMT Figure 2. Satellite image on February, 2nd 2005 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 2.2.2005 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on February, 2nd 2005 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 7.2.2005 ob Slika 5. Satelitska slika 7.2.2005 ob 13. uri 13. uri Figure 4. Mean sea level pressure on February, 7th 2005 at 12 GMT Figure 5. Satellite image on February, 7th 2005 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 7.2.2005 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on February, 7th 2005 at 12 GMT 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 12.2.2005 ob Slika 8. Satelitska slika 12.2.2005 ob 13. uri 13. uri Figure 7. Mean sea level pressure on February, 12th 2005 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 12.2.2005 ob 13. uri Figure 9. 12 GMT Figure 8. Satellite image on February, 12th 2005 at 12 GMT Figure 9. 500 mb topography on February, 12th 2005 at Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 15.2.2005 ob Slika 11. Satelitska slika 15.2.2005 ob 13. uri 13. uri Figure 10. Mean sea level pressure on February, 15th 2005 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 15.2.2005 ob 13. uri Figure 11. Satellite image on February, 15th 2005 at 12 GMT Figure 12. 500 mb topography on February, 15th 2005 at 12 GMT 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 23.2.2005 ob Slika 14. Satelitska slika 23.2.2005 ob 13. uri 13. uri Figure 13. Mean sea level pressure on February, 23rd 2005 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 23.2.2005 ob 13. uri Figure 15 12 GMT Figure 14. Satellite image on February, 23rd 2005 at 12 GMT Figure 15. 500 mb topography on February, 23rd 2005 at Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 27.2.2005 ob Slika 17. Satelitska slika 27.2.2005 ob 13. uri 13. uri Figure 10. Mean sea level pressure on February, 15th 2005 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 27.2.2005 ob 13. uri Figure 17. Satellite image on February, 27th 2005 at 12 GMT Figure 18. 500 mb topography on February, 27th 2005 at 12 GMT 26 Klimatske razmere v zimi 2004/2005 Climate in winter 2004/2005 Tanja Cegnar K meteorološki zimi prištevamo mesece december, januar in februar, vendar na zimske razmere neredko naletimo tudi še v začetku marca. Čeprav o podnebnih značilnostih vsakega meseca posebej poročamo sproti, na tem mestu na kratko povzemimo najpomembnejše značilnosti posameznih zimskih mesecev. December 2004 je bil občutno toplejši od dolgoletnega povprečja na Primorskem in v visokogorju, drugod je bil odklon znotraj običajne spremenljivosti. Velik temperaturni odklon v visokogorju in na Primorskem je bil posledica večdnevnega močnega temperaturnega obrata v notranjosti države. Padavin je opazno primanjkovalo na severovzhodu države; za več kot polovico so dolgoletno povprečje presegli na Obali. Sončnega vremena je primanjkovalo v Beli krajini in Novomeški pokrajini; za več kot polovico so dolgoletno povprečje presegli v Ljubljanski kotlini in na Savinjski ravni. Januarja je bila povprečna temperatura zraka na zahodu države in na Kočevskem nekoliko pod dolgoletnim povprečjem, drugod je bilo leto preseženo, vendar še v mejah običajnih vrednosti. Padavin je bilo malo, pomanjkanje je bilo najbolj izrazito na Goriškem, v osrednji Sloveniji, delu Gorenjske, na Goričkem in delu Posočja. Na širšem območju Kočevja so padavine dosegle polovico običajnih januarskih vrednosti. Če izvzamemo gore, je bilo največ dni s snežno odejo na Notranjskem, Kočevskem in Dolenjskem. V visokogorju je bilo sončnega vremena toliko kot običajno, drugod je bilo dolgoletno povprečje preseženo, najbolj v Ljubljani, Celju in Novem mestu. Februar je bil hladnejši od dolgoletnega povprečja. Daljše zelo mrzlo obdobje je bilo v prvi polovici meseca, globoko pod dolgoletno povprečje se je povprečna dnevna temperatura spustila tudi ob koncu meseca. Sušno obdobje se je februarja nadaljevalo na zahodu države; na vzhodu je bilo dolgoletno povprečje padavin večinoma preseženo. Največ sončnega vremena je bilo v Primoiju in na Goriškem. Ob mrzlem vremenu je snežna odeja prekrivala po nižinah tla dlje kot v dolgoletnem povprečju. Snežilo je tudi ob morju, kar ni prav pogosto. Na slikah 1 in 2 so prikazani odkloni povprečne zimske najnižje dnevne in najvišje dnevne temperature zraka. Jutra so bila večinoma nekoliko hladnejša od dolgoletnega povprečja, vendar odklon od povprečja nikjer ni bil pomembno velik. Tudi odklon povprečne najvišje dnevne temperature je bil povsod po državi manjši od ±1 °C, torej povsem v mejah običajne spremenljivosti. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Letališče Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Rateče Kredarica Letališče Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Rateče Kredarica -1.5 -1 -0.5 0 0.5 -1 -0.5 0 0.5 1 Slika 1. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature v °C Slika 2. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v °C v zimi 2004/2005 od povprečja tridesetletnega referenčnega v zimi 2004/2005 od povprečja tridesetletnega referenčnega obdobja obdobja Figure 1. Minimum air temperature anomaly in °C in winter Figure 2. Maximum air temperature anomaly in °C in winter 2004/2005 2004/2005 Povprečna zimska temperatura je nekoliko presegla dolgoletno povprečje na Obali, v Ljubljanski kotlini in na Goričkem. Drugod po državi dolgoletno povprečje ni bilo doseženo, odkloni so bili večinoma še v mejah običajne spremenljivosti. Slika 3. Odklon povprečne temperature zraka v zimi c 2004/2005 od povprečja 1961-1990 Figure 3. Mean air temperature anomaly in winter 2004/2005 RATEČE i 61/62 66/67 71/72 76/77 81/82 NOVO MESTO Ufl liMrf fin HM [Ml fh rt r 51/52 56/57 61/62 66/67 71/72 76/77 81/82 86/87 91/92 96/97 01/02 LJUBLJANA m\. iu Ffrifl WW 51/52 56/57 61/62 66/67 71/72 76/77 81/82 86/87 91/92 96/97 01/02 MURSKA SOBOTA w 41 ffllillff 51/52 56/57 61/62 66/67 71/72 76/77 81/82 86/87 91/92 96/97 01/02 Slika 4. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod -10 °C Figure 4. Number of days with minimum daily temperature bellow -10 °C 50 50 40 40 30 30 20 20 40 40 E 30 30 20 20 10 10 -- 0 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Eden izmed pokazateljev temperaturnih razmer je tudi število dni s temperaturo pod ali nad izbranim pragom. Za prikaz pogostosti mrzlih zimskih juter smo izbrali prag -10 °C (slika 4). V Zgornjesavski dolini je bilo dolgoletno povprečje nekoliko preseženo, drugod so za njim nekoliko zaostajali, nikjer pa odklon ni bil pomembno velik. ■JLMi j um -L» II. rrtrj i 11 lili mm lil 51/52 56/57 61/62 66/67 71/72 76/77 81/82 86/87 91/92 96/97 01/02 S 60 NOVO MESTO Lil. ■ i .h _■ i i. i Ii iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiin 0 0 ■■IIB 0 ITITT'T'T'TT'ttttt'T'TTTTMMMT'T'T 51/52 56/57 61/62 66/67 71/72 76/77 81/82 86/87 91/92 96/97 01/02 51/52 56/57 61/62 66/67 71/72 76/77 81/82 86/87 91/92 96/97 01/02 Slika 5. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 5. Number of days with minimum daily temperature bellow 0 °C Veliko pogostejši so hladni dnevi (slika 5). V zimi 2004/2005 jih je bilo nekoliko več kot običajno, vendar odstopanja niso bila pomembno velika. 15 10 u s 5 £ H 0 W PL, -5 w H -10 -15 LJUBLJANA DEC 2004 JAN 2005 FEB 2005 Slika 6. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature v zimi 2004/2005 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1961-1990 (debele črte) Figure 6. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in winter 2004/2005 (thin lines) and the average in the reference period 1961-1990 (bold lines) 100 100 80 40 20 0 100 100 80 80 60 40 20 0 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo 10 5 U O < £ H < w f^ S w H Slika 7. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature v zimi 2004/2005 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1961-1990 (debele črte) Figure 7. