**rvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Irnaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
m
Glas Naroda

- J*'*>
List Slovenskih dclavccv v o4meriki

The first Slovenic Daily in
the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays*

VKLBFOH PISARNE: 127» RECTOR,
NO. 152- — &TEV. 152.
21, IMS, * tki Post Ofios it Hew Ystk, K. Y.,
ihe Act of Congros if March 3» 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 BECTOB
HEW YORK, MONDAY. JUNE 29, 1908. — PONEDELJEK. 29. ROŽNIKA, 1908.
VOLUME XVI. — LETNIK XVI
Solnčni mrak
in njega posledice.
VČERAJ DOPOLUDNE JE SOLN-CE POTEMNELO IN BILO OA JE LE NEKOLIKO VIDETL
Mnogi so	da so "začarani",
ker niso videli prave šolnin« svetlobe.
NETOČNOST SOLNCA. o ■
Včeraj smo imeli v Ameriki solnčni mrak, kajti tako je bilo zabil ježeno ▼ vseh koledarjih in poleg tega bi moral biti ta^nrak tutli največji in najboljši, kar smo jih še dosedaj imeli t New Yorku. Tako so mnogi ljudje ostali vse dopoludne na ulicah in gledali na solne« skozi črno steklo, dokler jih niso pričele oči peči. Solnčni mrak bi se imel pričeti že ob 9:27. toda aolnee je bilo tako nejra-lantoo. da smo morali celo nro čakati na njegov mrak in tudi potem je bilo o mraka le malo videti in le ob 11. tiri je j«ostalu na ulicah dokaj o. kajti st.liua j«- bilo videti le
teviitK malo.
Na
rougl priik
Manhattan Bo-manjkalo, da ni kajti tam se je
Slabi Časi in slabo
finančno-poročilo.
URAD ZVEZINEGA ZAKLADA JE OBJAVIL SVOJE LETNO POROČILO O FINANČNEM STANJU.
Vladini dohodki so se v primeri z lati«fc-iTn letom pomanjšali za 64.000 000 dolarjev.
VEČJI IZDATKI.
Essex uli« j.- le ma do izgred« nabralo kn<g velike luže dokaj ljudi, kteri -o mirno gledali v vodo. Po-iit-ija mislila, da pride do izgredov ki tako jo prihitelo več jndieajev k svojimi koli na li<«- mesta v svrho }n»m<<1o\arija. Ko pa videli, če-n.ii sloji množita tako mirno. so se (udi oni postavili v vrst., in gledali oni del solnea. kar ira je bilo videti.
■Tudi na Coney l>landu je napravilo s<>lnee mnogo konfuznosti. kajti mnogo ljudi je prišlo na zdravniško postajo, kjer -o trdili, da >o začarani. kajti ft i vidijo vsako stvar rumenkasto in tudi solnee nima prave barve. Med temi je bil tudi blagajni« ar Dream landa, Joseph Kennedy, ki je dejal, da je vse dolarske bankovce videl v rumenej barvi, tako, da je mislil, da s., dvajsetaki. Zdravniki SO dognali. da so ljudje predolgo časa gledali bolnce, vsled česar se jim je potem vse rumeno dozdeval«.. Na Coney Islandu je namreč vse gledalo v luže. ktere jim je mestna uprava ©mislila s tem. da je ulice polila. Vozovi uličnih železnic so ustavili, da so tako lahko potniki za-jedoo z inotormani in sprevodniki o-pa?ovali solnčni mrak. Natakarji so prišli iz restavrantov za jedno z gosti in vse je gledalo solnčni mrak.
-o-
Fovodenj v Minnesoti.
Mankato, Minn., 27. junija. Miss Eva Ehler, stara 10 let. 19 letna Miss Maud Worlds iz St. Peterja. ki je bila tukaj na obisku in 20 letni Maks Sue-, so včeraj vtonili, ker je tukaj nastala povodenj. Reka je vsled deževja izstopila iz svojih bregov. Obe dekliei sta se sli kopati na Cornelia St.. ktera ulica je pod vodo. Sues je gkf^al obe gospodični rešiti, toda pri te»r. je sam utonil.
Preprečen napad na vlak.
Pri Lynch Slation, 111., so nepoznani roparji skušali ustaviti vlak, oziroma voz Illinois Traction »Company, na kterern je bilo $47,000 denarja in za $1000 draguljev. Vlako-vodja Chicago & Alton železnice je pa to pravočasno opazil in je strojevodji signaliziral, naj vozi dalje z vso hitrostjo. Roparji so bili dokaj razočarani, ko je vlak vozil memo njih dalje in so v jezi parkrat ustrelili za vlakom.
Washington, 29. junija. Vlada je objavila letno poročilo o ravnokar minolem upravnem letu urada zvezi-nega zaklada in iz tega je razvidno, da so se vladini dohodki izdatno pomanjšali, dočim so izdatki izredno narasli. Letni izdatki presegajo namreč dohodke za več nego £00.000.000. kar se je po državljanske j vojni pri pripetilo le dvakrat in sicer v krizi leta 1804. ko je znašal deficit neka i nad t-0!UMMUMH> i.i leta 1890, ko ,e primanjkljaj -*'gel svoto 89 mil. dolarjev.
Skupni dohodki letošnjega leta so /na-ali HCi09.iMHUMin. oziroma 04 mil. dolarjev manj. kakor v upravnem letu 1007. Carinski dohodki so v primeri / lar - vim leton naza lovali za 4»> 11 :. dolarjev in tudi davčni dohodki -m /a šlO.unn.OOO n anj-i. kakor lanski.
Vlada je in . 'a v n 'nolem |x»>lov-•leni blu /a i.V. H««M u M M l izdatkov, ali /a >MMMMMHMI vit- kakor lani. ali /;i ~4.iHtO.OUO več. nego v kteremkoli letu jm> 1SG5. izimši ono leto. ko j«* bila vojna z Špansko. Vendar je pa bi'o letos mnogo dovolitev v velikanskih zneskih dovoljenih za permanentne >plošno koristne stvari, tako, da -c te -vote pravzaprav ne smejo prištevati k ixunanjkljaju. Tako odpade na primer •nnm na panamski prekop i-ts.000.000. dočim -e je za prekop lani izdalo le $27.000.000. Za kanali-zaeijo pu>tInjskih z.-mlji^č je vlada izdala r.adaljnih $13.000.000.
Nesreče na železnicah« Mnoge žrtev in škode.
—o—
V RAZNIH KRAJIH 80 BAZNI OSOBNI IH TOVORNI VLAKI OPTAVILI TISOVE.
Pri Lofty ju, Pa., je skočil oso ni vlak Pennsylvania železnice ras tir.
NA ZAPADU IN JUGU. o
Chadron, Neb., 27. junija. Tovorni vlak Chicago & Northwestern železnice, kterega sta vozili dve lokomotivi, je včeraj blizo tukajšnjega mesta skočil raz tir. ki je bil pokvarjen. Vlak je razdejan. Pet osob je bilo ubitih.
Hazleton, Pa., 29. junija. Nek potniški vlak Pennsylvania železnice je v soboto pri I^oftyju skočil raz tir. ker so bili relsi slabo pritrjeni. Strojevodja vlaka je bil na mestu ubit in devetnajst potnikov je. bilo več ali nmnj ranjenih.
Cleveland. Ohio. 20. junija. Potniški vlak š!. 10 od Krie železnice je pri Ca rrrtsville. O., skočil radi pokvarjenega tiru raz tir. in sieer bas. ! •> je bil na "J." čev ljev visokem nasipu. Lokomotiva je padla raz nasi Strojevodja je bil na mestu libit in ši-st osob je bilo nevarno ranjenih. Kasneje se j<- dognalo, da so nepoznani lopovi odbili relse in tako i »rovzroi-ili nesrečo.
Norfolk. Neb.. 29. junija. Pri nesreči. ki se je pripetila na železnici t ri Cliadroiiu. je bilo deset ljudi ubitih. Na ponesrečenem vlaku Chi«-a-■jo & Northwestern železniee se je peljalo sedem trampov. kteri vsi so bili ubiti. Razun teli so bili ubiti tudi trije železniški vslu/.benei. j Roanoke. Va„ 29. junija. Na progi i lineh Valley od Norfolk & Western železniee je skočil raz lir nek tovorni vlak. Strojevodja in knrilec s!a bila pri tem ubita. Vlak je padel raz nasip.
Opomin
t *
£ojake po Zjedinjenih državah, kteri dobivajo rasna pisxaa, bodisi sa knjige, kakor Kolomanov šegen. ali beraska pisma itd., prosimo, da nam doposljcjo pismo s salepko vred, ali koverto originalno. 8 tem nam bodo liiigffinw'V da neke newyorike lopove, blsii nečejo pošteno delati in kruh staliti, pošljemo tja, kamor spadajo _ to je v prisilno delavnico.
Jeden tek lopovov je delal pred časom v našem upravništvu, a je pri deln spal, ukral naslove in jih prodaja sedaj rasnim sleparjem ter še sam rabi Rojaki, izročite nam par tacih pisem in uverjeni smo, da nekaj časa ne bodete nadlegovani.
Uredništvo "Glasa Naroda".
Južne republike. Proti Gipr. Gestru.
ZJEDINJENE DRŽAVE IN NIZO ZEMSKA BODETA ZAJEDNO NASTOPILI PROTI V E-N E Z U E L I.
Topničarka Marieta je v soboto osta-vila Willemstadt na otoku Curacao.
E VOLU CI JON AR>TO GIBANJE
OBLJUBUJEJO DELO.
V delavnicah Illinois Central železnice se s 1. julijem prične zopet z delom.
Chieairo. 111.. 27. junija. Uradniki 111:: i is Central železnice >o danes naznanili, <la v delavnicah imenovane železniee v Burnside, 111., v Waterloo, Ja.. Memphisu. Tenn., in v Water Valley ter v Vieksburgu, Miss., s 1. julijem prične zopet delati. Od novembra nadalje so iz imenovanih delavnic odslovili vse polno delavcev. Vsled sedanje odredbe dobi zopet 5000 delavcev svoje delo nazaj, tako, da bode v delavnicah te železnice delalo nadalje kacih 10.000 delavcev.
Pittsburg, Pa., 27. junija. V desetih oddelkih Homestead Steel Works, ktera tovarna je last trusta za jeklo, se prične v ponedeljek z delom, kte-
ro je sedaj že tri mesece počivalo.
Na ta način dobi 2000 delavcev zopet delo.
NEZGODA NA NADULIČNEJ ŽELEZNICI.
Trije potniki težko, mnogo lahko ranjenih.
Minulo xibotii popoludne malo po 4. uri je za vozil nek v Bronx vozeči vlak nadulične železnice na Ave. pri 101. ulici v New Yorku v pred njim vozeči v Harlem namenjeni vlak. Pri tem je bil zadnji vagon prvega vlaka deloma razdejan. Tri osobe so bile nevarno in mnogo jih je lahko ranjenih. Potniki so vsi nakrat skušali priti na prosto in tako je med njimi zavladala velika zmešnjava, kterej so šele gasilci, ki so prišli na lice mesta, napravili konec. Ranjence so odpedjali v bolnico.
Cena vožnja.
Dne 8. julija odpluje parnik Laura od Anatro-Americana proge is New Torta ▼ Trst ter stane do Trsta
$28.00
ta do LJuMJmm
$28.60.
Vožnji listki so dobiti pri: FUANK 8AK8ER 00„
Greenwich St., New York.
gt. Olair Avenus, N. E.,
Cleveland, OUo.
Nameravajo dvigniti zaklade.
Pri Ocean Citv, N. J., so sedaj pričeli s pripravljalnimi deli za dvigne-nje jadranke Ijindia. ki se je tam pred štirimi meseci potopila. To delo bode veljalo $20,000. Lauija je dospela iz Japonske in na njej je na-krcanega za pol milijona dolarjev tdaga, ki obstoji iz dragocenih posod in druži h predmetov, kteriia voda ne more škodovati. Ladijo bodo dobili na suho na ta način, da bodo zgrrdili krog nje zid, iz kterega bodo potem vodo odstranili. Potapljačem dose-daj ni bilo mogoče priti do ladije, ker je v pregloboke j vodi.
Velik požar v Duluthu, Minn.
V Duluthu, Minn., je zgorelo veliko žitno skladišče tamošnje Consolidated Elevator Company. Materi" jalna škoda znaSa $750,000. Zgorelo je 300,000 bužljev pšenice, 90,000 bušljev lanenega semena in 7000 buft-Ijev ječmena. Tudi akladiiie Northern Pacific železnice je zgorelo.
Izboren mestni svetovalec.
V	mestu Monclair, N. J., imajo sv^t-tovalea, ki zasluži, da se ga po njego-vej smrti nabaše s žaganjem in pošlje v muzej. Ime mu je De Cunha. On namreč namerava pri prihodnjej seji občinskega sveta predlagati, naj se uvede zakon, vsled kterega naj vsak meščan, ki rad pije opojne pijače, nosi na vratu kovinsko znamko, ka-koršno nosijo psi. Vsak gostilničar, ki prodaja ljudem brez tako znamke pijačo, naj se kaznuje z denarno kaznijo. Najbrže je ta De Cunha tudi oče one odredbe, ki prepoveduje psom lajati v imenovanem mestu.
Umor v hotelu.
V	hotelu Empire na Broadwayu in 63. ulici v New Yorku so včeraj našli v njegovej sobi zadavljenega moža, ki se je vknjižil v hotelsko knjigo za Jakob Prozelleja. Njegov vrat je bil trdno zadrgnjen z brisačo. Policaja je mnenja,^ da je izvršil samomor, dočim je eoroner Harburger prepričan, da se je tu izvršil umor, radi česar je dal truplo prepeljati v mrtvaihrioo, da je tamkaj zajedno z drugimi zdravniki preišče. Nepoznane« ni imel seboj nikakega kovčeka in j« plačal svojo stanarino v naprej. Ko so ga nsfli je bil ie par ur mrtev. Pri njem so naili nekaj nad $5 denarja.
Willemstadt. Curaeao. 2S. junnija Vtled odredbe g.ivenierja otoka Cu raean »«» včeraj vse za-tave na ntoku vihrale na |xdndro^u v sj>omin na p» kojnevra predsednika Zjedinjenih dr < S rover Cleveianda. Tekom dnevi -e je vsake pol ure v njegov spomin na trlnjavah po enkrat ustrelilo iz t op-»v. Semkaj je dospela topničarka Zjedinjenih držav Marietta; na ktertj <«» diplomatični zastopniki Zjedinje-nili držav, ki so ostavili republiko Venezuela. Iz navedenih počasti pokojnemu Clevelandu, se tukaj sklepa, da bodo Zjedi njene državo nastopile proti Venezueli sporazumno s Nizozemsko.
Topničarka Marietta je sedaj od-|ilula dalje proti severu v Guantana-.t<> na Cubi, toda imenovani diplomati.'ni zastopniki Zjedinjenih držav potuje.; o preko Za pa dne Indije, o/.i-ion:a prek.i TTnyti dalje v New York.
KI Paso, Tex.. 2S. junija. V boju. ki se je vršil v petek med revolucijo-narji in mehikanskim vojaštvom v l.as Vacas. držav-a Coahuila bli*<» texanske meje pri Del Rio. je imelo vojaštvo do 50 ubitih, me J ktcriini je tu.li poveljnik vojaštva.
l'>taši so najpreje pričeli streljati na vojašnico in stanovanja častnikov. Glavni napad so pa izvršili na carinski urad, kjer so so pa čete dobro držale. Boj je trajal vso dopoludne. Revolueijonarji so pokončali vse brzojavne in telefonske naprave. O po-ludne so se umaknili, ker je vojaštvo dobilo pom~2.
Šerif countyja Valgarde, Texas, je sporočil governerju, da so revolueijonarji pregnani, in da jih je mnogo prišlo v Texas.
Mehikanska vlada je taprosila vlado v "Washingtonu naj jej pomaga v položaju ki je nastal vsled revoluei-jonarnega gibanja v Mehiki.
--o—-
Indijanski morilci.
Alexander in Charles Peltier, oba mestica, in Little Rising Sun, polno-krvni Indijanec, so morali v Bottineau, N. Dak., v ječo, ker so na sumu. da so umorili poštarja v Som-berju. Frank Siedelja in njegovo 16-letno nečakinjo.
104 leta star samomorilec.
Lexington, Ky., 27. junija. V Har-rodsburgu, Mercer county, je včeraj izvršil 104 leta stari Henry Miller samomor s tem, da je izpil čašo strupa. Najbrže se je že naveličal živeti.
i v Perziji. Nidiljni boji.
OB PERZIJSKO RUSKEJ MEJI SE ŠE VEDNO VRŽE KRVAVI BOJI Z R E V O L U-CIJONARJI-
V Ardabilu, Kasvinu, Reštu in drugod je zmagalo šahovo vojaštvo.
UPORNI ČASTNIKI, o'-
Tiflis, Rusija, 28. junija. Perzijski šah je poslal člane svoje rodbine v svoje letovišče izven mesta, dočim ostane on v vojaškem taboru. Poveljnik kozakov je ukazal, da pridejo vsi vojaki, ki plenijo hiše Evropejcev, pred vojno sodišče.
V Ardabilu, Kasvinu, Reštu, in družili perzijskih mestih ob ruskej meji, se vrše neprestani boji med ša-hovim vojaštvom in pristaši naprednih strank, toda povsodi so baje vojaki zmagali. Mnogo vjetih vstašev -o uničili. Povsodi je vlada razglasila. da mora prebivalstvo oddati svoje orožje.
Tabris, Perzija. 28. junija. Predvčerajšnjim popoludne se je pričel zopet boj med pristaši šaha in revo-lueijonarji. Slednjim so je posrečilo priti v vladin arzena], kjer so zavzeli razna strategično važna mesta.
Brigadni general je ukazal častnikom topničarjev streljati na revolu-eijonarje toda častniki p<)velja niso hoteli izvršiti brez pismene dozvole
Iz Avstro-Ogrske. Avstrija ostavljena.
RUSIJA JE AVSTRIJO Z OZIROM NA BALKANSKO POLITIKO POPOLNOMA OSTAVUiA IN NASTOPA SAMO-S T 0 J N O.
r
Na Dunaju je prišlo do boja med naprednimi in nazadnjaškimi dijaki tamošnjega vseučilišča.
V DRŽAVNEM ZBORU.
Razne novosti
iz inozemstva.
i
MAROKANSKI SULTAN ABD U& AZIS NAMERAVA ZOPET NAJETI DRŽAVNO POSOJILO.
Velika nesreča na železnici Bombay-Bar oda v Iztočnej Indiji. •
.jI'
Umorili zamorskega vojaka.
Carthage, N. Y„ 27. junija. Nek vojak 13. polka zvezine konjiče je na-><•1 včeraj blizo bregov Black River-ja trupla neeega vojaka zamorskega peš polka št. 24, ki je bil pridejan oddelku za strojne puške.
Truplo je bilo že dva ali tri dni v vodi. Nad levim očesom ima pokojnik veliko rano in v prsa je zaboden, iz česar je sklepati, da je bil umorjen.
Minolo soboto so prijeli nekega vojaka konjiče, ki je v pijanosti trdil da mora nekega zamorskega vojaka ubiti. Vojaške oblasti, kakor tudi tu kajšnji eoroner preiskujejo taj slu čaj.
Trije sumljivi smrtni slučaji.
Suffern, N. Y., 27. junija. V Smith fiel lu pri Tuxedo vlada nepopisna razburjenost, ker so se vmalem mes-teeu pripetili trije nad vse sumljivi smrtni slučaji, kteri so sledili jeden drugemu. Najpreje je umrl George Morgan, ki se je bavil z sekanjem drv. Umrl je vsled alkoholizma. Pred smrtjo je oslepil in iz tega je sklepati, da je užival lesni alkohol. Jedva, «" i so se ljudje radi te smrti nekoliko pomirili, sta že dva druga ugledna meščana na isti način umrla. Tudi ta dva sta oslepela predno sta umrla. Brezdvomno so vsi trije pili ponarejene opojne pijače.
Kuga na canadskem parniku.
Seattle, "Wash., 27. junija. Semkaj došli japonski parnik Aki Maru poroča, da je moral canadski parnik Empress of China ostati v karanteni v Nagasakiju na Japonske a i, ker se je na njem pripetil slučaj kuge. Dva dni kasneje je na parniku umrlo 12 ljudi za kugo.
Denarje v staro domovino
pešOjamo:
POZOR I
V zalogi "Glas Naroda" je isšla podučna knjižica, ki obsega M strani j, z naslovom: Kako se postane amerUUd državljan? Ker je knjižiea jako potrebna in koristna, naj jo takoj naroči vsak rojak. Stane samo $ oentov, ktere potijite v poitnik znamkah.	«
Frank flakser Oo,
100 Greenwich Bt, New York, K. T.
z*v	'0.c5.....	..... CO kron
za	20.40 .......	
za	40.80 .......	..... 200 kron
za	102.00 .......	
za	203.90 .......	..... 1003 kron
za		..... 6000 kron
Dunaj, 28. junija. Avstrijska ino-strana politika postaja vedno slabša in skrajno nestanovitna. Rusija se v svojej balkanskej politiki več na Avstrijo niti ne ozira in to njeno postopanje je zelo značilno. Peterburš-ka vlada je namreč sedaj v Belgradu in Sofiji protestovala radi vedno bolj živahnih srbskih in bolgarskih četni-kov v Macedoniji. ne da bi >e pri tem ozirala na pogodbo, ktoro je sklenila z Avstrijo v Muerzzu-tegu. Preje so se taki protesti vršili vedno sporazumno z Avstrijo.
Dunaj, 28. junija. MoJ dijaki vlada še vedno skrajni nered. Oblasti pričakovale, da bode sedaj, ko so se predavanja zopet pričela, zavlada mir iti da bode Wahriuuudova afera počasi zaspala, vendar se pa to ni zgodilo, in dijaki, kakor je to že pri idealističnih otrocih v navadi, se dan za dnevom pretepajo.
Včeraj se je tukaj vršila med naprednimi in nazadnjaškimi dijaki prava bitka. Klerikalni dečki ki so v manjšini so morali naravno bežati. Tudi v Pragi so pretepi med dijaki na dnevnem redu in radi tega so tam sedanji semester zaključili.
Dogodki v vseučiliščih so razburili tudi strasti v parlamentu in tako s<> pričeli tudi poslanci povodom debate o proračunu divjati. Končno so pa proračun vendarle odobrili.
RAZNOTERO 8TL -o-
Tangier, Maroko, 27. junija. Sultan Ahd ul Azis je naprosil francoske bankarje za novo posojilo v znesku $600,000. za ktero bode dal hipoteke na vladino last v Tetuanu. Safi in Rabatu. Ker se poroča o vedno večjih operacijah novega sultana MU-laj Hafida, nastala je v Rabatu velika razburjenost. Stari sultan !»iva sedaj v Rabatu. Novi sultan je p zval kaide v svojo palačo v F- s in jim ukazal, da morajo med r !ovi v soseščini nabrati vojsko, ki hode štela 18.000 mož.
Bombay. Indija, 27. junija. Na Bombay & P.aroda železnici blizo P i-rode sta zadela skupaj dva vlaka. Pri tem je bilo 15 ljudi ubitih in 270 ranjenih. Osem vagonov ekspi s.ie-ga vlaka je zgorelo.
Carigrad. 27. junija. Snllan Ahd ul llamid je podelil ženi predsr-lni-ka Roosevelt a. kakor tudi njenej drugi hčerki Ki bel veliki križ reda Mieau i Cetakat, ki je največji red, kar jih zaumtejo dobiti ženske v Osma nliji.
Capetown. Južna Afrika. 27. jun. V jugozapaduej Afriki, v nemški koloniji Luderitz, so našli novo veliko diamantno polje, ktero je baje še bolj bogato, kakor ono v koloniji Cape. Polje meri devet štiriiaških milj.
Petrograd, 28. junija. V trdnjavi \ ihorg se je skušalo nekoliko vojakov upreti, toda posadki se je posrečilo upor brez prolivanja krvi za-treti. Zvečer so odposlali dva vagona upornih topničarjev v Medved,
Dunaj, 2S. junija. Včeraj so tukaj i ^^ Novgorod, kjer so jih za-
" prli " — -— - 14—:> --
krožile vesti, da je ee.-ar Fran Josip umrl, toda vlada jih je že zvečer de
v one zapore, v kterili so bili
mentirala. Cesar IšL
Dunaj, 27. junija.
uiu.h v letovišču
preje zaprti japonski jetniki in kasneje uporniki Preobraženskega gard-
rmcezmja
nega polka. Berolin, 2S.
junija. V livarni
Poitarina je vitete pri Uk vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Nafte denarne poiilja*. izplačuj« e. kr. poitni hranilni urad v 11. de U. dneh.
Denarje nas poslati Ja najpriH* noje do $25.00 t colovinl v pripovo-ali rogistrizanes po Domesde Boatal r-* ali ns New York Bank Draft PRANK BAKSn 00„
109 Oroonwidi Sk, Nov Ink, 8k Clair in, V. B. >hU
v prvih dnevih julija.
Kakor smo že poročali, se je Amalija seznanila z imenovanim degrado-vanim parasitom in kasnejšim avtomobilskim agentom lani v Marijinih Varili na Češkem. Ker pa njeni so-rodi iki o njem niso hoteli ničesar ve-je jednostavno ušla z njim v Švico, kar je storila takoj, ko je postala polnoletna, oziroma 24 let stara. Bežala je s svojim ženinom in njegovo materjo. Njeni sorodniki so o njenem begu obvestili policijo vseh evropskih velikih mest. Ko se poročita se bodetu nastanila v Manheimu v Nemčiji, kjer služi Kocijan pri ne-kej avtomobilski tvrdki. za ktero je b?g z prineezinjo velika in dobra reklama.