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in winter 2004/2005 (thin lines) and the average in the reference period 1961-1990 (bold lines) DEC 2004 JAN 2005 FEB 2005 Za Ljubljano in Kredarico smo prikazali tudi dnevni potek najnižje, povprečne in najvišje dnevne temperature ter ustrezna dolgoletna povprečja (sliki 6 in 7). Posebej na sliki 7 so dobro vidna obdobja razmeroma toplega in hladnega vremena ter razmeroma hitri prehodi med njimi, ki so v visokogorju bolj izraziti kot v nižinskem svetu. Na Kredarici je bilo najhladneje prav zadnji dan meteorološke zime. -25.5 °C v zimi 2004/2005 še kar precej zaostaja za doslej najnižjo zimsko temperaturo na Kredarici, ki je -28.3 °C, izmerjena pa je bila v zimi 1984/1985, nizko se je temperatura spustila tudi v zimah 1962/1963 (-28.0 °C), 1978/1979 (-27.8 °C) in 1955/1956 (-27.7 °C). Sončnega vremena je bilo nekoliko manj kot običajno le na Koroškem (sonce je sijalo 247 ur, kar je 98 % dolgoletnega povprečja) in v Zgornjesavski dolini (254 ur sončnega vremena je 99 % dolgoletnega povprečja). Drugod po državi je bilo dolgoletno povprečje preseženo, najbolj v Ljubljanski kotlini (sonce je sijalo 296 ur, kar je 74 % več od dolgoletnega povprečja) in v Celju z okolico (s 316 urami sončnega vremena so dolgoletno povprečje presegli za 78 %). Ljubljana in Celje sta bili tudi edini meteorološki postaji, ki sta po trajanju sončnega obsevanja pomembno odstopali od dolgoletnega povprečja. Letališče Portorož Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana Postojna Bilje Rateče Kredarica Slika 8. Sončno obsevanje v zimi 2004/2005 v primerjavi s povprečjem tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 8. Bright sunshine duration in winter 2004/2005 compared to the average of the reference period Slika 9. Trajanje sončnega obsevanja v zimi 2004/2005 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 9. Bright sunshine duration in winter 2004/2005 compared with 1961-1990 normals 0 50 100 150 200 Padavin je bilo povsod po državi manj kot običajno, izjema je le meteorološka postaja Nova vas na Blokah, kjer je padlo 277 mm, kar je 4 % več od dolgoletnega povprečja. Nad 600 mm padavin so namerili na Voglu (629 mm), Knežkih ravnah (640 mm) in v vasi Žaga (647 mm), vendar to ni niti polovica običajnih zimskih padavin na teh merilnih postajah. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Letališče Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Rateče Kredarica Slika 10. Padavine v zimi 2004/2005 v primerjavi s povprečjem tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 10. Precipitation in winter 2004/2005 compared to the average of the reference period Slika 11. Prikaz porazdelitve padavin v zimi 2004/2005 Figure 11. Precipitation amount in winter 2004/2005 Še najbolj so se dolgoletnemu povprečju približali na Kočevskem, delu Dolenjske in v Beli krajini. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je padavin najbolj primanjkovalo na Trnovski planoti in delu Posočja, kjer ni padla niti polovica običajnih zimskih padavin (slika 10). Slika 12. Višina padavin v zimi 2004/2005 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 12. Precipitation amount in winter 2004/2005 compared with 1961-1990 normals 0 25 50 75 100 Z Q 30 RATEČE ll III I ■ IT 51/52 56/57 61/62 66/67 71/72 76/77 81/82 86/87 91/92 96/97 01/02 Z Q 30 NOVO MESTO Li lik-i. Lil T IB 51/52 56/57 61/62 66/67 71/72 76/77 81/82 86/87 91/92 96/97 01/02 Slika 13. Število dni s padavinami vsaj 1 mm Figure 13. Number of days with precipitation at least 1 mm Q 30 51/52 56/57 61/62 66/67 71/72 76/77 81/82 86/87 91/92 96/97 01/02 31 50 50 40 40 S 30 20 20 0 10 0 0 50 50 40 40 20 10 10 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Padavine ocenjujemo ne le po količini, ampak tudi po njihovi pogostosti. V ta namen uporabljamo število dni s padavinami nad izbranim pragom. Najpogosteje uporabljamo število dni s padavinami vsaj 1 mm (slika 13). V pretežnem delu države je padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem primanjkovalo in tudi število dni s padavinami je zaostajalo za dolgoletnim povprečjem. Le na jugozahodu države je bilo običajno število dni s padavinami preseženo. 100 § o 80 - 40 - 20 - RATEČE 0 lllllllllllllllllllllllll 51/52 56/57 61/62 66/67 71/72 76/77 81/82 86/87 91/92 96/97 01/02 80 60 40 20 POSTOJNA 444 HM H imm 44444 51/52 56/57 61/62 66/67 71/72 76/77 81/82 86/87 91/92 96/97 01/02 40 20 NOVO MESTO immmmii tU 51/52 56/57 61/62 66/67 71/72 76/77 81/82 86/87 91/92 96/97 01/02 Slika 14. Število dni s snežno odejo ob 7. uri Figure 14. Number of days with snow cover at 7 a.m. 80 60 40 - 72 76/77 81/82 86/87 91/92 96/97 01/02 Na sliki 14 je prikazano število dni s snežno odejo, le v Ratečah je bilo dolgoletno povprečje preseženo, drugod je snežna odeja ležala manj dni kot običajno. w ^ w Q O w £ >N W £ < 300 250 200 150 100 > 50 Slika 15. Potek dnevne višine snežne odeje v zimi 2004/2005 (tanka črta) in v povprečju obdobja 19611990 (debele črte) Figure 15. Snow cover depth in winter 2004/2005 (thin line) and the average in the reference period 1961-1990 (bold line) DEC 2004 JAN 2005 FEB 2005 100 60 - 0 100 100 80 60 -- 0 0 0 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Posebej smo prikazali dnevni potek debeline snežne odeje v zimi 2004/2005 in povprečne razmere v primerjalnem obdobju na meteorološki postaji Kredarica (slika 15), saj je ta postaja reprezentativna za razmere v visokogorju. Snežna odeja je bila vso zimo pod povprečno debelino, posebej velika je bila razlika decembra in v prvih dveh tretjinah februarja. Snežna odeja se je minulo zimo le dvakrat opazno odebelila. Na sliki 16 je prikazan potek povprečne zimske temperature zraka, trajanja sončnega obsevanja, višine padavin in maksimalne debeline snežne odeje v zimah od začetka meritev na Kredarici. -2 -4 C? -6 < < -8 ti w -10 P KREDARICA A H W vy "v v 1 ^ 111111111111111111111111111111111111111111111111111 54/55 59/60 64/65 69/70 74/75 79/80 84/85 89/90 94/95 99/00 04/05 700 KREDARICA 400 S £ £ > < Q < Ph 300 ■ Ž »K 200 ■ || Li 1 r lHi; lilll i I MM m i NP i 500 400 H 300 CO O § >y 200 s m O 100 - KREDARICA 56/57 62/63 iiimiftimiiifiiimiiiiiiiiiimi 68/69 74/75 80/81 86/87 92/93 98/99 04/05 54/55 59/60 64/65 69/70 74/75 79/80 84/85 89/90 94/95 99/00 04/05 54/55 59/60 64/65 69/70 74/75 79/80 84/85 89/90 94/95 99/00 04/05 Slika 16. Povprečna temperatura zraka, trajanje sončnega obsevanja, višina padavin in največja debelina snežne odeje pozimi na Kredarici Figure 16. Average air temperature, sunshine duration, precipitation and maximum snow cover depth in winter on Kredarica oo H 2 P^ £ o £ 40 H 20 - 6 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 51/52 56/57 61/62 66/67 71/72 76/77 81/82 86/87 91/92 96/97 01/02 . 300 LJUBLJANA BEŽIGRAD 51/52 56/57 61/62 66/67 71/72 76/77 81/82 86/87 91/92 96/97 01/02 M ^ 250 B £ < 200 M § 150 O >0 100 £ O 50 600 500 S JI ž > C D C P-c C £ 400 300 - 200 100 51/52 56/57 61/62 66/67 71/72 76/77 81/82 86/87 91/92 96/97 01/02 51/52 56/57 61/62 66/67 71/72 76/77 81/82 86/87 91/92 96/97 01/02 Slika 18. Povprečna zimska temperatura zraka, število dni s snežno odejo, trajanje sončnega obsevanja in višina padavin pozimi v Ljubljani Figure 18. Average air temperature, number of days with snow cover, sunshine duration and precipitation in winter in Ljubljana V Ljubljani je bila zima 2004/2005 temperaturno povsem povprečna, najvišja izmerjena temperatura je bila 13.4 °C, kar je precej za doslej najvišjo temperaturo v zimskih mesecih (19.7 °C v zimi 1997/1998), tudi najnižja temperatura -12.4 °C ni bila nič izjemnega (v zimi 1955/1956 je bilo -23.3 °C). Po številu ur sončnega vremena se je pravkar minula zima z 296 urami uvrstila na tretje mesto, več sončnega vremena je bilo le v zimah 1999/2000 (344 ur) in 1997/1998 (313 ur). 