Dunaj, 27. junija. V avstrijskej poslanskej zbornici je prišlo včeraj do velikih prepirov in razgrajanja. Znani na pol divji krščansko so-sijalstiČni poslanec "gfof" Sternberg, je nepopisno napadal svoje so-eijalno demokratične kolege, kteri so proti temu energično protestvali in sicer na ta način, dn so ua govornika metali razne predmete. Razgrajanje je bilo nepopisno in le malo je manjkalo, da ni nastal v zbornici splošen pretep. Vsled razgrajanja je bil zbornični predsednik prisiljen sejo prekiniti
Budimpešta, 29. junija. V Madocso, komitat Tolna 'divja velikanski požar, ki bode uničil gotovo vso vas. Dose-daj je zgorelo že 200 bil in zgorela bode vsa vas, ki ima nekaj nad 2000 prebivalcev. Mnogo ljudi je baje zgorelo in število ranjencev je tudi veliko. Na lice mesta so prihitele tako-zvane "polarne hrambe" iz vse oko-liee, ker so pa opremljene po srednjeveški, kakor vsa taka društva v Avstro-Ogrski, niso mogle ničesar reiitL
v».„i;;„	t	i - • , Kruppove tovarne topov je nob de-
Amalija * urstenberirova. ki je nedav-'.	,
„„	*	i x , •, , lavec prevrnil kotel, ki io bil poln
no u&la z agentom neke avtomobilske .	• ., . ,
♦	, ,	. .. . stopljenega jekla in slednje je oblilo
tvrdke, uegradovanim poročnikom , ,	, .	J J
t- •	- , . ... . . delavce. Sedemnajst jih je tako ra-
Kocjauom, se je sedaj vrnila k svoje i ... , , . J , J J
rodbini na Dunaj. To po nikakor ne , "J™1'' da b°J° g»t0V0 ST''. ..
pomonja. da « ne bo.le poročila J -fT"'	^
, „ ,	. n ceraj so kmetje vjeh nekega tatu
svojim izvoljencem, temveč, da so vsi ' •	^ , ..-
... .........., ,m so £ra na mestu Iineah. Orožniki
člani njene rodbine privolili v poroko'	.	.
_ rr	r» i , , ... iso okušali linearne preprečiti in pri
z Ivoeijanom. Poroka se bode vršila'* •	i	- J^
v tem je prišlo do resnih nemirov. Ker
so kmetje orožnike napadli, so slednji streljali; pri tem je bil jeden kmet ubit in dva sta smrtno ranjena.
Frederickstad, Norveška. 28. jun. Trgovski del tukajšnjega mesta je včeraj zgorel. Požar je uničil 23 poslopij in napravil za $560,000 škode.
Lizbona, -Portugalska, 29. junija. Tukaj je prišlo včeraj do velikanske republikanske demonstracije, kajti zvedelo se je, da je ustreljeni kralj Carlos zapravil nad $11,000.000 državnega ali ljudskega denarja. Policija je bila sicer na licn mesta, vendar pa demonstrantov ni nadlegovala. Vsi govorniki pri velikanskem ljudskem shodu so govorili protimonarhicne govore. Navdušenje množice je doseglo vrhunec, ko je govornik Alfonso Costa izjavil, da je sedanji portugalski kralj prepričan, da se monarhija ne bode mogla dolgo držati, radi česar je kralja pozval, naj prostovoljno odstopi, kajti monarhijo ni mogoče več popraviti.
Rim. 29. junija. V Calabriji je prišlo do velikih nemirov, kajti zgi-nol je oni denar, kterega jp izdala vlada za zopetno gradnjo onih hiš. koje je razdejal potres pred dvema leti. Ljudstvo je priredilo protestni shod, kterega so pa carabinieri raz-gnali s tem, da so v množico streljali. Tri osobe so bile ubite in mnogo jih je ranjenih.
Barcelona, Španska, 29. junija. V soboto se je pripetila na ulicah tukajšnjega mesta razstrelba bombe, ki je napravila izdatno Škodo. Množiea je čakala na neko cerkveno procesijo. ko je nekdo vrgel bombo. Nek policaj je bil pri tem ubit in več ljudi je ranjenih. Napad s bombo sa je pripetil le par ur potem, ko ja sodišče obsodilo anarhista Rulla t smrt.



"GLAS NARODA"
(Slorenic Daily.)
Ovnad mod published by the fllovenic publishing company
(s corporation.) FRANK 8AK8ER, Premdent. VIGTOR VALJA VEC, Secretary. LOUIS BENED1K, Treasurer. Place of BaiiinwH of the corporation end addrana qf above efficetr. 109 Greenwich Street^Borough of Minhatfti, New York
Ee leto vel je list se Ameriko in
Oanado .......
ii P^l .......
„ leto se meeto New York . N pol lete m mesto New York ,, Evropo sa Tee leto . . .
ee	ee	ee POl lftft e e •
oetrt lete
13.00 1.50 4.00 2.00 450 2.50 1.75
f Evropo pošiljamo a kopno tri Številke.
"ULA6 NARODA" izhaja vsak dan iz-vsetnii nedelj in prmznikor.
NARODA"
U'yolce of the Ppople")
dar, except Sundays and
Subscription yearly $100.
rjrr- #
cAdvertieement on'afreement.

bees podpisa in oeobnosti ee oe
Denas mJ ee blagovoli poiiljati po looey Older. Pri apressembi kraja naročnikov
demo naslovnika.
Dopisom in poftjatvam naredite naalov: «OLaS NAKUDA"
\m Greenwich Street, New York City. TeMw 1279 Rector.
Ystasi ali roparji ?
Dejstvo, da je 200 oboroženih jezdecev prišlo v mebikansko mesto Viesca v državi Coahuili, ktero mesto so zasedli in oplenili, je dalo ne-k te rim časopisom povoda, da so pričeli pisati, da se je pričela v Mehiki dobro in skrbno pripravljena revolucija. Nekake vrste potrdilo tega domnevanja je videti tudi v tem, da se iz I^areda. Texas, poroča, da so tamkaj vsled prošnje mebikanske *lade zaprli dva Mehikanca, pri kte-rih so našli dva zaboja orožja in tudi
kuj streljiva. Nadalje so našli pri rjima tudi spise, iz kterih je posneti, da se v Mehiki pripravlja revolucija proti sedanjej vladi.
Vendar pa še nikakor ni dokazano, da sla obe zgoraj navedeni vesti > kakej zvezi med seboj, kajti Mehikanca, ktera so prijeli v Texasu, sta sicer revolueijouarja, vendar pa nimata za seboj nikake revolucionarne organizacije, s ktere pomočjo bi zamogla svoje ideje spremeniti v prakso. Ako je temu tako, potem oni ljudje, ki so prijezdili v Viesco, Coahuila, niso vstaši, temveč povsem navadni banditje, ki kradejo, kjer se jim nudi kaka ugodna prilika, ne da bi se pri tem ozirali na to ali ono politično stranko.
Mebikansko ljudstvo je z milim tira ust\oni predsednika Portirio Dia-za mnogo bolj zadovoljno, nego je bilo s prejšnjimi razmerami, v kterih so bile revolucije na dnevnem redu. Radi tej;a moramo dvomiti, je-li mo-goče Mehikance pridobiti sedaj zo-j»el za vstajo, kajti sedaj pozna blagoslove miru, kteri so mu večje vrednosti, nego vse uničujoče revolucije. —
Dogodki v Perziji.
It nsija že dolgo deluje na to, da dobi saj del Perzije, kar jej je pa bilo dosedaj radi nasprotovanja An-srlije nemogoče. Odkar je sklenila Rusija z Anglijo zvezo, je angležka, kakor tudi ruska meja v Indiji popolnoma varna in radi tega zamore-mo sedaj z vso gotovostjo pričakovati. da ni več daleč oni čas, ko bodo ruski polki prikorakali v Perzijo in zasedli glavno mesto stare dežele. Največjo zapreko za to je delal perzijski parlament, kterega se je pa Rusija sedaj s šahovo pomočjo izne-bila. Anglija se bode z Rusijo glede delitve koristi v Perziji kmalo sporazumela, kajti v Revalu so bili najbrže ti načrti povsem natančno izdelani.
Ko se vse to zgodi, potem se lahko Nemčija za svoj sedanji vpliv v Perziji obriše pod nosom, baš tako, kakor se bode morala obrisati za svoj, oziroma avstrijski vpliv na Balkanu, in sicer tudi po zaslugi Rusije in Anglije. Največje vrednosti pri tem pa bode to, ker bode morala tudi tedaj Nemčija mirovati, ne da bi smel ti jen širokoustni cesar ziniti samo jed no besedo.
□
ban za dnevom je sedaj čitati poročila o dogodkih v Perziji in o bojih, ki se vrče ined kozaki in člani ravnokar razpuščeuega parlamenta. Poroča se tudi o kupih umorjenih ljudi in o bojih ter plenitvah v Teheranu in Tabrisu. Najbrže je le vsakemu desetemu izmed naših čita-teljev znano, Čemu se vrše vsi ti boji in čemu se izda toliko denarja za poročila iz Perzije in radi tega smatramo umestnim perzijsko vprašanje nekoliko pojasniti.
Oče sedanjega šaha ali kralja vseh kraljev j«* dal ljudstvu ustavo. Ta ustava j<* ravno tako dobra, kakor ona naš«' republike, le da je izdatno modernejša, nego je naša. Potem je stari šah umrl in njegov sin Mohamed Ali je zasedel perzijski prestol. Temu pa ustava njegovega očeta nikakor ni ugajala in takoj odpočetka nadalje s«' je radi tega pričel prepirati s svojim ljudstvom.
Perzijski parlament predstavlja nacijoualizem,, kar pomenja nasprotovanje ljudstva vsemu, kar je inozemskega in vsemu tujemu vplivu. Narijonalhem je torej v Perziji v pr-vej vrsti naperjen proti vplivu Rusije in Anglije, kteri sta si bili preje na žabo vem dvoru v Teheranu vedno v laseh. Odkar sta pa Rusija in Anglija sklenili zvezo, nastopata obe državi v Teheranu skupno proti njima sovražnem parlamentu in pomagata šahu na vse mogoče načine, kajti lah je pravi orijentalski poten -tat, ki nad vse sovraži parlament, kojega je njegov oče ustanovil. Koristi Anglije in Rusije so pa ravno take, kakor one šaha, kajti tudi tema dvema državama je perzijski parte pott
K slovanskemu shoda.
Sotrudnik "Neues Wiener Abend-blatta" je interviewiral poslanca dr. Hlibovickega, ki se je ravnokar skupaj z dr. Kramarem in Ivanom Hribarjem vrnil na Dunaj s petrograd-skega potovanja. Poslanec dr. Hli-boviekij (gališki Malorus) je zagotavljal, da slovanski kongresi zasledujejo le kulturne cilje in da je izključeno |iz njih vsako politično vprašanje. Dela se pri tem tudi na to, da se te shode osvobodi vpliva vsakoršnjih oficijelnih krogov.
4*Mi stopamo odkrito", je nadaljeval dr. Hlibovickij, "in nimamo nikacega razlujra, da bi kaj prikrivali. Kakor načelo treba smatrati vzajemno spoznavanje in kulturno približevanje vseh slovanskih naro-Jov. Za to je neobhodno potrebna ugodna rešitev rusko-poljskega vprašanja na vsej črti, povsodi tam, kjer se dotikata ta dva največja slovanska naroda, oziroma njih narodnostni odlomki. V tem pogledu so ruski in poljski ^poslanci dume pokazali globoko umevanje stvari. Poljski prvak Dmowski je izjavil v imenu svojih rojakov, da Poljaki pritrjajo akciji. prirejeni v svrho slovanskega sporazumljenja in zbliževanja. Ravno tako so najodličnejši ruski prvaki tekom skupnih posvetovanj zastopali stališče, da treba dati Poljakom vse ono na narodnokulturnih pravicah, kar je potrebno za popolni narodni razvoj, ob vzporednem uvaže-vanju državnih interesov. Ganljiv je bil poziv grofa Bobrynskega na nas avstrijske poslance, naj izročimo bratski pozdrav bratom ob Visli."
Da zadosti tej nalogi, je dr. Kramar dne 1. junija to sporočil na slavnostnem banketu v Varšavi, kjer je I a pozdrav vzbudil navdušenje in se je zanj zahvalil odlični poljski politik grof Krasinski.
'4 Poleg rusko-poljskega vprašanja smo se pečali še s celo vrsto drugih vprašanj. Tako smo pretresovali organizacijo slovanskega tiska in slovanskih prosvetnih društev, dalje ustanovitev in skupno organizacijo Sokola in sklenili prirediti leta 1911 vseslovensko razstavo v Moskvi, kjer bodo zastopani vsi slovanski narodi ob istočasni strogi enakopravnosti."
Agresivnih namenov — je ponovil dr. Hlibovickij — slovanski shod nima; ta akcija ni naperjena proti nikomur. Sedaj se snide večje število odposlancev v Pragi, kjer se ima vršiti natančno pretresovanje in ugo-tovljanje stvari, ki so bile predmetom posvetovanj v Petrogradu.
Izvedba slovanske vzajemnosti.
V sredo dne 3. junija popoludne so imeli poslanci (okolu 100) vseh slovanskih strank in frakcij v državnem zboru na Dunaju konferenco, na kteri so poslanci dr. Kramar, Hribar in dr. Hlibovickij poročali o svojem informacijskem potovanju v Petro-grad in Varšavo. Navzoči so bili poslanci vseh slovanskih strank razun poslancev S. L. S. Konferenco je otvoril dr. Kramar z govorom, v kte-rem je označil najaktuelneje in konkretneje točke izvedbe slovanske vzajemnosti nastopno:
1.	Predlog knjpza Trubeckega za vseslovanski kongres v Moskvi leta 1911.
2.	Ustanovitev velike vseslovenske banke.
3.	Obnovitev knjižarske zveze slovanskimi narodi.
4.	. Kongres slovanskih delegatov v Pragi dne 12. julija t. 1.
5.	Razširjenje " Sokola" izlasti v Rusiji.
6.	Federacija društev slovansko-lj udsko-prosvetnih.
Koneeno je izjavil, da so se odnosa j i med Rusi in Poljaki v Rusiji že toliko poboljšali, da bodo na kongresu sodelovali tudi ruski Poljaki.
Nato se je vršila obsežna debata, ktere so se udeležili poslanec Hribar, Hlibovickij, Dzieduszycki, Oku-niewski in drugi. Konferenca je sklenila pomnožiti odbor na 15 članov, tako da bodo v istem zastopane vse glavne slovanske stranke in frakcije. V to komisijo se naknadno še izvolijo 4 Poljaki, 4 Čehi, 1 Slovenec, 1 Hrvat, 1 Srb in 1 Malorus. Ta odbor pripravi vse potrebno za kongres v Pragi.
Pijanec.
Češki spisal Vaclav Kosmak.
Kanal med Donom in Volgo.
"Ageneia Štefani" javlja, da so se koneesijonarji za kanal med Donom in Volgo, ki bi v dolgosti 80 kilometrov spojil Kaspijsko s Črnim morjem in bi stal 100 milijonov rub-ljev, pričeli pogajati z inženirjem Canado, da zameni stari načrt z novim, ki temelji na njegovem posebnem sistemu.
Prometne nesreče v Parian.
Pariški list "La Nature" je priobčil natančno statistiko nesreč, ki jih je provzročil promet po pariških ulicah leta 1907. Po tej statistiki je 2314 vozov poulične železnice nbilo 88 osob, 42,443 konjskih voz 88 osob, 11,841 avtomobilov in motorjev 46 osob, 146,995 koles 5 osob, 98 avto-mobilnih omnibusov 9 osob.
Prva slovanska sola t Dalmaciji
Sibenski učiteljski list "Novo Vrijeme" piše, da mine to leto ravno sto let, da je bila v Šibe ni ku otvorjena srbska možka šola, ki je kakor taka prva slovanska iola ▼ Dalmaciji.	<
Na temnomodrem nebu so migljale zvezde kakor zaspane otroške oči, samo mamica luna je bedela z velikim žarečim očesom. Lahen vetre je šu-štel v visokih topolih za vasjo pri pokopališču. Nedaleč za pokopališčem se spenja z grmičevjem porastla reber. Od tam se je razlegalo sladko slaveevo petje. Skozi vsemir se je zibala tiha tajinstvena godba, ktero srce bolj čuti kakor uho sliši. Zdaj-pazdaj je bilo čuti lajanje psov in temen zvok roga ponočnega čuvaja. Trobil je enajsto. Pomladna noč, kako si krasna 1
Od vasi sem je koračil stari Veho-vee z negotovim korakom proti pokopališču. Vehovec je bil pijanec iz navade, sicer pa, če je bil trezen, dober človek, ako je bil pa pijan, nenavadno pobožen. Stanoval je v Ka-menici, v majhni pogorski vasi. Malo pred vasjo je globoka struga, v kteri šumi divji potok. Nekoč je Vehovec padel v strugo, a čudo, da se mu ni pripetilo nič žalega. Na tem mestu je dal postaviti križ, a pijančevati ni nehal, samo kadar se je približal obronku, je snel klobuk z glave in šepetal: Bog z nami, zlo od nas...
Šel je ono krasno noč od vasi proti pokopališču, pa govoril sam s seboj: 44 Oni si mislijo, da jaz tega ne ume-jem in da tega in onega ne vem. \mpak motijo se! Jaz pa pravim, da moramo paziti na otroke. (Vehovec je citiral v pijanosti sveto pismo.) Zakaj, kdor ljubi sina, ne prizanaša mu palice. Tako je, tako, da boste vedeli. — A vse svarjenje in sleherna kazen je zaman, zlasti moji, ako sami vzgledno ne živite. Pa naj reče kdo, kar hoče, je vendar tako, kakor jaz pravim."
Zdaj se je spodtaknil ob veliki kamen, pa se je začel hadovati: "Lepo skrbi občina za pota I Skale na cesti dovolj govore. Seveda, hvaliti se, a drugega nič! Toliko da se človek ne ubije na lepem."
Pripognil se je, da bi kamen odvalil, pa se je zvalil po tleh. Ko se je pobiral, je mrmral: 11 Vse tako se mi zdi, da sem se ga nocoj malo nalezel. Pa nič ne de! Pijan vendarle nisem, kdo pravi, da sem, če pa jaz pravim, da nisem, koga boste! Da le človek rad moli, ljubi svojega bližnjega, pa je; in ni tako pravičnega človeka, da bi nikoli ne padel 1 Pa naj si ta ali oni misli, da živi v največji popolnosti, dokažem mu jaz, da ne umeje častiti Boga, ne ljudi. Pregovor pravi: Strah božji je začetek..."
Prišel je k pokopališču. Bo|ja nji va je ležala obli ta od mesečnine. Pozlačeni križi so se močno bliščali in od jasmina, razcvelega po grobeh, je dehtela opojna vonjava, kakor dihanje sladkega spanja onih, ki tam doli počivajo. Visoki križ sredi pokopališča se je dvigal ▼ nebo ter prožil roke v molitvi: "Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo 1"
Vehovee ae je ustavil, aamialil, vzel klobuk t roke, p« ee gugal k vratom pred pokopališče. Opri ae je obnja, se prekrižal pa začel govoriti: "O
duše ubožiee, kje pač štet Ste-li v raju ali trpljenju, ali tam, kjer je jok in škripanje z zobmi! Bog z vami! In večna luč naj vam sveti!" je pristavil s solzami v očeh, "na vse večne čase, amen. In ti, zlati moj prijatelj France, tudi že počivaš tukaj 1 Viž, nič se nisi tega nadejal! A smrt prihaja kakor tat, kadar gospodar spi. Bom pa malo za-te pomolil in dal jutri za sveto mašo — pa z Bogom, no, vsi vi, ki počivate tukaj, z Bogom, jaz že odhajam."
Krenil je naprej proti grmovju. V lesu je bilo temno, le zdajpazdaj je pogledal' srebrni mesec skozi veje. Breze so se belile kakor vitke gorske vile, kresnice so letale semtertja, v gošči je svetlikal porobek, dišeča per-la je dehtela, slavci prepevali, aine-jali se in žalovati z žalostnim zatemnjenim zvokom flavte. Vehovee mi videl nič, ni slišal nič, in sun 8 seboj govoreč kolovratil preko korenin in kamenja. Ko še je privlekel na vrh, je zavil po atrial stezi proti strugi. Kadar pa Je prišel bfizo križa, ki ga je hil Aal napraviti na 6so<|nem mestu, je začutil felabosti in omotico. Sedel je na podstivek, da bi se oddahnil, otiral si potno četo Z robcem pa tožil: "£eztts, Marija in sveti Jožefi Jaz seta pa res čh-den človek! Vem, kaj naj delam, pa ne delam." Glava mu je klonila na kolena kakor v tihem premišljevanju.
V dalji je zaskovikal skovir, listje je zašuštelo.
Mesec se je skril za gorsko sleme, zapihal hladen veter, slavčki utihnili, zažarela je zora, zvezde so ugašale, solnce je vzhajalo — a Vehovec je še premišljeval o — večnosti.
Telo ni več čutilo — bilo je mrtvo.
O ta mrtvoud.
Pred nevihto.
Novela.
Ruski spisal Ivan Turge.11 je v.
VIL
Dva dni pozneje je dospel Inzarov k Brzenjevu. Sluge ni imel. Sobo si je priredil sam, postavil si pohištvo po svojem okusu in svoji potrebi, pometel in prah pobrisal je sam, a največ opravka si je dal s pisalno mizo. Ko je bilo vse v redu, prisilil je Brzenjeva, da je že naprej moral vzeti deset rubljev. Potem je vzel debelo in grčavo palico in si je šel nekoliko ogledat okolico. S sprehodom je minilo nekaj ur in ko se je vrnil, sledil je Brzenjevemu povabilu in šel z njim obedovat. Samo tokrat ga je hotel spremljati, rekel je, kajti dogovoril se je bil s kmetico, ki je bila hišna posestnica, da mu mora ona kuhati hrano in da bode obedoval vedno v svoji sobi.
"Nesrečnež!" vzkliknil je Brze-njev. 4 4 Imeli bodete strašno postrežbo! Ženska je sicer dobra in stara, pa kaj se reče kuhati — nima pojma. Čemu nečete obedovati z menoj na skupne stroške T"
"Moja sredstva mi ne dopuščajo živeti, kakor živite vi", povedal mu je v obraz in z nasmehom, kteri ni [ pripuščal ugovora.
Brzenjev pa tudi ni sploh več ugovarjal. Po obedu je nasvetoval, naj gresta obiskat Stakove; a Inzarov se je izgovarjal, da ima pisati mnogo pisem kot odgovore na znance v svoji domovini, a drugega jutra se hoče odzvati povabilu. Brzenjev, ki ga je zdaj poznal predobro, ni rekel nič, ker je vedel, da ni nič ne doseže in da ni olikano, gosta siliti k čemu.
Drugega jutra je bil Inzarov že ob štirih na nogah, prepotoval je mnogo okolice, kopal se v reki, spil kozarec mrzlega mleka in se vsedel k delu. Proti večeru šla sta z Brze-njevom k Stakovim.
Helena, Zofka in Šubin so bili sami v salonu. Helena je začela s prišle-cem jednega izmed tistih ničevih razgovorov, ki so v družbi radi na dnevnem redu, Zofka je šla iz sobe, da obvesti gospo o obisku, a Šubin se je bavil z umetniškimi opazovanji.
"Ta dva gospoda", mislil si je, 4 4 nista lepa. Bolgar ima karakteristično glavo, obraz kakor ustvarjen za kip: zdaj je ravno v pravi luči. Moj prijatelj Brzenjev bi pa bil za slikanje: nima posebnih črt v obrazu, ki je drugače izrazit. Mogoče je, da damam dopada jeden ali drugi. Helena sieer še ni zaljubljena, a mislim, da se bode kmalo odločila za Brzenjeva.''
Gospa Stakova pride v Balon. Zabava se je vila v tonu, kakoršen je navaden pri bogatih ljudeh, kadar bivajo v letovišču. Razgovarjalo Be je tako o razmerah na deželi, kakor tudi v mestu: razgovor je bil torej enoličen, počasen in je v vsaki tretji minuti zaprl sapo zdaj temu, zdaj onemu.
Gospa uporabi čez nekaj časa molk, ki je nastal, in poprosi Zofko, naj zaigra. Šnbinu v nevoljo je igrala najveeelejie komade. Po pitem čaju poda ae družba na vrt in ee kmalo raziae.
Inzarov je narejal na Heleno veliko manj vLisa, kakor si je bila prej mislila, ali pravilno rečeno: vtis je bil celo nepričakovan, nenavaden. Kar se ji jia dopadalo na njem, bilo je njegovo naravno obnašanje; našla je, da nima ravno neprijetnega obraza, toda splošno ni bila z njegovo postavo zadovoljna, ker si ga je bila po Brzenjevem opisu mislila ' celo drugače. Predstavljala si ga je ■ bila veliko holj hudogledega.
"Sieer sem kriva sama, da je govoril tako malo", govorila je sama s seboj, "premalo sem ga napeljevala. Prihodnjih mora biti bolje. On in* Zelo M M"
Dozdeval ae ji je kot mož, do kte-regi ta^ko floto* čuti prijateljstvo; o kakem junaka bi videla na njem nič. —
"Kako se vam dopada ta družina?" vpVašal Je fertenjev prijatelja, ko sta M vračala domov.
"Prav prijetna je, posebno gospodična Helena. Una je krasno bitje, neznano strastni,* Voda vdobrem pomenu, mislim."
"Morava jo le večkrat obiskati."
"Ž vMeiSm^, odgovoril je Iiža-rov.
Končan je bil pogovor. Molče sta dospela domov in tnžarov je šel takoj v svojo sobo; njegova luč je gorela Še v počno noč.
Goriška jtatiwtika
Glasom zdravstvenega poročila za Gorico za 1. 1907, ki ga je pravkar izdal magistrat mesta Gorice, je imela Gorica koncem omenjenega leta 27,865 prebivalcev. Rodilo se je skupno 756 otrok, med temi je bilo 39 mrtvorojenih. Med 717 živoroje-nitni je bilo 97 nezakonskih otrok, 10 več, kakor se jih povprečno računa na desetletje, to je 87. Poročilo se je 215 parov, toliko, kolikor leta 1906, a 37 več, nego znaša povprečno število desetletja 1898—1907 to je 181. Od 208 mladeničev pozvanih na nabor so jih potrdili v vojake 63, to je 30 odstotkov. V mestu je bilo v privatni oskrbi 6 moških slepcev in 4 ženske; 10 gluhonemih možkih in 6 ženskih; kretenov 13 možkih in 6 ženskih; blaznih 3 možki in 4 ženske. — Leta 1907 je bilo v Gorici 22 zdravnikov, lekarn 5 in 21 babic. — Umrlo je tekom leta skupno 809 osob, in sicer 430 moških in 379 žensk. V bolnišnici u-smiljenih bratov je umrlo 133 moških ; v mestni ženski bolnišnici 9 možkih in 88 ženskih. Na jetiki je umrlo 14 možkih in 22 ženskih.