18 dni s snežno odejo je precej pod dolgoletnim povprečjem, padavine pa so dosegle le tri četrtine dolgoletnega povprečja. V preglednici 1 smo za nekaj krajev zbrali podatke o najvišji in najnižji temperaturi zraka v zimi 2004/2005. Najnižja izmerjena temperatura sicer ni bila rekordno nizka, se je pa ponekod februarja na nekaj stopinj približala doslej najnižji izmerjeni temperaturi. Najvišja zimska temperatura je bila v mejah običajnih vrednosti in se ni približala rekordnim vrednostim. 0 350 0 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 1. Meteorološki podatki v zimi 2004/2005 Table 1. Meteorological data in winter 2004/2005 Postaja Temperatura Sonce Padavine in pojavi NV TS TOD TX TM TAX TAM OBS RO RR RP SS SSX Lesce 515 -1.3 -0.1 3.7 -5.0 12.4 -15.4 309 173 62 15 23 Kredarica 2514 -8.7 -0.6 -5.7 -11.1 7.1 -25.7 393 117 224 70 90 190 Rateče-Planica 864 -4.5 -0.9 1.3 -8.7 8.3 -19.4 254 99 138 54 90 65 Bilje pri N. Gorici 55 3.0 -0.4 8.6 -1.6 16.9 -8.7 396 121 181 57 4 7 Slap pri Vipavi 137 3.3 -0.3 8.0 -0.4 14.5 -5.5 186 57 1 5 Letališče Portorož 2 4.4 0.4 9.3 0.5 15.1 -7.4 377 126 164 80 2 7 Godnje 295 2.5 0.2 7.6 -0.9 15.5 -7.5 405 162 53 5 4 Postojna 533 -0.5 -0.4 3.6 -3.8 10.6 -11.6 341 126 216 65 20 33 Kočevje 468 -1.8 -1.2 3.4 -5.9 12.5 -23.1 270 92 39 58 Ljubljana 299 0.4 0.3 4.0 -2.6 13.4 -12.4 296 174 195 76 18 25 Bizeljsko 170 -0.5 -0.7 3.5 -4.1 13.4 -19.2 140 77 33 20 Novo mesto 220 -0.4 -0.3 3.6 -3.6 14.1 -16.5 256 117 159 88 33 33 Črnomelj 196 -0.1 -0.2 4.7 -4.1 17.0 -21.5 226 93 36 35 Celje 240 -0.6 -0.3 4.7 -5.0 14.3 -18.7 316 178 107 58 24 19 Maribor 275 -0.1 -0.1 4.1 -3.4 15.2 -16.0 271 123 110 70 31 38 Slovenj Gradec 452 -2.2 -0.1 3.1 -6.4 9.2 -19.7 247 98 115 72 30 22 Murska Sobota 188 -1.3 -0.4 3.3 -5.1 14.4 -24.1 245 126 83 69 27 25 Lendava 190 -0.2 -0.5 4.1 -3.8 14.5 -19.0 83 63 28 22 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) OBS - število ur sončnega obsevanja TS - povprečna temperatura zraka (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) RR - višina padavin (mm) TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RP - višina padavin v % od povprečja TM - povprečni temperaturni minimum (°C) SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) SUMMARY Mean air temperature in winter 2004/2005 was slightly above the 1961-1990 normals on the Coast, in Ljubljana Basin and Goričko. Elsewhere mean temperature was bellow the normals, but mostly still within the limits of the normal variability. Precipitation was bellow the 1961-1990 normals. In Zgornje Posočje and Trnovska planota less than 50 % of the normals fell. In the mountains snow cover depth was noticeably bellow the normals, in low land number of days with snow cover was bellow the normals, only in Upper Sava valley the normals were exceeded. There were two days with snow cover on the Coast. Sunshine duration significantly exceeded the 1961-1990 normals in Ljubljana and Celje, elsewhere sunshine duration was close to the normals. 35 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Iztok Matajc Osrednji, vzhodni in južni del Slovenije je v prvih dneh februarja pobelil sneg. Spodnja Vipavska dolina, Kras in priobalni del pa sta ostajala še naprej suha. Najvišje dnevne temperature so se le za nekaj dni v začetku druge dekade dvignile nad 10 °C, največ na Goriškem na 12.5 °C. Povprečna mesečna temperatura zraka je bila povsod za 2 do 4 °C nižja od dolgoletne povprečne februarske temperature, pozitivna (2.3 °C v Bilju in 3 °C v Portorožu) pa vseeno za 2 °C nižja je bila le na Primorskem in v spodnji Vipavski dolini Najhladneje je bilo po vsej državi konec prve dekade, ko je bila absolutna najnižja temperatura zraka v Mariboru -21.8 °C in v Murski Soboti -24.1 °C Največ padavin v obliki snega je padlo v južni, osrednji in severovzhodni Sloveniji od 30 do 60 mm, medtem ko je na obali in na Goriškem padlo le 23 oziroma 11 mm dežja v zadnji dekadi. Tako je na obali padlo le polovico dolgoletnih povprečnih padavin, na Goriškem pa le 13 odstotkov povprečja 1961-2000. Na Gorenjskem, Štajerskem in na Dolenjskem pa so bile izmerjene količine dežja med 96 in 133 % dolgoletnega povprečja. V splošnem so spodnja Vipavska dolina, kras in priobalna Primorska dobili premajhne količine padavin in tla so bila izsušena, nevarnost požarov v naravi se je po januarju še povečala. Razen na Obali in na Goriškem so bile tudi mesečne temperature tal v zgornjem sloju do 5 cm pod površino negativne, najnižje so se spustile do -2.3 °C na nezasneženih tleh, pod snegom pa so se gibale povsod okrog ledišča. Kumulativna vsota efektivne temperature zraka nad temperaturnim pragom 0 °C je bila februarja pod dolgoletnim povprečjem in je bila za 12 do 25 odstotkov na Gorenjskem in 40 do 77 odstotkov v ostalih predelih Slovenije manjša od dolgoletnega povprečja; Od začetka leta je njena vsota nad temperaturnim pragom 0 °C presegla 100 °C le v Primoiju, na Vipavskem in na gričevnatem svetu Slovenskih goric v Jeruzalemu (preglednica 2). 19.3. 9.3. 27.2. £ 17.2. 28.1. 18.1. 8.1. Slika 1. Cvetenje malega zvončka (Galanthus nivalis) februarja 2005 in primerjava s petnajstletnim (1990-2004) povprečjem Figure 1. Flowering of snowdrop (Galanthus nivalis) in February 2005 and comparison with 15 years (19990-2004) average ♦ ♦ o o > o £ M O C o -M O o -O rt g >N O 2005 O 090-04 m >N 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, februar 2005 Table 1. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, February 2005 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 2.3 2.1 6.3 6.0 -0.7 -0.7 4.8 4.6 9.4 9.2 0.8 0.6 3.3 3.2 7.6 7.6 0.2 0.2 3.5 3.3 Bilje 0.3 0.3 4.8 2.4 -2.7 -0.4 2.8 2.4 7.8 4.4 -1.0 0.0 1.7 1.9 5.4 4.0 -0.9 0.1 1.6 1.5 Lesce -1.8 -1.4 0.8 -0.4 -5.9 -4.1 -0.1 -0.3 6.0 1.3 -2.5 -1.6 -0.5 -0.3 -0.2 -0.2 -1.0 -0.5 -0.8 -0.7 Slovenj Gradec -2.3 -2.6 -0.2 -0.4 -5.6 -6.0 0.0 -0.2 0.6 0.4 -2.0 -2.1 0.2 -0.1 0.4 0.2 -0.6 -0.7 -0.8 -1.0 Ljubljana -1.9 -1.8 0.0 -0.3 -6.6 -6.3 0.0 -0.2 4.3 2.5 -2.5 -2.3 -0.2 -0.2 -0.1 -0.1 -0.4 -0.4 -0.8 -0.8 Novo mesto -0.4 -0.1 0.0 0.2 -1.2 -0.9 0.5 0.6 3.3 3.0 -0.7 -0.3 0.3 0.7 0.5 0.8 0.1 0.5 0.1 0.4 Celje -1.7 -1.6 -0.6 -0.6 -4.6 -4.1 -0.1 -0.2 4.5 2.3 -2.6 -1.8 -0.2 -0.1 -0.1 0.0 -0.2 -0.2 -0.7 -0.7 Maribor-letališče -2.0 -1.6 -0.4 -0.4 -5.0 -3.6 0.0 -0.3 3.4 0.5 -1.8 -1.9 -0.3 -0.2 0.0 0.0 -1.8 -0.6 -0.8 -0.7 Murska Sobota -1.7 -1.5 -0.1 -0.2 -4.2 -3.9 -0.5 -0.5 1.0 -0.1 -2.4 -2.3 -0.3 -0.3 -0.2 -0.2 -0.8 -0.6 -0.9 -0.8 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max * -ni podatka Tz2 min Tz5 min 10 PORTOROŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 10 o a -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) LJUBLJANA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 10 1 o =3 MURSKA SOBOTA Slika 2. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, februar 2005 Figure 2. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, February 2005 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 5 5 0 0 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, februar 2005 Table 2. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, February 2005 Postaja I. II. Tef > 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm > 0 °C Tef od 1.1. > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 15 51 20 87 -77 0 10 0 10 -36 0 0 0 0 -2 195 21 0 Bilje 15 36 18 69 -52 0 3 0 3 -20 0 0 0 0 0 132 5 0 Slap pri Vipavi 20 40 12 72 -48 0 3 0 4 -21 0 0 0 0 -1 150 7 0 Postojna 1 13 0 13 -41 0 0 0 0 -6 0 0 0 0 0 40 1 0 Kočevje 0 9 0 9 -45 0 0 0 0 -9 0 0 0 0 0 19 0 0 Rateče 0 2 0 2 -12 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 Lesce 2 14 0 15 -24 0 0 0 0 -3 0 0 0 0 0 25 0 0 Slovenj Gradec 0 8 0 8 -25 0 0 0 0 -3 0 0 0 0 0 11 0 0 Brnik 0 6 0 6 -32 0 0 0 0 -3 0 0 0 0 0 8 0 0 Ljubljana 4 23 2 28 -38 0 1 0 1 -9 0 0 0 0 0 58 1 0 Sevno 0 11 0 12 -50 0 0 0 0 -10 0 0 0 0 0 76 2 0 Novo mesto 0 16 1 17 -47 0 1 0 1 -12 0 0 0 0 52 2 0 Črnomelj 1 20 2 23 -54 0 3 0 3 -15 0 0 0 0 70 7 0 Bizeljsko 1 14 3 17 -53 0 0 0 0 -13 0 0 0 0 50 2 0 Celje 0 18 0 19 -41 0 1 0 1 -10 0 0 0 0 44 2 0 Starše 0 18 1 19 -47 0 0 0 0 -13 0 0 0 0 53 0 0 Maribor 2 16 1 18 -47 0 0 0 0 -11 0 0 0 0 70 0 0 Maribor-letališče 0 18 1 19 -46 0 0 0 0 -11 0 0 0 0 52 0 0 Jeruzalem 1 15 1 17 -56 0 1 0 1 -16 0 0 0 0 101 14 0 Murska Sobota 1 13 0 14 -42 0 0 0 0 -10 0 0 0 0 34 0 0 Veliki Dolenci 2 12 1 15 -44 0 0 0 0 -11 0 0 0 0 88 6 0 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Ozimna žita so bila ves mesec primerno zaščitena pod snegom v pretežnem delu pridelovalnih regij, mraz in izmenično odtajevanje vrhnjega sloja tal brez snežnega pokrova pa sta povzročala prekinitve oziroma trganje koreninskega spleta žit le na manjših zasejanih površinah na Vipavskem in Goriškem. Fenološki razvoj je bil razen na krasu, ob obali in na Goriškem dve tretjini meseca ustavljen ali upočasnjen, cvetenje najzgodnejših znanilcev pomladi malega zvončka in leske je kasnilo v povprečju več kot 10 dni. Začetek cvetenja malega zvončka je bil opažen prve dni prve dekade februarja v Vipavski dolini in že konec januarja v priobalnem delu Primorske. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; Absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C S(Td-Tp) Td - average daily air temperature Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C ABBREVIATIONS in the section 2 Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( °c) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( °c) od 1.1. sum in the period - 1st January to the end of the current month Tef>0 °C sums of effective air temperatures above 0 °C ( °C) Tef>5 °C sums of effective air temperatures above 5 °C ( °c) Tef>10 °C sums of effective air temperatures above 10 °C ( °C) Vm declines of monthly values from the averages ( °C) I., II., III. decade ETP potential evapotranspiration (mm) M month * missing value ! extreme decline SUMMARY February can be denominated as still sleeping month from the point of phaenological view. There was more than 10 days delay in snowdrop and hazel flowering with the exception of Littoral and Goriška region. Twenty to 40 cm of snow fell in most parts of Slovenia, but very little rain in the Littoral. Drought continued there from the preceding month and potential danger of open fire was high to extreme. Average daily air temperatures were two thirds of the time under 0 °C but not in Primorska region. Only few warmer days at the beginning of the first and the third decade of February provoked the beginning of flowering of snowdrops (Galanthus nivalis), but it stopped immediately after the intrusion of cold air and consequently colder weather including snow. 39 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v februarju Discharges of Slovenian rivers in February Igor Strojan Februarja je bilo nizko vodno stanje na slovenskih rekah še nekoliko bolj izrazito kot v predhodnih mesecih od novembra dalje. Če izvzamemo povprečna mesečna pretoka Mure in Drave, ki se večinoma napajata v sosednji Avstriji in sta v veliki meri pod vplivom umetnih vodnih režimov, so bili pretoki rek februarja dve tretjini manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (slika 1). Časovno spreminjanje pretokov Pretoki so bili večji del februarja mali in so se, z izjemo manjšega povečanja sredi meseca, le malo spreminjali (slika 2). Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961-1990 Največji pretoki rek so bili februarja veliko manjši kot navadno v tem mesecu (slika 3 in preglednica 1). Pretoki so bili večinoma največji od dvanajstega do štirinajstega februarja. Povečanje pretokov je bilo majhno. Le nekateri pretoki so se povečali iz malih na srednje vrednosti, večinoma so pretoki ostali mali. Srednji mesečni pretoki rek so bili veliko manjši kot navadno. Vodnatost rek je bila večja na zahodu in manjša na vzhodu države (slika 1). Najmanjši pretoki rek so bili polovico manjši kot navadno v februarju. Ker so bili pretoki večji del februarja majhni, so bile nizkovodne konice časovno dokaj neenakomerno porazdeljene. Večinoma so bili pretoki najmanjši pred povečanjem pretokov sredi februarja (slika 3 in preglednica 1). SUMMARY The mean discharges of Slovenian rivers were in February 66 percent lower if compared to those of the long-term period. Most of the February the discharges were low. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki februarja 2005 in povprečnimi srednjimi februarskimi pretoki v obdobju 1961-1990 na slovenskih rekah Figure 1. Ratio of the February 2005 mean discharges of Slovenian rivers compared to February mean discharges of the 1961-1990 period E- ^ 60 40 20 0 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 40 In 35 3 30 2 25 O £ 20 ^ 15 10 5 0 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 BORL+FORMIN GORNJA RADGONA RAKOVEC -VELIKO SIRJE 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 RADOVLJICA -MEDNO -HRASTNIK -ČATEŽ I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — SUHA —PODBOČJE I 80 70 60 i50 KI 40 OT 3 30 P 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 ^SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA I 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek februarja 2005 Figure 2. The February 2005 daily mean discharges of Slovenian rivers 50 80 70 40 T30 20 10 35 30 20 10 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring 5.0 >4.0 š O W3.0 3 CŽ2.0 § N SS1-0 0.0 r .it ,ti i n- ,1} rr rr n- 1 I V iT /./ /y./ y /s ^ / / / / / / cP □ Qvk feb 2005 □ feb 1961 - 1990 S 5.0 >4.0 O O ti 3.0 V/// □ Qsr feb 2005 Dfeb 1961 - 1990 c? 5.0 > 4.0 š 0 ti 3.0 75 percentilov ■ Padavine - zabeležene □ 25-75 percentilov Padavine - mes. povprečja Zl< 25 percentilov srednje mesečne gladine p. v. Krško polje - Skopice □ 25-75 percentilov 1 25 percentilov I □ Padavine - mes. povprečje srednje mesečne gladine p.v.l Vipavska dolina - Šempeter II1 ■ini If "M " IP S3 If II 1 K/^ 1 $ E & E t - 1 t t ndjaoencv...000343 mar.04 jul.04 nov.04 dec.04 feb.05 l_l>75 percentilov ^^■Padavine - zabeležene _125-7 5 percentilov i i<25 percentilov i Padavina - mes. povprečje srednje mesečn e gladine p.v. Slika 2. Srednje mesečne gladine podzemnih voda v letih 2003, 2004 in 2005 - modri krogci, v primerjavi s 25. in 75. percentilom dolgoletnih mesečnih gladin. Figure 2. Monthly groundwater level means in 2003, 2004 and 2005 - blue circles, in relation to multiannual 25th and 75th percentile values. 265 263 261 25a 257 255 253 55 53 51 43 >75 percentilov Padavine - zab 25 percentil gladine p.v 62 30 58 56 54 52 50 48 46 SUMMARY Groundwater reserves in most parts of alluvial aquifers of Slovenia decreased. Most aquifers in northwestern parts of the country suffered hydrological drought. Smaller parts of Kranjsko polje and Brežiško polje aquifers had reserves above average. 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring zelo vodnato (water abundant) običajne vodne zaloge (normal GW reserves) susno (low GW reserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph Hvp... povprečje maksimalnih letnih gladin Hs... povprečna letna gladina Hnp... povprečje minimalnih letnih gladin (average of the annual GW level maxima) (multiannual mean GW level) (average of the annual GW level minima) Slika 3. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu februarju 2005 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih (obdelali: U. Gale, P. Gajser, V. Savič) Figure 3. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in February 2005 ( U. Gale, P. Gajser, V. Savič) 52 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Andrej Šegula Onesnaženost zraka v februarju 2005 je bila na ravni januarske. Vremenske razmere, ki vplivajo na kakovost zraka, so bile podobne kot prejšnji mesec, le hladneje je bilo. Glavni značilnosti sta bili obdobje mrzlega in stabilnega vremena od 4. do 11. februarja in zelo pogosti vzhodni vetrovi. Daleč najvišje koncentracije SO2 so bile - tako kot že nekaj časa - izmerjene na višje ležečih merilnih mestih vplivnega območja TE Trbovlje. Po številu presežene mejne urne in dnevne vrednosti ter 3-urne alarmne vrednosti zelo izstopa Ravenska vas, kar je posledica zelo pogostega vzhodnega vetra v februarju 2005. Precej boljše stanje je bilo tokrat v mestih v Zasavju, ki imajo neugodno dolinsko lego in na katere ob temperaturnih obratih poleg manjših lokalnih virov emisije vpliva tudi emisija TE Trbovlje. V teh mestih je bila presežena le mejna urna vrednost. Zaradi delnega odžvepljevanja dimnih plinov tudi na nižjih dimnikih TE Šoštanj so koncentracije SO2 na vplivnem območju TEŠ vse nižje. Tako je bila v februarju presežena le mejna urna vrednost in še to povečini na višje ležečem Velikem vrhu. Koncentracije so ostale tokrat pod mejnimi vrednostmi v Krškem, ki je sicer pod vplivom emisije tovarne celuloze VIPAP. Število letno dovoljenih prekoračitev mejne urne vrednosti za leto 2005 je bilo do februarja že krepko preseženo v Ravenski vasi, manj na Dobovcu in Kovku (vplivno območje TE Trbovlje). V letu dni so dovoljeni trije dnevi s prekoračeno dnevno mejno vrednostjo. To število je bilo za leto 2005 že do februarja prekoračeno na že omenjenih merilnih mestih TET in v Krškem. Koncentracije dušikovega dioksida in ogljikovega monoksida so bile v februarju - tako kot vsakokrat - pod dovoljenimi mejami, koncentracije delcev PM10 pa so razen na Prapretnem povsod presegle mejno dnevno vrednost - največkrat na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom prometa. Po navodilu EU (EC Working Group) se pri koncentraciji delcev PM10 upošteva korekcijski faktor, določen iz primerjalnih referenčnih meritev. Vrednost tega faktorja je 1.30, kadar ni primerjalnih meritev, v primeru meritev pa se določi ta faktor za posamezno merilno mesto in posebej za toplo in hladno polovico leta (april-september in oktober-marec). Vrednost korekcijskega faktorja, s katerim se pomnožijo koncentracije delcev PM10, je med 1 in 1.30, zato so v mesečnih poročilih koncentracije v letu 2005 opazno višje glede na prejšnja leta, ko tega faktorja še nismo upoštevali. Koncentracije ozona so bile zaradi vse hitrejšega večanja kota sonca nad obzorjem višje kot januarja, in so ponekod na neurbanih merilnih mestih že nekoliko presegle ciljno 8-urno vrednost. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško ARSO DMKZ Državna mreža za spremljanje kakovosti zraka EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB Ekološko informacijski sistemi termoelektrarn Šoštanj, Trbovlje in Brestanica EIS Celje Ekološko informacijski sistem Celje MO Maribor Mreža občine Maribor OMS Ljubljana Okoljski merilni sistem Ljubljana EIS Krško Ekološko informacijski sistem Krško 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na slikah 1 in 2 ter v preglednici 1. Koncentracije v večjih mestih so bile spet najvišje v Zasavju. Tam so večkrat presegle mejno urno vrednost. Na kakovost zraka v teh krajih poleg lokalnih virov emisije in neugodne dolinske lege vpliva ob temperaturnih inverzijah tudi emisija TE Trbovlje, ki onesnaži področje znotraj inverzije. Najvišja urna koncentracija v Zagorju je bila 954, najvišja dnevna pa 80 pg/m3 v Trbovljah. Koncentracije SO2 na vplivnem območju TE Šoštanj so le trikrat presegle mejno urno vrednost na višje ležečem Velikem vrhu, po enkrat pa na merilnih mestih Šoštanj in Zavodnje. Najvišja izmerjena urna in dnevna koncentracija na Velikem vrhu sta bili 573 in 95 pg/m3. Višje ležeča merilna mesta na vplivnem območju TE Trbovlje so bila spet najbolj onesnažena z SO2. Ker je v februarju prevladoval vzhodni veter, so bile daleč najvišje koncentracije izmerjene v Ravenski vasi. Kar 120-krat je bila presežena mejna urna vrednost, 20-krat mejna dnevna vrednost in 19-krat 3-urna alarmna vrednost. Tu je bila najvišja povprečna mesečna koncentracija za mesec februar v Sloveniji 191 pg/m3, ter najvišja dnevna koncentracija 422 pg/m3 15. februarja in najvišja urna 2090 pg/m3 7. februarj a ob vzhodnem vetru. Na merilnem mestu v Krškem, ki je ponoči ob mirnem in jasnem vremenu zaradi toka zraka po dolini Save navzdol pod vplivom emisije tovarne celuloze VIPAP, tokrat koncentracije niso presegle mejnih vrednosti. Dušikov dioksid Onesnaženost zraka z NO2 je bila kot običajno nižja od dovoljene. Izmerjene koncentracije so dosegle 75 % mejne urne vrednosti in so bile višje na mestnih merilnih mestih, kjer so prisotne emisije iz prometa. Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom prikazujeta slika 3 in preglednica 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile pod dopustno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišja povprečna 8-urna koncentracija je dosegla slabih 20 % mejne vrednosti tudi tokrat na merilnem mestu v Celju. Ozon Koncentracije ozona v zraku so bile zaradi hitrega zviševanja lege sonca nad obzorjem višje od januarskih, in so prvič v letu 2005 presegle ciljno 8-urno vrednost na nekaterih nemestnih lokacijah. Koncentracije ozona prikazujeta slika 4 in preglednica 4. Delci PM10 Koncentracije delcev PMi0 so pogosto (do 18-krat) presegle mejno dnevno vrednost - pogosteje na mestnih merilnih mestih. Najvišje dnevne koncentracije so bile izmerjene v Rakičanu pri Murski Soboti in v Trbovljah (štirikratna mejna vrednost). Visoke koncentracije v Trbovljah so posledica emisije več virov, med drugim tudi gradbišča nove industrijske cone v bližini. Najvišje koncentracije 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring so bile izmerjene v dneh stabilnega in mrzlega vremena s šibkim vzhodnim vetrom od 4. do 11. februarja. Višje koncentracije delcev PM10 v letu 2005 so posledica upoštevanja korekcijskega faktorja, ki ga določa EU (EC Working Group). Onesnaženost zraka z delci PM10 je prikazana na sliki 5 in 6 ter v preglednici 5. Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/legend to tables: % pod odstotek veljavnih podatkov / percentage of valid data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 maks maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 min najnižja koncentracija v ^g/m3 / minimal concentration ^g/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances A0T40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U - mestno, N - nemestno / area: U - urban, N - non-urban * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2005: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2005: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan/24 hours Leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 50 (DV) CO 10 (MV) (mg/m3) Benzen 7,5 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki tisk v tabelah označuje prekoračeno število dovoljenih letnih preseganj koncentracij. Bold print in the following tables indicates exceeded number of the allowed annual exceedences. 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Koncentracije SO2 za februar 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 1. Concentrations of SO2 in February 2005, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / Dan / 24 hours 3 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp Maks >MV >MV £od 1.jan. >AV maks >MV >MV £od 1.jan. Ljubljana Bež. 94 15 94 0 0 0 33 0 0 Maribor 93 14 52 0 0 0 31 0 0 Celje 96 16 88 0 0 0 44 0 0 DMKZ Trbovlje 95 20 600 3 3 0 80 0 0 Hrastnik 96 15 478 2 3 0 60 0 0 Zagorje 95 36 954 8 15 0 79 0 1 Murska S.Rakičan 86 12 50 0 0 0 33 0 0 Nova Gorica 84 9 98 0 0 0 18 0 0 SKUPAJ DMKZ 17 954 13 21 0 80 0 1 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 100 22 212 0 0 0 57 0 0 EIS CELJE EIS Celje 91 7 56 0 0 0 28 0 0 EIS KRŠKO Krško 96 21 344 0 24 0 76 0 8 Šoštanj 100 10 433 1 1 0 37 0 0 Topolšica 100 7 145 0 0 0 26 0 0 Veliki vrh 99 35 573 3 13 0 95 0 1 EIS TEŠ Zavodnje 100 15 403 1 1 0 66 0 0 Velenje 100 7 41 0 0 0 15 0 0 Graška Gora 98 9 208 0 0 0 52 0 0 Pesje 100 11 59 0 0 0 30 0 0 Skale mob. 100 12 144 0 0 0 37 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 13 573 5 15 0 95 0 1 Kovk 99 31 655 9 32 0 200 2 6 EIS TET Dobovec 100 25 1284 11 56 1 169 1 6 Kum 100 9 386 1 12 3 0 57 0 0 Ravenska vas 94 191 2090 0 143 19 422 20 22 14 SKUPAJ EIS TET 64 2090 1 234 20 422 23 34 EIS TEB Sv. Mohor 79 14 189 0 0* 0 35 0 0* Preglednica 2. Koncentracije NO2 za februar 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 2. Concentrations of NO2 in February 2005, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >MV >MV £od 1.jan. 3 hours >AV Ljubljana Bež. U 91 35 122 0 0* 0 DKMZ Maribor U 97 40 117 0 0 0 Celje U 96 43 153 0 0 0 Trbovlje U 100 27 81 0 0 0 Murska S. Rakičan* N 36 Nova Gorica U 100 32 90 0 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje N 100 5 58 0 0 0 EIS CELJE EIS Celje* U EIS TEŠ Zavodnje N 100 8 83 0 0 0 Skale mob. N 100 9 83 0 0 0 EIS TET Kovk N 98 10 99 0 0 0 EIS TEB Sv. Mohor* N 35 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m3 za februar 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 3. Concentrations of CO in mg/m3 in February 2005, calculated from hourly values measured by automatic stations MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp 8 ur / 8 hours maks >MV Ljubljana Bež. 97 1.1 2.3 0 DKMZ Maribor 99 1.1 2.7 0 Celje 100 1 2.8 0 Nova Gorica* 70 0.9* 1.8* 0* EIS CELJE EIS Celje* Preglednica 4. Koncentracije O3 za februar 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4. Concentrations of O3 in February 2005, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA Postaja podr % pod Cp Maks >OV >AV Maks maks>CV >CV MREŽA £od 1. jan. Krvavec* N 87 92 115* 0* 0* 113* 0* 0 Iskrba N 100 72 134 0 0 124 2 2 Ljubljana Bež. U 98 50 110 0 0 101 0 0* DKMZ Maribor U 93 40 98 0 0 93 0 0 Celje U 100 32 116 0 0 92 0 0 Trbovlje U 100 41 108 0 0 93 0 0* Hrastnik U 97 51 116 0 0 103 0 0 Zagorje U 96 36 97 0 0 86 0 0* Nova Gorica U 94 44 108 0 0 94 0 0* Murska S. Rakičan N 93 59 183 1 0 152 1 1 OMS LJUBLJANA Vnajnarje N 1 00 74 121 0 0 119 0 0 OMS LJUBLJANA Maribor Pohorje N 99 80 118 0 0 111 0 0 EIS TES Zavodnje N 100 76 117 0 0 112 0 0 Velenje U 100 52 119 0 0 97 0 0 EIS TET Kovk N 1 00 78 120 0 0 116 0 0 EIS TEB Sv.Mohor N 93 79 134 0 0 129 3 3 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 za februar 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 5. Concentrations of PM10 in February 2005, calculated from hourly values measured by automatic stations Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >MV >MV £od 1.jan. korek. faktor Ljubljana Bež. 96 50 148 9 25 1.24 Maribor 98 60 180 11 28 1.19 Celje 97 67 184 16 30 1.12 DKMZ Trbovlje 97 76 206 18 40 1.30 Zagorje 99 71 162 18 41 1.39 Murska S. Rakičan 92 63 214 10 25 1.22 Nova Gorica 97 37 72 5 13 1.20 MO MARIBOR MO Maribor 97 61 165 12 28 1.30 EIS CELJE EIS Celje 85 57 185 18 28 1.30 OMS LJUBLJANA Vnajnarje (sld)* EIS TEŠ Pesje 95 38 105 5 6 1.30 Skale mob. 100 33 93 5 6 1.30 EIS TET Prapretno 78 30 42 0 0* 1.30 Opombe / Notes: Pri koncentracijah je upoštevan korekcijski faktor / correction factor is included. sld - merijo se skupni lebdeči delci/total suspended particles are measured 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Lj ublj ana Bež Maribor Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Murska S.Rakičan Nova Gorica Vnaj narje EIS Celje Krško Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Skale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor 0 EIS TES EIS TET EIS I 140 160 □ cp(|g/m3) □ DV-1ura(št.primerov) □ MV-24ur(št.primerov) Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v februarju 2005 Figure 1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedences of SO2 in February 2005 130 120 110 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 1 9 20 21 22 23 24 25 26 27 28 ^^^^ Ljubljana Bež. ^^^^ Maribor Celje ^^^^ Z agorj e * Trbovlj e Hrastnik • Šoštanj Murska S.Rakičan ^^^^ Krško ♦ Nova Gorica Slika 2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (|g/m ) v februarju 2005 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 2. Average daily concentration of SO2 (|g/m3) in February 2005 (MV- 24-hour limit value) 100 120 180 200 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo -1-----I- Ljubljana Bež • i i i i Maribor i i i i Celje URBANO Trbovlj e ~l i i i i i i Nova Gorica i i i i EIS Celje* i i i i i i i i Murska S. Rakičan* i i i i Vnajnarje 1 i i i i Zavodnje -1 i i i i NEURBANO Skale mob. -1 iiii Kovk 1 i i i Sv.Mohor* IIII IIII 0 10 20 30 40 50 60 70 □ cp(|g/m3) ■ DV-1 ura(št.primerov) Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v februarju 2005 Figure 3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedences of NO2 in February 2005 Lj ublj ana Bež. IIII Maribor IIII IIII Celje IIII ;_i_i__ i i Velenje -T-T-' 1 1 IIII Trbovlj e IIII IIII URBANO Hrastnik IIII Zagorj e 1 ' 1 1 1 IIII Nova Gorica IIII Murska S. Rakičan 1 1 1 1 1 Vnaj narj e 1 1 1 ' 1 IIII NEURBANO Maribor Pohorje IIII IIII Krvavec* IIII 1-'-'-'- 1 ' Iskrba □-!-!-!-1 i lili Zavodnje lili lili Kovk lili ■-1-1-1-11 Sv.Mohor _l i 0 20 40 60 80 100 120 140 □ Cp(|g/m3) □ CV-8ur(št.primerov) □ OV-lura(št.primerov) Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v februarju 2005 Figure 4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedences of Ozone in February 2005 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Lj ublj ana Bež. MO Maribor EIS Celje Zagorje Nova Gorica Skale mob 0 □ cp(jig/m3) ■ DV-24ur(št.primerov) Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti delcev PM10 v februarju 2005 Figure 5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedences of PM10 in February 2005 ■ Ljubljana Bež. Maribor ^^^—Celje Trbovlje Zagorje 0 Nova Gorica —t—Murska S.Rakičar Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (|g/m3) v februarju 2005 (DV- dopustna dnevna vrednost) Figure 6. Average daily concentration of PM10 (|g/m3) in February 2005 (DV- 24-hrs allowed value) SUMMARY Air pollution in February 2005 was on the level of the previous month. Weather was similar but colder than in January. The main characteristics were a period of stable and cold weather from 4. to 11. February, and predominanty east wind. SO2 concentrations were by far the highest again in the places of higher altitude influenced by Trbovlje Power Plant. The limit values as well as the alert threshold were most often exceeded at Ravenska vas due to the frequent east wind. Much less exceedences occured in the cities of Zasavje region, which are partly influenced by the same plant during the periods with thick layers of temperature inversion. There were just few exceedences of the hourly limit value at the places of higher elevation influenced by emission from the Šoštanj Power Plant (Veliki vrh), as the desulphurization of the gases is gradually including the lower stacks also. This time there were no exceedences of the limit values at the Krško site, which is influenced by the emission from the Paper Mill Factory. Concentrations of Nitrogen dioxide and Carbon monoxide remained as usually below the allowed values. For the first time in the year 2005 the 8-hours long-term objective value of ozone concentration was exceeded in some non-urban sites. Daily concentrations of PM10 particles frequently exceeded the allowed value especially at the urban sites. Higher PM10 concentrations in February 2005 are due to correction factors introduced by EU (EC Working Group). 