Slovensko katoliško
podp. društvo


svete Barbare
t!)
aaZjedlnjone države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
Inkorporlrano dne ai. januarja 1902 v dHUvl p»nncylv
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZU ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, L tajnik: IVAN *ELBAN, P. O. Box «07, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th 8t^ Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 637, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, KAROL EALAR, L nadzornik, £ O. Box 647, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJQ, IL nadsomik, 009 Braddcek A dock, Pa.
FRAN SUNK, m. aadaormk, 60 M3B St., Loaerne, Pa.
POROTNI IN FRIZIVNI ODBOR: PA VRL OBREGAR, prefeedmk porotnega odbora, Weir, JOSIP p&TERNEL, L porotnik, P. O. Box 96, Willoek, Pa. IVAN TOftttlČ, IL porotnik, P. O. Box '8G&, Forest (Sty, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo L tajnika: IVAN TELBA^, P. O. Bok Mf, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
f
Vse parobrodne družbe so znižale cene za prekmorsko vožnjo.
Kdor rojakov želi potovati v staro domovino, naj se v tej zadevi obrne na
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich Street,	NEW YORK CITY.
6104 St Clair Ave., N. E.,	CLEVELAND, O.
Izreden spomin.
Za dobe Temistokla in Aristida je bilo v Atenah (na Grškem) okolu 20,000 prebivalcev. Temistokel je poznal vsakega Atenca in mu vedel njegovo ime.
Tudi rimski vojskovodja Julij Caesar je jxiznal vse svoje vojake.
Filozof Seneka je znal možnost ponoviti 3000 besed v onem redu, kakor so mu jih narekovali.
Hugo Dovella je znal na pamet ves "corpus juris".
Učenjak Scaliger je v 21 dneh naučil na pamet vsega Homerja, v 4. mesecih pa vsa ohranjena dela grških pesnikov.
Nemški filozof Leibnitz je znal še na starost celega Virgilija.
Knjižničar Magliabeehi je živel v Florenci v 17. stoletju. Znal je na pamet imena vseh dosedaj poznanih pisateljev, njihovo domovino in vsebino njihovih spisov. Na izust je znal povedati stran, poglavje ali paragraf, kje se o kakem predmetu govori. Imel je veliko knjižnico, ki jo je poklonil mestu Florenci. Neki u-čenjak mu je dal svoj rokopis, da ga prečita. Po dveh mesecih je dejal Magliabechiju, ki mu je bil rokopis že dal nazaj, da je rokopis izgubil. Magliabeehi mu je na pamet povedal vso vsebino tega rokopisa.
Anglež Tox je znal,na pamet vse sv. pismo.
Za pokojnega avstrijskega nadvojvodo Alberta se je vedelo, da je poznal vse Hrvate graničarje, ki so služili pod njim v Italiji.
Bogoslovska akademija na Vele-hradu?
Češki list "Našinec" poroča, da se je našel nek mecen, ki hoče ustanoviti Cirilo-metodijsko akademijo, najbrže na Velehradu na Morav-skem, kjer je pokopan slovanski apostol sv. Metodij. Na tej akademiji bodo zamogli duhovniki vseh narodov zadobiti doktorski naslov. Na akademiji bodo stolice za zgodovino dogem, zgodovino razkolov, slovanskih jezikov, slovanskih literatur in soeijologije itd. Akademija se ustanovi v prihodnjem desetletju.
Naj daljna ravna ieleznlika proga
brez najmanjega ovinka je pravkar dogradjena Rhodesia železnica pri vodopadn Victoria v AfrikL. Smer gre železnici od BnloWayo do vodo* pada Vietorije, a je dolg 113 kilometrov.
Pridelek vina v Srbiji.
V	Srbiji so v zadnjih letih nasadili vinograde, uničene od filoksere, z novimi ameriškimi trtami. Od tedaj narašča tudi produkcija vina. — Leta 1900 je Srbija pridelala 146,301 hektolitrov. Največ vina se pridela v okrajih Kragujevac, Krajina, Vranja in Smederovo.
Prebivalci in psi v Beljaku.
Mesto Beljak na Koroškem ima sedaj okolu 11,000 prebivalcev, a 550 psov, tako da pride na vsakih 20 prebivalcev po 1 pes. Malo mest v Evropi, izvzemši nektera mesta v Turčiji, se more ponašati s tolikim številom psov različnih plemen.
Premog na Goriškem.
V	svetokrižki občini na Vipavskem so odkrili močno žilo premoga. Premog kaže biti zelo dober, kakor se sodi po vzorcu.
Iščem brata FILIPA WOLOŠEK. Star je 43 let in doma iz Št. Martina pri Slovenem gradcu. Služil je svojeeasno pri 27. lovskemu bataljonu v Beljaku. Pred petimi leti delal je v Zagorju. Kdor izmed rojakov ve zanj, naj blagovoli naznaniti bratu: Anthony Wolo-šek, Box 53, Lehigh, Iowa.
(26-29—6)
SMEŠNICR
Zna varovati svoje reči
A: "Vi si ne morete misliti, kako da znam varovati svoje reči. Tako sem dal ta klobuk, ki sem ga bil kupil pred tremi leti, saj že trikrat popraviti, dvakrat sem mu sam prišil nov trak in enkrat sem ga v kavarni zamenjal za novega."
Hitra pomoč.	>
"Ko je moja žena par dni po najini poroki opazila, da njuham tobak, je padla v omedlevico.''
"In kaj ste storili t"
"Ščepec tobaka sem ji potisnil v nos — in takoj je bila zopet živa."
Radoveden.
A: "Ali vas smem povabiti v nedeljo na obed?"
B: "Hm, no, pravzaprav sem že napol obljubil drugam. Kaj bo pri vas na mizi!"
LISTNICA UREDNIŠTVA.
G. Ivan Brank, East Mineral, Kan. Omenjeni cirkular so Vam pripo-slali oni isti lopovi, o kterih smo v našem listu že poročali in svarili rojake pred njimi. Morda bodete v bodoče dobili ie več tacih in sli Snih cirkularjev v vsakovrstnih oblikah, toda ni jednega ne jemljite v pofitev. Pozdravi
Kje je KAROL KOVAČIČT Doma je iz Mokronoga in biva nekje v Sbeboyganu, "Wis. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Albinu Gač-nik, R. F. D. 3, JoLnstown, Pa. (26-27—6)
Kje je JAKOB PLEŠKO, kteri je bival v Southwest, Pa. f Poročati mu imamo važno zadevo. Kdor ve sedanji njegov naslov, je vljudno naprošen istega nam takoj naznaniti. — Frank Sakser Comp., 109 Greenwich St., New York, N. Y. (27-29—6)	A
DOLENJSKI CVIČEK V
— "RT KI. — Veselo naznanilo prijatelj pristne dolenjske kapljicc.
TvHka C. Butcher, 56 Warren St., New York, je importirala
--rdeče dolenjsko in
bel. vipavsko vino — —» in je prodaja na drobno in debelo po cJi Ameriki v posodah in stekU^ii-cah.
TočA >strežba	Zmerne eene.
Cviček je s Trške gore nad Krškem. Naročila sprejema: TTRANK P ORfiFK, 217 l!ast 22nl St New Y-rk, N.T.
Zvsebino tujih oglasov ni odgo-vorno ne npravništvo ne uredništvo.
Rojaki, nuotajte ee na "Ote fr , največji in najcenejli dnevnik.
POZOR SLOVENCI IN HRVATI.
Podpisani priporočam vsem potujočim rojakoma v Chieagi, HL, in okoliei svoj dobro urejeni
—: SALOON. :— Na rsopolago imam tudi lepo kegljišče. Točim vedno sveie in dobre Seip pivo, j ako dobro rtnmaže vteo, nine likerje ter prodajam fina in* ko. Postrežba tibdsa
Prodajam tudi ku preskrbujem fO» robrodne listke fate po izvirnih narje ▼ staro
potem po dnevnem kmmu. V mb s banko Frank 8akw ▼ Voska, Svoji k evujiuil Z
in.



Jugoslovanska
Katol. Jednota.
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, UL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustn
Evropi.)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 67, Brad-4oek, Pa.
ALOJZIJ V1RANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue * Globe Street, Voctb Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, UL nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR: MVFTAttT. KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 116 7th Street, Calumet, Mich-
IVAN KERŽIŠNIK, IL porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAK, ILL porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Joliet, UL
Krajevna druitva naj blagovolijo poSiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pofiiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake (>ošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov tiaj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Asesment št. 119.
Ely, Minn., 1. junija.
ZA MESEC JUNIJ 1908.
Za umrlega brata Josipa Perko, cert. 2284, člana dr. sv. Janeza Kr. št. 37, v Cleveland, O. Umrl dne 16. aprila; vzrok smrti: jetika. Zavarovan je bil za $1000.
Za umrlega brata Josipa Žakelj, eert. 2572, člana dr. sv. Jurija št. 22. v So. Chicago, 111. Umrl dne 28. aprila. Vzrok smrti: ubit pii delu. Zavarovan za $1000.
Ža umrlo Alojzijo Potočnik, eert. 9160, članico dr. sv. Alojzija, štev. 31, v Braddoek, Pa. Umrla dne 23. aprila. Vzrok smrti: vodenica. Zavarovana za $500.00.
Sledeči člani so prejemali l»olno podporo in še ne prišli v asesment:
Ivan Miklaučič, cert. 2837, član dr. sv. Jožefa št. 29 v Imperial, Pa., prejel podpore v znesku $600.00.
Matija Grahek, cert. 3515. Član dr. sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray, Utah, prejel podpore v znesku $40.00.
Ivan Debevc, cert. 3426, član društva sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo., prejel podpore v znesku $370.00 ter odhaja v staro domovino.
Matija Roginna, cert. 4393, član dr. Cirila in Metoda št. 9, v Calumet, Mich., prejel podpore v znesku $51.90.
Ivan Stare, cert. 3313, član dr. sv. Jožefa št. 29 v Imperial, Pa., prejel podpore $145.00.
Štefan Milinovič, cert. 6314. Član dr. sv. Barbare št. 39 v Roslyn, Wash., prejel podpore v znesku 300.00 ter odšel v staro domovino.
Matija Trooje, cert. 5608, član dr. Marija Zvezda št. 32 v Black Diamond. Wash., prejel podpore v znesku $95.40.
Josip Ilochevar, cert. 6227, Član dr. sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O., prejel podpore v znesku $60.00.
Josip Perko, cert. 22S4, član dr. sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O., prejel podpore v znesku $60.00.
Marijan Bratinčevič, cert. 609G. član dr. sv. Barbare št. 39 v Roslyn, Wash., prejel podpoore v znesku $200.00 ter odpotoval v staro domovino.
Ivan Stare cert. 889, član društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mich., prejel podpore v znesku $80.00.
Jernej Peklenik, eert. 54«0, Član dr. sv. Ime Jezus št. 2, v Ely, Minn., prejel podpore v znesku $25.30.
Jo^ip Ilochevar, cert. 7212, clan dr. sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa., prejel podpore v znesku $40.00.
Peter Krže, cert. 400, član dr. sv. Srce Jezusa št. 2 v Ely, Minn., prejel podpore v znesku $20.00.
Ivan Braneelj, cert. 3231, član dr. sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mich., prejel podpore v znesku $60.00.
Josip Moravec, cert. 234, Član dr. sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., prejel opdpore v znesku $40.00.
Simon Skufca, cert. 1859, član dr. sv. Mar. Danica št. 28 v Cumberland, Wyo., prejel podpore v znesku $60.00.
Matija Mati je vi*, cert. 5646. Član dr. sv. Barbare št. 39 v Roslyn, Wash., prejel podpore v znesku $20.00.
Peter Balanč, cert. 5346. član dr. sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo., prejel podpore v znesku $75.00.
Josip Cerar, cert. 648, član dr. sv. Barbare št. 4 v Federal, Pa., prejel podpore v znesku $120.00.
Ta asesment je razposlan na 4411 članov prvega in 440 članov druzega razreda ter 18S5 članic. Vsak Član prvega razreda plača po 50c za smrtni-no in 40c za bolno podporo, člani druzega razreda plačajo po 25c za smrtni-no in 40c za bolno podporo, članice plačajo za smrtnino 30c
Ako je kaj na novo pristoplih članov, prištejte še pristopnino.
Z tem asesmentom sem razposlal forme za šestmesečne račune; uljud-no prosim v*e gg. tajnike in zastopnike, da mi te račune izdelajo in pošljejo v moj urad ne kasneje kakor do zadnjega dneva v tem mesecu, ravno tako želim da bodejo vsa društva točno poslala svoje prispevke, da potem zamorem vse račune pravočasno zaključiti in objaviti. Koncem meseca tudi razpošljem program praznovanja desetletnice obstanka Jednote.
Z bratskim pozdravom
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE. Ravnateljem slovcnaksga gledalii-6a v Ljubljani je imenovan magistrate komisar Fran Govekar v Lju-
na Dolenjim je skoraj dogotovljena. Tir je položen ves in gramozni vlaki vo-
zijo semintja. Otvoritev železnice se bo vršila najbrž meseca avgusta.
Erjavčev morilec. Gorica, 15. junija. Dekana Erjavca je umoril neki neznanec, star 24 do 25 let, po obleki soditi delavec. Konstatiralo se je, da v blagajni manjka 20 tolarjev po 5 K in več zavojev, v kterih je bil zavit nikelnast in bskreni denar. Včeraj je bila pokonci vsa Vipava. Orožniki in tržani so skupno iskali morilca, toda
brez uspeha. Brzojavno so se obvestile vse orožniške postaje blizu in daleč. Neka ženska je videla baje morilca zapuščati župnisče. Bil baje ranjen na roki m je močno krvavel. Odhajal je baje piloti Trstu. Drugi ljudje pa zatrjujejo, da so videli moža, kakršnega slikajo morilca, iti proti Ljubljani. Doslej se še ni posrečilo izslediti morilca, o kterem se domneva, 'da je Lah.
Pod voz je prišla v Loškem potoku 81etna šolska učenka Angela Bartje-va in si pri tem zlomila levo nogo. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico v Ljubljani.
Na cesti je povila delavka Pavlina K., ko je bila na potu iz Mestnega loga v Ljubljano v deželno bolnišnico, pa jo je prehitelo. Prepeljali so jo tja potem z rešilnim vozom.
Hromega človeka pretepel v Št. Vidu nad Ljubljano je neki Cirkmanov hlapec pretepel hromega reveža Lov-reta Planinšeka tako neusmiljeno, da so morali Zadnjega prepeljati v bolnišnico.
Miliarija ▼ Mirni peči Bolezen se pase sedaj po Golobinjeku. Umrla je 12. junija po kratkem bolehanju zopet gospodinja — 471etna Marija Su-kovič. Na novo ste zboleli te dni tudi dve ženski-gospodinji, obe na Golobinjeku.
PRIMORSKE NOVICE.
Strela je udarila pri Piranu v kmečko hišo, v kteri je bilo 15 oseb. Neki 181etni mladenič in dva otroka so ubiti.
Tatovi — preplašeni Hčerka A mati ej a Girometta, stanujočega v ulici Boseo št. 3, v Trstu, se je vrnila domov ob 11. Stopivši v stanovanje je zaslišala nenavaden ropot, ki je donel iz neke sobe njihovega stanovanja. Sumeč kaj za tem, je poklicala očeta: v tem trenotku pa sta dva moža smuknila ven iz sobe, dohitela vrata, ki peljejo na stopnjišče, jo po-pihnila na vrat na nos dol po stop-njicah stopila na rob nekega okna, skočila preko nizkega zida na prosto in jo odkurila urnih krač. Ostal pa je v stanovanju tretji tič, ki je stopil ven iz sobe na hodnik in se opravičeval pri gospodu Girometta, češ, da je bil od onih dveh, koja da ne pozna, jKJvabljen na podjetje in da ni vedel, da se gre za nekaj ne"dovoljenega. ( !) —Girometta pa je poslal po redarja, ki so vzeli onega v svojo shrambo in ga odvedli v zapor. Uradniku na policiji je povedal, da se imenuje Mi hael Petrie, stanujoč v ulici Ri^utti št. 8, in ponovil mu isto storijo, kakor Girometti. Pri njem ni|o našli nikake stvari, ki bi bila last g. Giromette;
ker pa je ta naznanil, da mu je zmanjkala zlata verižica, nadalje svilena ruta in še nekoliko perila, in ker je koncem koncev bila prisotnost Pe-tričeva v Giromettovem stanovanju —■ precej čudna, so ga pridržali v zaporu.
Truplo človeka na valovih. 14. junija okolu ene popoldne sta dva čolnarja, ki sta veslala v votiovju svetilnika v Testu, zagledala pri novem pomolu št. 5 truplo človeka, 'ki je plavalo na valovih. Takoj sta opozorila čuvaja postaje državne železnice. S kolodvora se je telefoniralo na po-| morsko vlado. Prišli so piloti in potegnili truplo na kopno. Mrlič je bil oblečen po delavski z rožnato maro-| gasto srajco in usnjatimi-pletnenimi čevlji in kazal starost 50 let. Zdravr nrk pomorske vlade, dr. Cosulich, je konstatiral, da se je truplo nahajalo v vodi že več dni. Pri njen* so našli le žepno ruto in par vinarjev. Njegovi žepi so bili polni kamenja, iz česar bi se dalo sklepati, da gre za somo-mor. Po prihodu komisije je bilo truplo neznanca fotografirano in potem prenešeno v mrtvaško kapelo pri Sv. Justu.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Utopljenko so potegnili iz Mure pri Cmureku. Truplo nima več prstov na rokah in nogah. Moralo je že ležati več mesecev v vodi.
Vlak je povozil v v Št Hju v Slovenskih goricah učenca MenhaiHla, ki je iz Šole grede šel pod zaprtimi zatvornieami čez progo v trenotku, ko je privozil brzovlak iz Gradca.
HRVATSKE NOVICE.
Brata ubili zaradi 54 K Blizu Tro-girja v Dalmaciji je Mate Angjelič tožil svojega brata Antona za 54 K. Dan pred razpravo je Anton pričakal brata ter mu pognal 27 zrn v srce. Ustreljeni je zapustil šest drobnih otročičev, a tudi morilec ima sedem nepreskrbljenih otrok.
Hči odvzela materi ljubčka. Nedavno sta si v Zagrebu na ulicah skočili v lase 171etna komptoaristinja Katarina Koška in njena 371etna mati istega imena. Posredovati je morala policija. Vzrok je bil ta, ker je hči prevzela materi ljubčka ter ju je ravnokar ljubosumna mati zalotila skupaj v nekem hotelu.
Madžari bi radi dobili Dalmacijo. Budimpešta. 14. junija. V včerajšnji ^eji je poslanec Hody interpeliral ministrskega predsednika, ker je baron Beck izjavil v avstrijskem parlamentu. da se vprašanje glede pripadnosti Dalmaeije k deželam avstrijske monarhije kmalu uredi/Pozival je ministrskega predsednika, naj to izjavo
Poslpsaj Slovenski Narod Kaj Profesor Dr. Y. Sbordone
od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE POVE
v	V
Želim tukaj povedati tekoliko besed, katere so od največjej važnosti za Slovence v Ameriki, kar se tiče vsakega posameznegai kateri je prišel v to deželo, da si z delom prihrani nekoliko dena4 rja, kar se tiče tudi mene, ker se za to stvar bolj zanimam negoj za kaj druzega. Zato raj si ne predstavljajte te besede mrtvin^ črkam, lahko veste to Vam govori profesor od
, UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE.
To kar on govori, stori z premislekom in je samo v korist vsem bolnim Slovencem kolikor jih je v Zjedinjenih državah, in to kar obeta tudi izpolni, zakar on garantira.	v
Of Tr	\ * T^T ^ JI Ze dalj časa se opazuje, da je
OlOVenSKl r\ia,rOQI potrebno, da se tukaj v Zjedinjenih državah ustanovi en zavod, kateri bode v resnici našim bolnim rojakom v pomoč, kateri so daleč v tej deželi v nesreči in bolezni prepuščeni drugim tujim zdravnikiin,kateri se za nas malo brigajo in jim je vse jedno ako smo zdravi ali bolni, in kateri vse obetajo mnogo več, nego so sposobni storiti.
ZAKADI TEGA SEM PRIŠEL SEM, DA POMAGAM ONIM, SLOVENCEM KATERI SO BOLNI.
Skozi moje dolgoletne izkušnje izdravil sem na tisoče in tisoče bolnikov, kar mnogi pravijo.
Vsaki zdravnik je izdravil nekoliko ljudi, ali jaz sem srečen kar moram reči. "Vsakega, katerega sem sprejel v zdravljenje, istega sem tudi popolnoma izdravil z mojimi zdravili, katera za vsakega bolnika posebno pripravim tako, da vsakega popolnoma in v kratkem času ozdravim.
* TAKO SLOVENSKI NAROD VEČ TI OBETA NEGO MORE, a kdor več obeta ta laže. Jaz sem tukaj, da pomagam Slovencem, ter sem popolnoma uveijen, da moj trud ne bode zastonj in se nadejam, da bodem v kratkem času svoja moč pokazal, da ozdravim v kratkem času več bolnikov, nego vsi drugi zdravniki, kateri se po časopisih samo hvalijo.
BOLEZNI pluča, ledice, jetra, maternica, nos, uši, želodec, očesna sušica, reumatizem, grlo, vrat, otekline, koža, kostobol, nezmožen za spolno občevanje in	\
VSE TAJNE M0ZKE IN ŽENSKE BOLEZNI ZDRAVIM HITRO Z NAJNOVEJŠIM NAČINOM.
Zatoraj se vsi bolniki obrnite na mene naj si bode za svčt ali zdravljenje, pišite mi odkrito brez, da bi se sramovali, tako kakor bi pisali svojemu bratu, Vaše pismo jaz lastnoročno prejmem, nahajajte se Vi kjerkoli si bodi, jaz Vam bodem odgovoril in Vam svetoval.
Vsa pisma pišite v Vašem maternem jeziku ter pošiljajte na Dr. V. SBORDONE-A
Universal Medical Institute
3C West 29th Street	Mew York City
Uradne ure od 10 do 12 dopoldne in od 3 do 6 popoldne, v torkih in sobotah od
10 do 18 dopoldne, ter od 8 do 5 in od 7 do 8 zvečer, v	od 10 do 1.
dementira, ker je v nasprotju z ogrskimi državnimi zakoni, ter izjavi, da pripada Dalmacija le Ogrski. Ministrski predsednik Wekerle je izjavil, da bo na interpelacijo odgovoril šele potem, ko si predloži avtentične zapisnike o tozaldevni razpravi v avstrijskem parlamentu.
Mlad morilec. V Rasteviču pri Benkovcu (Dalmacija) je 141etni Andrija Zupac ustrelil soseda Opse-nica, ki je baje razžalil njegovo mater.
BAUCAH8KE NOVICE.
Reforma sa macodonijo. Petrograd, 14. junija. Brzojavna agentura je prinesla uradni razglas o sestanku ruskega carja z angleškim kraljem v Re-valu ter izreka nado, da se med Anglijo in Rusijo dožene kmalu popolno sporazumljenje o macedonskih reformah ter se sklep predloži enketi velesil. Enketa se bo vršila v Carigradu.
Parlamentarni poteiaj ▼ Srbiji
Belgrad, 14. junij«. Dne 18. junija se otvori nova skupščina, toda malo je upanja, da bi bilo mogoče mirno delovanje. Opozicija bo zahtevala v prvi vrsti odstop ministrskega predsednika Pašiča, ki bo tridi skoraj gotovo (moral demisijonirati takoj po sestanku skupščine. S tem pa se položaj še ne bo izboljšal. Dvomljivo je namreč, da bi opozicija novi vladi, ki bi se sestavila iz staro radikalne skupine, dovolila proračun, ki ga zakonito ni mogoče več podalšati brez skupščine. Kar se pa tiče trgovinske pogodbe z Avstro-Ogrsko, je nastopila posebno mladoradikalna stranka z vso odlučnostjo proti, tako da ni upanja, da bi se pogodba odobrila. Potemtakem je Srbija pred hudo parlamentarno krizo.
RAZNOTEROSTI.
Roparski umor na desetletnem dečku. V nekem gozdu pri Kolinu so našli hudo razmesarjeno truplo lOletne-ga uf-enca Hammerja. Pri igri lavn tenis si je bil zaslužil 1 K, kar je moral videti neki potepuh, ki je dečka v gozdu pričakal, ubil in oropal.
Leopold W lfling se je spri z dosedanjo svojo pristojno občino v Zugu ter prosi za občinsko pravico pri neki drugi majhni švicarski občini. V Zugu so Wolflingu zamerili, da se je drugič oženil, dasi mu še živi prva žena.
Grozovit oče. V pariškem predmestju so našli 3Ietnega sina delavca Comteja grozno razmesarjenega mrtvega. Komisija je dognala, da je lastni oče na dečku izvršil n en ravni zločin.
Grof Tolstoj — častni vseučiliščni profesor. Akademični senat vseučilišča v Kazani je imenoval grofa Leva
Tolstega za častnega vseučilišenega profesorja.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Rojakom v Indianapolisu. IxuL, na znanj smo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik
Mr. ALOJZIJ RUD MAN, 2708 W. Walnut St., Indianapolis
On pobira naročnino za "Glaa Hm roda" in posreduje vse druge posle ter ga rojakom toplo priporočamo Frank Bakser Oo.
Na koga se zanesti
v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil.
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovenca V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. J etiko, sifilis, kakor tudi vse tajn£ spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno.
Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki.
Ozdravljen rane na licu od zobobola.
Ccdlenl gospod doktorl
Jas s« Vam iskreno zahvalim ca VaSo naklonjenost, katero ste mi skazovali sa časa moje bolesni. Uverjen in preprič an sem. da sem le po Vaših zdravilih sadobil po* polno sdravje, nad katerim sen bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim cdravegž, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po Širni Ameriki.
S spoštovanjem ostajem Vam hvaleini.
Prane Steklaas«
31*1 St. Clair Ave. N. E.
Cleveland. O.
Frank Polh
310 Midlant Ave. Rockdalie. 111.
Veiecetilefls to«pod doktor!
Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljujem ter pripo ročarn rojakom. ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomagojo.