60 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AND GROUNDWATER AT AUTOMATIC STATIONS Andreja Kolenc V februarju so obratovale avtomatske merilne postaje Sava Medno, Sava Hrastnik, Sava Jesenice na Dolenjskem, Savinja Medlog in avtomatski merilni postaji v Spodnje Savinjski dolini v Levcu in na Ljubljanskem polju v Hrastju, kjer spremljamo kakovost podzemne vode. Na vseh merilnih postajah kontinuirno spremljamo temperaturo vode, pH, električno prevodnost in vsebnost raztopljenega kisika. Meritve osnovnih fizikalnih parametrov potekajo neprekinjeno v pretočni posodi na avtomatski merilni postaji. Merilni postaji za spremljanje kakovosti podzemne vode na Ljubljanskem polju v Hrastju in v Spodnji Savinjski dolini v Levcu sta dodatno opremljeni z merilniki za neprekinjeno merjenje vsebnosti nitrata v vodi. Zaradi nedelovanja črpalke je prišlo do delnega izpada podatkov o kakovosti vode iz merilne postaje Sava Jesenice na Dolenjskem (1.-16. februar), zaradi slabega delovanja črpalnega sistema na Savi v Hrastniku v februarju ne prikazujemo podatkov iz te merilne postaje. V februarju so rezultati meritev osnovnih fizikalnih parametrov sledili hidrološki situaciji in ne kažejo bistvenih sprememb stanja kakovosti vode glede na pričakovane vrednosti. Iz slike 1-12 je razvidna zveza med vodostajem in merjenimi fizikalnimi parametri. Na avtomatski merilni postajah v Levcu, kjer spremljamo kakovost podzemne vode smo tako kot v januarju zaznali rahlo nihanje vsebnosti nitratov. pH -Raztopljeni kisik -Vodostaj Slika 1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Medno v februarju 2005 Figure 1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Medno in February 2005 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Električna prevodnost -Vodostaj Slika 2. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Medno v februarju 2005 Figure 2. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in February 2005 |_pH Raztopljeni kisik -Vodostaj Slika 3. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Jesenice na Dol. v februarju 2005 Figure 3. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sava Jesenice na Dol. in February 2005 ,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—(NCNCNCNCNCNCNCNCN Električna prevodnost Vodostaj Slika 4. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Jesenice na Dol. v februarju 2005 Figure 4. Average daily values of conductivity and level at station Sava Jesenice na Dol. in February 2005 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo pH -Raztopljeni kisik -Vodostaj Slika 5. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Savinja Medlog v februarju 2005 Figure 5. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Savinja Medlog in February 2005 Električna prevodnost -Vodostaj Slika 6. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Medlog v februarju 2005 Figure 6. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Medlog in February 2005 .—i,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—(NCNCNCNCNCNCNCNCN |_[ :H — Raztopljeni kisik Globina Slika 7. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v februarju 2005 Figure 7. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in February 2005 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 2U0 728 E 725 713 710 - ^c^rn^i/^^or^cocKo^c^rn^i/S^oScoc^o^Hrn^riri^or^co . Električna prevodnost Globina Slika 8. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v februarju 2005 Figure 8. Average daily values of conductivity and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in February 2005 o £ 70,0 - 68,5 Globina Slika 9. Povprečne dnevne vrednosti vsebnosti nitratov in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v februarju 2005 Figure 9. Average daily values of nitrate and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in February 2005 1560 E pH -Raztopljeni kisik " Globina Slika 10. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Ljubljansko p. Hrastje v februarju 2005 Figure 10. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Ljubljansko p. Hrastje in February 2005 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1560 B 1575 "O " Električna prevodnost ■ Globina Slika 11. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Ljubljansko p. Hrastje v februarju 2005 Figure 11. Average daily values of conductivity and level at station Ljubljansko p. Hrastje in February 2005 £ 18-° 1560 1= Slika 12. Povprečne dnevne vrednosti vsebnosti nitratov in vodostaja na postaji Ljubljansko p. Hrastje v februarju 2005 Figure 12. Average daily values of nitrate and level at station Ljubljansko p. Hrastje in February 2005 530 1550 1555 1565 1570 470 1580 450 1585 430 1590 20,0 19,0 17,0 16,0 15,0 14,0 SUMMARY In February the continuous measurements of basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) followed the hydrological situation and do not show deviations from the expected values (Figures 1-12). Slight oscillation of measured nitrate values in groundwater was noticed at automatic station in Sp. Savinjska dolina Levec. 65 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - februar 2005 Earthquakes in Slovenia - February 2005 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so februarja 2005 zapisali več kot 260 lokalnih potresov, od katerih smo za 191 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj štirih opazovalnic. V preglednici smo podali 46 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0, kot tudi dva šibkejša, ki so ju čutili prebivalci. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav, kot tudi začasnih opazovalnic, postavljenih na Cerkljanskem z namenom beleženja popotresnih sunkov po potresih 14. januarja 2005. V seizmologij uporabljamo univerzalni svetovni čas UTC. Od našega lokalnega srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Slika 1. Potresi v Sloveniji - februar 2005 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in February 2005 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Na karti so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v februarju 2005 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Najmočnejši potres v februarju 2005, ki so ga prebivalci čutili, se je zgodil 15. februarja ob 22. uri 37 minut UTC (oziroma 23. uri 37 minut po lokalnem, srednjeevropskem času) v okolici Bovca. Magnituda dogodka je bila 2,0. Potres so čutili prebivalci Bovca, Kobarida, Srpenice, Tolmina, Soče in okoliških krajev. Iz Bovca so poročali o vznemirjenosti domačih živali pred potresom, v Livku so s polic padli nekateri predmeti. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - februar 2005 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - February 2005 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Magnituda Intenziteta Področje h UTC m °N °E km ML EMS-98 2005 2 1 13 35 45,26 14,66 14 2,0 Zlobin, Hrvaška 2005 2 1 16 9 46,30 13,57 8 1,5 Bovec 2005 2 1 20 44 46,53 15,06 9 1,0 Slovenj Gradec 2005 2 2 21 50 46,30 13,55 9 0,7 čutili* Bovec 2005 2 2 22 10 46,55 14,11 13 1,4 St. Jakob, Avstrija 2005 2 3 10 20 46,31 13,60 8 1,7 IV* Bovec 2005 2 4 12 45 45,21 15,28 0 1,2 Ogulin, Hrvaška 2005 2 5 15 33 46,28 13,64 8 1,0 Kobarid 2005 2 5 21 57 45,62 15,30 9 1,5 Metlika 2005 2 6 8 8 45,31 14,70 8 1,1 Fužine, Hrvaška 2005 2 9 22 10 46,43 13,82 11 1,3 Skrlatica 2005 2 10 14 50 46,00 14,97 14 1,2 Moravče - Dob 2005 2 10 22 29 45,62 15,49 7 1,6 Ozalj, Hrvaška 2005 2 11 7 31 45,96 15,03 9 0,7 čutili* Mirna 2005 2 12 6 48 46,30 13,61 9 1,7 Bovec 2005 2 12 13 8 45,89 14,04 16 1,1 Javornik 2005 2 12 13 19 46,38 13,66 9 1,5 Bavšica 2005 2 13 19 55 45,61 14,25 0 1,0 Ilirska Bistrica 2005 2 13 20 5 45,63 14,26 11 1,4 Bač 2005 2 13 20 57 45,63 14,25 15 1,6 Bač 2005 2 13 20 59 45,61 14,25 13 1,0 Ilirska Bistrica 2005 2 13 22 14 45,61 14,26 17 1,0 Ilirska Bistrica 2005 2 14 22 31 45,61 15,34 0 1,5 Ribnik, Hrvaška 2005 2 15 22 37 46,31 13,58 13 2,0 IV* Bovec 2005 2 16 6 3 46,30 13,64 7 1,3 Lepena 2005 2 16 9 3 46,31 13,58 8 1,1 Bovec 2005 2 16 22 5 