Vas 5e enkrat sahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj
Jakob Likar
Bos 941 West Newton. Pa
Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti
Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-Rmu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pi-lšite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov ;
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
l40%WEST 34th STREET,	NEW Y0RK, NfY.
Zdravju
najprimernejša pijača Je
LEISY PIVO^
i j
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega tunela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svo-jo lastno korist, kakor tudi v kor>S' svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vssn ooljšin ^ gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri fleo. Travnlkar-Ju 6102 S». Llair	\ ij
kteri Vam dragevolje vse pojasni,
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY i k
CLEVELAND, O.
=J
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosullcri..
Najpripratnejša in najcenejša parnbrndna črta it Slovence in Hrvate, sv
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington'
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO
V	k spodaj navedeni novi parobrodi
n* dva vijak* imajo brezžični brzojav:
AIJOB, .LiAUBA, MABTHA WASHINGTON, ! | ARGENTINA.
V	meaaoih maju in juniju se bodeta zgoraj navedene mn brodoTjn pri-družila ie dva draft* nova potniška narnikaj
Sine vožnih listku b NEW TORKA za III. razred si di
TESTA.............................................
LJUBLJANE.......................................
REKE...............................
ZAGBEBA.........................................
CABLOVCA........... ......................
tL KATOHD d« TRSTA ali BBK1.H.......................$aL50 do
438.60 .•28-.$29.20 $29.25
Parobrod "LAURA" odplnje dne 8. julija 1908. Parobrod "ALICE" odplnje dne 18. julija 1908. Parobrod "EUGENIA" odpluje dne 22. julija 1908.
Phelps Bros. & Co., Ger. Agents, 2w«sMoct«istrncw?ok
_^__E__
_:_____._i_i_
_
_
_

.....Hujf^«. pf1 c1.?^ s •
V
Spisal Karo! May; za "Glas Naroda" priredil L. P. -o-
DRUGA KNJIGA.
PO D1VJBM KURDISTANU.
PRVO POGLAVJE.
Zrfcvov&lna smrt svetnika.
Vračala sva se z Ali Bejem od obiska pri glavarju badinanskih Kurdov. Ko sva prejahala zadnjo goro in imela pretd seboj dolino hudičevih oboževalcev, opazim v bližini bejeve hiše velikansko grmado, na ktero eo Dže-aidi Se vedno znašali les. Poleg stoji Pir Kamek in od časa do Časa vrže na grmaldo kos smole.
"To je žrtvovalna grmada/' reče Ali Bej.
"Kaj se bo darovalo?"
"Ne vem."
"Morebiti žival t"
"Samo pogani darujejo živali."
"Morebiti poljeke pridelke t"
"Džesidi ne eežigajo ne živalij, ne poljskih pridelkov. Pir Kamek mi ni povedal, kaj bode žgal, vendar on je velik svetnik, in kar stori on,
ne bo pregrešno.''
Še vedno so odmevali po gorah streli novo došlih romarjev, kterim so odgovarjali romarji v dolini. V dolini se je že vse trlo ljudij, da oni, ki so uprav prihajali, že skoro niso imeli prostora. Z Ali Bejem spraviva konje k drugim in se padava k spomeniku. Ob potu, ki je vodila do njega, se je nahajal studenec, obložen s kamenitimi ploščami. Na eni sedi mir šejk kan in govori z več romarji, ki stoje v primerni oddaljenosti.
"Ta studenec je svet, in samo mir, jaz in duhovni smejo sedeti na njem. Ne jezi se torej, ee moraš stati!" razlaga mi Ali Bej.
"Vse vaše običaje hočem spoštovati," odvrnem.
Ko se približamo, da Pir Kamek znamenje, in romarji se spoštljivo odmaknejo, da lahko pristopimo k njemu. Pir Kamek se dvigne, nam pride nekoliko korakov na.-proti in poda roke.
"Dobrodošli na povratku! Vsedita se ob moji levi in desni!"
Ali Beja pokaže na levo stran, in jaz se moram vsesti na njegovo 'desnico. V sedem se na svete kan:ene, ne da bi mi kdo zameril. Kako zelo so se ti ljudje razločevali od mohamedancev, ki so pri svojih obredih nestrp-ljivi!
"Si govoril ^ kurdskim glavarjem?" vpraša mir šej kan Ali Beja.
"Da. Vse je v redu. Ali si romarjem že naznanil, da nam preti napad Turkov T"
"Ne."
"Torej je čas, da ljudje zberejo. Zapovej!"
"Ja^ sem verski glavar, in vse drugo je tvoja skrb. Slave, da si vernike varoval in sovražnike premajral, ti ne bodem nikdar kratil."
Ali Bej dvigne in odkoraka. Dočim se jaz z mir šejk kanom pogovarjam, nastane med množico gibanje, ki eimdalje bolj narašča. Ženske in otroci ostanejo na svojem me>tu; možje se pa postavijo ob potoku; načelniki po.-amnih rodov se zberejo okoli beja, ki jim naznani hudobne kovarske načrte n;«isulske;ra guvernerja. In pri vsem tem je vladala pozornost in red kot pri paradi evropskih vojakov; človek skoro ne bi mislil, da se nahaja pri "divjih orijentalcih". Ko posamezni poveljniki sporoče, kar so slišali od Ali Beja svojih ljudem, se -letinji popolnoma mirno razidejo.
Ali Bej se vrne k nam.
• * Kaj ti ziipovedal?" vpraša mir šejk kan.
Vprašani pokaxe na četo dvajset mož, ki so plezali po poti, ki je peljala iz doline.
"Glej, tam so vodniki, ki okolico dobro poznajo. Sedaj gredo Turkom nasproti in nam takoj sporoče o njih prihodu. Straže sem poslal tudi proti Badri. da nas sovražnik nikakor ne more presenetiti. Dokler se ne stori noč, imamo še tri ure časa, da znesemo vse, kar potrebujemo v dolino Idic. Možje so na potu, in Selek jim bo za vodnika."
"Ali se vrnejo, ko se prično sveti obredi?"
"Gotovo."
('cz nekoliko časa opazim dolg sprevod ljudij z več konji, ki korakajo mimo nas in kmalu zginejo za svetnikovim grobom. Nato se na neki gorski soteski zopet prikažejo in kmalo zginejo v gozdu.
Ali Bej me povabi v svojo hišo na kosilo. Ko se poživimo, pride k meni buluk emini.
"Gospod, nekaj ti moram povedati!"
"Kaj?"
"Velika nevarnost nam preti!"
"Ah! Ktera?" 1
"Ne vem; toda hudičevi ljudje me že celo uro z groznimi očmi pogledujejo, kot bi me hoteli ubiti."
Ker je nosil buluk emini uniformo turških vojakov, je naravno, da ga Džesidi niso marali; vendar sem bil prepričan, da se mu ničesar ne zgodi.
"To je hudo!" mu odvrnem. "Ce te umorijo, kdo bo potem skrbel za rep tvojega osla?"
"Gospod, osla bodo z menoj vred umorili! Ali nisi opazil, da so poklali že vse bike in ovce, ki so jih imeli?"
"Tvoj o?el je varen, in ti tudi. Vidva spadata skupaj, ter vaju ne bodo ločili."
i "Ali mi obljubiš?"
"Obljubim!"
"Vendar sem bil v strahu, ko si prej odšel. Ali me zopet zapstiš?"
"Ne, sedaj ostanem; toda zapovem ti, da ostaneš v hiši, ter se ne mešaš med Džeside, ker te sicer ne morem varovati."
Odšel je, napol potolažen, junak, kterega mi je dal guverner, da me čuva. Toda kmalu dobim že drugo svarilo; Halef priteče k meni.
"Sidi, ali veš, da bo vojna?"
"Vojna? Kdo se bo boril?"
"Turki in hudičevi oboževalci."
"Kdo ti je povedal?"
"Nihče."	^
"Nihre/ Saj si vendar slišal, kar smo danes zjutraj v Badri govorili?"
"Ničesar nisem slišal, ker ste govorili turško, in ti ljudje govore tako čudno, da jih ne morem razumeti. Toda opazil sem veliko zborovanje, po kterem so mo/ki preskuševali svoje orožje. Nato so odpeljali svoje blago in lastnino, in ko sem obiskal šejka Mohamed Emina, je slednji pravkar basa! sv..je r«-\«dverje. Dovolj znamenj, ki kažejo, da nam preti nevarnost!"
"Prav iu.aš, Halef. Jutri zjutraj napadejo Turki v Badri in Kaloni Džeside."
"In vedo Džesidi kaj o napadu?"
"Seveda."
"Koliko je Turkov?"
"Petnajsto mož."
jogo njih bo padlo, ker je njih načrt izdan. Komu boš pomagal, aidi, Turkom ali Džesidom t"
"Jaz se niti bojeval ne bom."
"Ns?" odvrne presenečen, "Ali ae tudi jaz ne smem?"
"Komu hočeš pomagati?"
"Džesidom."
"Njim, Halef? Njim, o kterih si pravil, da ti vnamejo nebeško zveličan je?"
"Ah, sidi, prej jih nisem poznal; sedaj jih pa ljubim."
"Toda nevemiki sol"
"Ali nisi sun vedno onim pomagal, Id so bili dobri, ne da bi jih vpra-ial, Se verujejo v Alaha ali v dragega. Boga?"
Moj jtinaiki Halef me jo hotel spreobrniti k islamu sedaj sem pa t •vojo veselje opazil, da je njegovo srce že odprto kristijanskemu naiaranju.
j ■ *r*mammm
"Ti ost anal pri menit"
"Dočim se bodo drugi junaško bojevali?"
"Tudi naan se bo nuldila prilika pokazati se hrabre in pogumne."
"Torej ostanem pri tebi. Kaj pa buluk emini?"
"Tudi on."
Podam se v sobo k šejku Mohamed Eminu.
"Hamdnlilah, čast Bogu, da prihajaš!" mi reče. "Želel sem po tebi kot ponoči trava po rosi."
"Ali si bil vedno v svoji sobi?"
"Vedno. Nihče me ne sme spoznati, ker me lahko izdajo. Kaj si zvedel novega?"
Povem mcu vse. Ko končam, pokaže na svoje orožje, ki je ležalo pred njim.
"Sprejeli jih bomo."
"Svojega orožja ne boš potreboval."
"Ne? Ali ne smem braniti sebe in svoje prijatelje?"
'' Sami so močni dovolj. Hočeš menda, da prideš zopet v roke Turkov, kterim si komaj pobegnil, ali da te zadene nož, da bo moral tvoj sin še nadalje tič&ti v zaporih v Aznadiji?"
"Emir, govoriš pač kot pameten, ne pa kot hraber mož!"
"Šejk, ti veš, da se ne bojim sovražnika, torej nfe govorim o strahu. Ali Bej je zahteval, da se ogrbljemo boja. Sicer pa je prepričan, da ne pride do boja, in tega mnenja sem tudi jaz.''
"Meniš, da se bodo Turki udali brez odpora?"
"Če se ne uda jo, tedaj so vsi zgubljeni."
"Turški častniki so res strahopetci, toda vojaki so hrabri. Naskočili bodo višine in se oprostili zasede.''	,
"Petnajsto mož proti šeettisočim?"
"Če s© le posreči Džesidom, da obkolijo Turke!"
"Posrečilo se bo."
"Torej moramo s ženskami v dolino Ddic?"
"Ti, seveda."
"In ti?"
"Jaz ostanem tukaj."
"Alah kerim! Zakaj? To bo tvoja smrt!"
"Nikakor ne. V pad i šahov i senci sem, pri sebi imam priporočilo guvernerja in poleg tega še buluk emina, kterega navzočnost zadostuje, da sem varen.''
"Toda, kaj nameravaš na tem kraju T"
"Preprečil bom nesrečo, če je mogoče."
"Ali si naznanil o tem Ali Beju?"
"Ne."
"In mir šejk kanu?"
"Tudi ne. Obo zvesta ob pravem času."
Stalo me je res mnogo truda, da pregovorim Mohamed Emina. Konečno se mi posreči.
"Alah il Alah! Človeška pota so vsa zapisana v knjigi," reče; "ne-<"em te pregovoriti, da opustiš svoj načrt, vendar ostanem pri tebi!"
"Ti? To ne gre."
"Zakaj ne?"
"Ker te Turki ne smejo opaziti."
"Tebe tudi ne."
"Povedal sem ti že, da jaz nisem v nevarnosti; tebe pa pričakuje druga usoda, če te zasačijo."
"Človeška smrt je zapihana v knjigi. Če mi je umreti, moram umreti, in vseeno je, če zgodi tukaj ali v Amadiji."
"Drviš v svojo pogubo, toda pozabiš, da zapleteš tudi mene v nesrečo."
Edirro na ta način sem zamogel omehčati njegovo trdovratnost.
'' Tebe ? Kako f'' vpraša.
"Ce sebi sam tukaj, me čuvajo moja priporočila; če pa dobijo tebe pri meni. guvernerjevega sovražnika, pobeglega ujetnika, tedaj zgubim svoje varstvo in zapadem smrti. Potem sva zgubljena jaz in ti!"
(Dalje prih.)
Cenik knjig,
katere se dobe v zalogi
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N.Y'
MARKO KOFALT,
249£So. Front St.,
STEELTON, PA.
Priporoča, se Slovencem tn Hrvatom * Steeltonu in okolici Ea izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje proda jem parobrodoe listke za v star; krai za. vse b< IjŠe paroike in parobrodnc oroge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
M«*. Marko K of a lt je naš zastopnik za vse posie m ga r*. lakom toplo priporočamo
FRANK SAK8ER CO
uai
Compagnle Seoerale Tiansaiiaolipe
(Francoska parobrodna družba.)
3IREKTNA GRTA 08 HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN 'JUBLJAl
Poštni parniki to:!
Pro.ence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moč
•LaSavoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 '
La Lorraine" „ „ „ ..................i2,000 „ 25,000 " *
LaTouraine" „ „ ..................io,000 „ 12 000 ,	*
'La Bretagne"............................... 8,000 " 9,000	*
La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „ "
Glavna,Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Cheaebrough Building.
Parniki odpluje j o od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ur iopoladne iz pristanišča št. 42 Norih River, obJlorton St., N. Y
•LA LORRAINE
LA TOURAINE [.a Bretagne •LA PROVENCE •LA TOURAINE
«. julija 1M8.*LA SAVOIE 9. julija IDOb.La Bretagne
16. juL 1908. *LA LORRAINE 23. julija 1908 »LA TOURAINE »0. julija 1908 *LA SAVOIE
6. avg. 1908. 13. avg. 1908. 20. avg. 1908. 27. avg. »->08. 3. sept. 1908.
F08ESMA PL0YITBA.	(
Krasni novi parnik na dva vijaka "Chicago" odplove dne 20. julija t. L opoludne is piera it. 64 North River, bliso 44. eeate. Parnik " California " odpluje dne 27 junija 1908 v Bordeaux. Parnik "Floride" odpluje dne 18. jnlija 1906 v Havre.
BAH O ZA POTNIKE DRUGEGA IN TRETJEGA RAZREDA i
Cena drugega rasroda do Havre: 966.00 in vtttfe.
hniki m srezdo xasnamovani lm*jo W iri v^jikt.
M« Wm Kozmlnski, generalni agent za zapad.
71 Doaoorn St., Chicago, 111
MOLIT VENIKL
DUŠNA PASA (spisal škof Fr. Baraga,) platno, rudeča obreza 75c., broširana 60c.
JEZUS IN MARIJA, vezano v alono-kost $l.qO, fino vezano v nanje $2.00, vezano v platno 75c.
KLJUČ! NEBEŠKIH VRAT, vezano v slonokost $1.50.
MALI DUHOVNI ZAKLAD, šagrin, zlata obreza 90e.
NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50e.
OTROŠKA POBOŽNOST, 25«.
RAJSKI GLASOVI, 40e.
SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza 80e., fino vezano $1.75.
SRCE JEZUSOVO, vez. 60«.
SV. ROŽNI VENEC, vez. fl.00.
SV. URA, zlata obreza, fino vezano $2.00.
VRTEC NEBEŠKI, platno 70e., slonokost imit. $1.50.
UČNE KNJIGE.
ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 20c.
AHNOV NEMŠKO - ANGLEŠKI TOLMAČ, 50c.
ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40«.
ČETRTO BERILO, 40c.
Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, 90c.
EVANGELIJ, vezan 50c.
GRUNDR1SS DER SLOVENI-SCHEN SPRACHE, vezan $1.25.
HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZ-UOVUltl, veliki 40e, mali 30c.
KATEKIZEM mali 15c., veliki 40c.
NAVODILO ZA SPISOV ANJE RAZNIH PISEM, nevez. 75c.
PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c.
PRVA NEMŠKA VADNICA, 35c.
ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLOV Alt 40c.
SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠKI Janežie-Bartel, fino vezan $3.00.
SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI Janežie Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00.
PLOVARCEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40e.
SLOVENSKA KUHARICA, Plei weiss, $1.80.
SPRETNA KUHARICA, brosiro mo 80c.
SPISOVNTK T.-TTTRAVNIH IN Žff-MTOVANJSK1H 1'ISEM 26«.
'TOSoILNI LISTI 20c.
ZBIRKA LJUBAVNIH IN SNUBiL-NIH PISEM 30e.
ZGODBE SV. PISMA ZA NIŽJE RAZREDE LJUDSKIH ŠOL 30c.
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE.
ALADIN S ČAROBNO SVETILNI-CO 10«.
ANDREJ HOFER 20c.
AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. 90c.,
nevez. 70c. BELGRAJSKI BISER 15c. BENEŠKA VEDEŽEVALKA 20c. LOŽ ION r DAROVI, 15c. BUCEK V STRAHU, 35c. BURSKA VOJSKA 30c. CERKVICA NA SKALI, 15c. CESAR FRAN JOSIP, 20c. CESARICA ELIZABETA, 15e. CIGANOVA OSVETA, 20e. CVETINA BOROGRAJSKA, 20«. CVETKE, 20c. ČAS JE ZLATO, 20c. DAMA S KAMELJAMI, $1.00. DARINKA, MALA ČRNOGORKA, 20e.
DETELJICA, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20e.
DOMA IN NA TUJEM, 20e. DVE ČUDOPOLNT PRAVLJICI, 20c.
ENO LETO MED INDIJANCI, 20«. ERAZEM PREDJAMSKI, 15c. ERI, 20c.
EVSTAHIJA, 15c. FABIOLA, 60c. GENERAL LAUDON, 25c. GEORGE STEPHENSON, otfe železnic, 40c.
GODČEVSKI KATEKIZiM, 20e. GOLOBČEK IN KANARČEK, 15c. GOZDOVNIK, 2 zvezka skupaj 70c. GROF RADECKI, 20e. H3RLANDA, 20e. IVAN RESNICOLJUB, 20e. IZANAMI, mala Japonka, 20«. IZDAJALCA DOMOVINE, 20«. IZGUBLJENA SREČA, 20«. IZIDOR, pobožni kmet, 20e. TZLET V CARIGRAD, 40e. JAROMIL, 20c.
JURČIČEVI SPISI, 11 zvezkov, umetno vezano, vsak zvezek $100. KAKO JE IZGINIL GOZD, 20«. KAKO POSTANEMO STARI, 40«. KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 40«.
OPOMBA. Varodloa Jt friMItt poitnl nak—nlfii aR potedk osekah, še citata.	'
KNEZ ČRNI JURIJ, 20c. KOSI ZLATE JAGODE, 50e. ITRALJICA DRAGA, 20c. KRIŠTOF KOLUMB, 20c. KRVNA OSVETA, 15«. LAŽNJIVI KLJUKEC, 20«. MAKSIMILIJAN L, cctar mehikan-
ski, 20e. MALA PESMARICA, 30c. MALI VITEZ, 3 zvezki skupaj $2.25.
MALI VSEZNALEC, 20e. MARIJA, HČI POLKOV A, 20«. MARJETICA, 50e. MATERINA ŽRTEV, 50«. MATI BOŽJA Z BLEDA, lOr. MIKLOVA ZALA, 30c. MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVTČ, 20c. MLADI SAMOTAR, 15c. MLINARJEV JANEZ, 40c. MRTVI GOSTAC, 20«. MUČENIKI, A. Aškerc, elegants«
vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25c. NAJDENČEK, 20c. NA PRERIJI, 20«. NARODNE PESMI, Zirovnik, 3
zvezki, vez., vsak po 60c. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki vsaki po 20c. NASELJENCI, 20c. NASELNIKOVA HČI, 20c. NAŠ DOM. Zbirka povesti. Vsak 20c.
NEDOLŽNOST PREGAJANA IN , POVELIČANA, 20c. NEZGODA NA PALAVANU, 20c. NIKOLAJ ZRINJSKI, 20c. OB TIHIII VEČERIH, 70c. OB ZORI, 70e. ODKRITJE AMERIKE, 40c. PAVL1HA, 20c.
POSLEDNJI MOHIKANEC, 20c. PRAVLJICE (Mdjar,) 20c. PRED NEVIHTO, 20c. PREGOVORI, PRILIKE, REKI, 30 PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30c. PRINC EVGEN, Tic. PRIPOVEDKE, 3 zvezki, po 20c. PRST BOŽJI, 15c. REPOŠTEV, 20c. RINALDO RINALDINI, 30c. ROBINSON, broširan, 60c. RODBINSKA SREČA, 40c. RODBINA POLANESK1H, 3 zvezk: $2.50.
LOPARSKO ŽIVLJENJE, 20c. RUSKO-JAPONSKA VOJSKA, o
zvezkov za 75c. SANJSKE KNJIGE, velike, 30« SEN ILIA, iLr t.
SITA, n;ala Hindostanka, 20c. SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30c. SLOVENSKI ŠALJIV EC. 3 zvezka,
po 20c. SPISJE, I5e.
SPOMINSKI LISTI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 25c. S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20c. SREČOLOVEC, 20c. STANLEY V AFRIKI, 20c. STEZOSLEDEC, 20c. STOLETNA PRATIKA, 60c. STO PRIPOVEDK, 20c. STRELEC, 20c. STRIC TOMOVA KOČA, GOc. SVETA NOČ, 15c.
ŠALJIVI JAKA, 2 zvezka, vsak po 20c.
ŠALJIVI SLOVENEC, 75c. ŠTIRI POVESTI, 20c. TEGETHOF. slavni admiral, 20c. TIUN LING, 20c. TIMOTEJ IN FILOMENA, 20c. TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov, $6.50.
TRI POVESSTI GROFA TOLSTOJA, 40c.
V	DELU JE REŠITEV, 20c. VENČEK PRIPOVESTI, 20c.
V	GORSKEM ZAKOTJU, 20e. VOHUN, 80c.
VRTOMIROV PRSTAN, 20c.
V	ZARJI MLADOSTI, 20c. N WINNETOU, rdeči gentleman, tri
zvezki $1.00. ZLATA VAS, 25c ZLATOROG, $1.21 ZMAJ IZ BOSNE, 60c. Z OGNJEM IN MEČEM, $2.50. ŽALOST IN VESELJE, 45c.
Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporo-
i am svojo moderno gostilno, pod im<--
"Narodni Hotel^na 709 Broad St., največjih hotelov v mestu. __ Na čepu imam v Se vrste whinkey,
napravljenega vil___
Na razpolago imam čez 25 urejenih sob. sa prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evrepcjaka kaštafa!
Za obilen poeet se priporočam nH^t Božo Gojaovlt, Jakasteva, Pa.
Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini 1MPORTIRAN1 TOBAK za dfarete la pipo ali dfare, kakor pri nas. PoSljite nam na eni dopisnici vaS naslov in dobite takoj zutoq našega tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tudi nai cenik, da se prepričate o finoti istega. Vsi ljudje morajo naS tobak podcusiti, da se prepričajo, da je najboljši in najcenejši. PiSite takoj na: ADRIA TOBACCO CO. 1265-67 Broadway, Now York.
K
—'- -i-i-,-,-,ivimfinAruDIM
'ozor Rojaki!
Novbiznajdeno garantirano mazilo ia pleiaate in golobradce, od katerega v 6> tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.601 Potne noger kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim sa 76c., da ie to resnica se jamči $500. Pri na« ročbi blagovolite denarje po Post Mone]r Order poiiljati.
Jakob Wahcic,
M. O. Box f>9
vu>vrvo, orno.
Navodilo,
kako se doseže najvišja starost. Neobhoduo potrebna knjiga, kdor želi biti in ostati zdrav. Spisal dr. Jurij Si a i on i «•. V zalogi je samo 20 iztisov. Cena 4Gc.
I'i^iie in i»o>Ijiie poštne znamke
nu
Frank Sakser Co*
109 Greenwich Street, NEW YORK.
JOI-ti-N VENZUL, 1017 E. 62nd Street. N. E., Clcvdand, Oal izdelovalec kranjskih in aemSkih
M A R M O 'V I Ko
Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a drlo i irpeino in dobro. Trivrstni od $22 do i $45. PloSče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelj;
Cena trivrstni m je
ah medenine. $4f. do $80.
ZEMLJEVIDI.
ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE veliki 25c., mali 10c.
ZEMLJEVID EVROPE, 25c.
ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali 10c.
ZEMLJEVID ZJEDIN JENIH DRŽAV, 25c.
RAZGLEDNICE.
Kranjska narodna noša, ljubljanske in drugih mest na Kranjskem, newyorSke in raznih meat Amerike, a cvetlicami in h umoriš tižne po 3e., ducat 30c.
Bazne svete podobe, komad 6e. du-eat SOe.
Ave Maria, 10e.
Album mesta New York s 1 iMuimi sliksrai mosta 40c. nammdnMtbcdUT gotovUL Po*fatna fr pri vssk tak eesak
. f,
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galo/i s posodo vred. Dobro belo vino od 6U do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstna tropavlca od $2.50 do $3 galon s posodo vred. lilanj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg na- X; ročniki dopošljejo denar, Mi r®* J ma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St., San Francisco, CaL
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Oregon City, Oreg., in okolici naznanjamo, da je za tamoi-nji okraj naš pooblaščeni zastopnik
Mr. M. JUSTIN, 602 Main St., ali P. O. Box 104,
Oregon City, vsled česar ga rojakom prav toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. T.
^fcA^ih ................................................An i
f
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Oerdiča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tndi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno suho mepo, namreč:
klobase, rebra, jezike, Sunke itd.
Govorim v vseh slovanskih Psissffe&c se s&
1
i
obilni obisk.
mesKsmsmš*. m WWJVJ*^
'LJin,

Il^JI_____1 _ . _ . ■
-: - ■■•■V'/'-'