46,29 13,59 10 1,1 Kobarid 2005 2 17 21 6 46,50 16,38 10 1,1 Bukovec, Hrvaška 2005 2 18 13 2 46,07 13,60 16 1,0 Kanal 2005 2 18 18 23 45,22 15,19 51 1,4 Ogulin, Hrvaška 2005 2 18 19 34 46,11 14,05 16 1,1 Cerkno 2005 2 18 22 1 46,61 15,05 12 1,8 Dravograd 2005 2 19 5 23 45,82 14,72 8 1,3 Ko m polje 2005 2 20 15 53 46,32 13,61 9 2,2 III* Bovec 2005 2 20 16 45 46,15 14,06 16 1,9 III* Cerkno 2005 2 20 20 44 45,66 15,54 7 1,1 Krašič, Hrvaška 2005 2 22 20 27 45,24 14,80 28 1,1 Gorski Kotar, Hrvaška 2005 2 23 5 22 46,12 14,68 10 1,5 čutili* Dol pri Ljubljani 2005 2 23 12 37 45,84 14,00 14 1,6 Vipava 2005 2 23 13 58 45,46 14,39 5 1,2 Klana, Hrvaška 2005 2 25 15 42 46,30 13,59 9 1,0 Bovec 2005 2 26 0 28 45,45 14,39 9 1,3 Klana, Hrvaška 2005 2 26 2 58 45,59 14,37 11 1,0 Mašun 2005 2 27 10 7 46,45 14,71 16 1,2 Olševa 2005 2 27 18 28 46,19 14,03 18 1,1 Davča 2005 2 28 2 4 45,49 14,40 4 1,1 meja Slovenija - Hrvaška 2005 2 28 12 59 46,08 15,06 9 1,2 Zagorje ob Savi 2005 21 28 18 22 45,70 14,09 11 1,2 Vremščica 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Svetovni potresi - februar 2005 World Earthquakes - February 2005 Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi - februar 2005 Table 1. The world strongest earthquakes - February 2005 datum čas (UTC) koordinati magnituda globina območje opomba ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 2.2. 05:55:18,2 7,04 S 107,82 E 4,8 15 Java, indonezija V Garutu je ena oseba izgubila življenje, nekaj je bilo ranjenih. Veliko zgradb je bilo poškodovanih ali uničenih. 5.2. 03:34:26,0 16,01 N 145,86 E 6,3 6,6 145 Anathan, Mariansko otočje 5.2. 12:23:22,4 5,27 N 123,37 E 6,4 7,1 563 Celebeško morje 8.2. 14:48:21,8 14,25 S 167,28 E 6,1 6,8 206 otočje Vanuatu 15.2. 14:42:25,9 4,76 N 126,42 E 6,1 6,0 6,6 40 Kepulauan Talaud, Indonezija 15.2. 19:46:35,7 35,98 N 139,67 E 5,2 5,5 45 blizu južne obale Honšuja, Japonska Vsaj po sedem ranjenih je bilo v Ibaraki in Chibi, po šest v Tokiju in Saitami ter eden v okolici Kanagawe. 16.2. 20:27:53,0 35,67 S 16,36 W 5,9 6,1 6,6 10 Srednjeatlantski hrbet 19.2. 00:04:43,5 5,59 S 122,11 E 6,3 6,3 6,5 10 Sulavezi, Indonezija 22.2. 02:25:22,6 30,75 N 56,85 E 6,0 6,5 6,4 14 osrednji Iran V provinci Kerman je potres zahteval najmanj 612 žrtev, 1411 je bilo ranjenih. Brez strehe nad glavo je ostalo okoli 8000 ljudi. 26.2. 12:56:51,3 2,93 N 95,56 E 6,0 6,8 6,8 27 Simeulue, Indonezija V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v februarju 2005. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 68 Agencija Republike Slovenije za okolje H | 1 Y _ r? r/v-t-»-. ¿rt. Severnoameriški plošča Naiia Skolukn plošča '120' VKC | Kokoa plošča p" _,i ' , ■120 O OO 5 7 0 Magnltuda Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi - februar 2005 Figure 1. The world strongest earthquakes - February 2005 Urad za seizmologijo in geologijo 180' -50L n n ■ ■ 0 33 70 200 700 Globina [k m J 69 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar Vletu 2005 meritve cvetnega prahu potekajo v Kopru, Ljubljani in Mariboru. Na začetku vsake vegetacijske sezone se v zraku najprej pojavi cvetni prah cipresovk, leske in jelše. Začetek pojavljanja je odvisen od temperature zraka v januarju in februarju, mrzlo vreme je letos močno upočasnilo začetek sproščanja cvetnega prahu v zrak. Januarja smo v Ljubljani in Mariboru v zraku ves mesec opazili le nekaj posameznih zrn cvetnega prahu; tudi na Obali so bila zabeležena le posamezna zrna, med njimi je bilo največ cipresovk, precej manj pa leske in jelše. Tudi februarja je mrzlo vreme zaviralo sproščanje cvetnega prahu v zrak. Večje količine smo zabeležili le na Obali, kjer so zacvetele cipresovke, že 10. februarja je njihova povprečna dnevna koncentracija presegla 20 zrn/m3, največ zrn cvetnega prahu je bilo v zraku 13. februarja (povprečna dnevna koncentracija je presegla 100 zrn/m3), tudi naslednjega dne je povprečna dnevna koncentracija presegla 40 zrn/m3, nato pa do konca meseca cvetnega prahu v zraku skoraj ni bilo opaziti. V Ljubljani je bilo največ cvetnega prahu v zraku 12. februarja, nato pa smo do konca meseca zabeležili le tu in tam kakšno osamljeno zrno. Tudi v Mariboru je bilo le od časa do časa opaziti kakšno posamezno zrno. 120 co E Ž Q1 N O _J > LU I— 100 80 60 40 20 Koper Ljubljana Maribor .......I...................................................................................................................................................................................................... ........................................................................................................................I........................... I........................................................................................................................... Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v februarju 2005 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, February 2005 Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku februarja 2005 v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Neobičajno mrzlo vreme v prvi tretjini februarja je preprečilo sproščanje cvetnega prahu, dvig najvišje dnevne temperature med 10. in 15. februarjem (podrobnosti o dnevnem poteku temperature si lahko ogledate v prispevku o klimatskih razmerah na začetku te številke Mesečnega biltena) poteku je pripomogel k porastu koncentracije cvetnega prahu na Obali, posamezna zrna so se pojavila tudi v Ljubljani in Mariboru. Žal so to prehodno otoplitev v Ljubljani in Mariboru spremljale padavine. Druga polovica meseca je bila hladna, pogoste so bile padavine, ne le v notranjosti, kjer je snežilo, ampak tudi na Obali, kjer sta tudi bila dva dneva s snežno odejo. Najvišja dnevna temperatura je v Ljubljani in Mariboru le v posameznih dnevih komaj dosegla temperaturni prag 5 °C, nad katerim se v zrak začne sproščati cvetni prah. 0 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo CO E Ž 3 tr N o > 2 LU I- >W 1 Koper Ljubljana | | Maribor JELŠA i i i i i i i i 1 -i—i- i i i i i i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jelše februarja 2005 Figure 2. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen, February 2005 14 m N O > lu I- >co 4 13 5 7 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu leske februarja 2005 Figure 3. Average daily concentration of Hasel (Corylus) pollen, February 2005 100 Koper Ljubljana Maribor LESKA ________________________I I I __________________ -- 11 i i i i i i 1 IP III" 1 Mil 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 or N o > LU I— >W 80 60 40 20 0 Koper Ljubljana Maribor CIPRESOVKE /TISOVKE —h h h I I I I I ,1 1 - h h h h P l l l l l Fi* 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk februarja 2005 Figure 4. Average daily concentration of Cypres (Cupressaceae) pollen, February 2005 5 4 0 SUMMARY The pollen measurement has been performed on 3 sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, at the North Mediterranean coast in Koper and in Štajerska region in Maribor. 71 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001, 2002, 2003 in 2004 v obliki datotek formata PDF na zgoščenki. Številke biltena so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Agencija Republike Slovenije za okolje Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje, kjer ga v verziji, namenjeni zaslonskemu gledanju, najdete na naslovu: http://www.arso.gov.si/o_agenciji/knji~znica/publikacije/bilten.htm Naročite se lahko tudi na brezplačno prejemanje Mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. V tem primeru vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 2-3 MB) ali tiskanje (velikost okoli 5-9 MB) v PDF formatu. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten@email.si. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše cenjeno mnenje o Mesečnem biltenu in predloge za njegovo izboljšanje.