Leto III. Ribnica, marec 1982 št. 2 Kako bomo letos volili? Navodila volilnim komisijam in odborom ter volilcem — Oblikovanje delegacij — Volilna pravica - Kandidatne liste, volišča, glasovnice, volilni imeniki Po zakonu o volitvah in delegiranju v skupščine vodijo postopek za izvolitev delegacij volilne komisije v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter volilni odbori, ki jih imenujejo volilne komisije. Mandat volilne komisije traja, dokler traja mandatna doba na splošnih volitvah izvoljenih delegacij, torej štiri leta. Da bi volilne komisije in odbori pravočasno in pravilno izvajali volilne aktivnosti, ki izhajajo iz volilnega zakona, posredujemo nekaj povzetkov iz tega zakona ter roke iz rokovnika volilnih opravil. Število članov in sestavo delegacij določijo temeljne samoupravne organizacije in skupnosti v svojih statutih. Skladnost z določili statuta ugotavlja volilna komisija v tozdu, delovni skupnosti oz. krajevni skupnosti, ko prevzema kandidatne liste. Minimalno število članov delegacij določa 46. člen volilnega zakona (delegacija za delegiranje delegatov v občinsko skupščino in posebna delegacija za skupščine posemeznih sisov ima najmanj 5 članov, združena delegacija za dve ali več posameznih interesnih skupnosti najmanj 7 članov, splošna delegacija za skupščine sisov pa najmanj 10 članov). Ker se morajo po 14. členu volilnega zakona izvesti nadomestne volitve, če pade število članov delegacije pod določen minimum, je vsekakor primerno, da je delegacija večja od minimuma. Člane delegacij temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti volijo delavci. Volilno pravico imajo vsi delavci, ki delajo v teh organizacijah in skupnostih polovico ali več kot polovico delovnega časa. Delegiran v skupščino DPS ali sisa pa je lahko le član delegacije, ki je dopolnil 18 let (6. in 13. člen volilnega zakona). Se pravi, da lahko volijo in so tudi izvoljeni v delegacijo tudi zaposleni, stari manj kot 18 let, če so v rednem delov- nem razmerju, a kot delegati v skupščini ne morejo nastopati. Kandidacijske konference so bile povsod do 10. februarja. Na konferencah so bile oblikovane kandidatne liste, le-te pa so kandidacijske konference posredovale volilnim komisijam in sicer v tozdih in delovnih skupnostih najkasneje do 24. februarja, v krajevnih skupnostih in skupnostih kmetov pa do 27. februarja. Občinska kandidacijska konferenca je posredovala kandidatno listo družbenopolitičnega zbora občinski volilni komisiji. Najpozneje pet dni pred volitvami razglasi volilna komisija kandidatno listo z ugotovitvijo, da je lista v skladu z zakonom. Objava se opravi na običajen način v tozdu ali KS skupaj z vabilom na udeležbo na volitvah. Kandidatne liste naj bi torej bile objavljene v tozdih in delovnihskupnostih do 5. marca, v krajevnih skupnostih do 8. marca. Za celotno občino naj bi za razglasitev kandidatnih list veljala objava v današnji številki Rešeta, v katerem so objavljene vse kandidatne liste. Istočasno je to tudi za razglasitev oziroma obvestilo o voliščih in za poziv občanom, naj se udeleže volitev 11. in 14. marca 1982. Volilne komisije tudi določijo volišča in sicer: občinska volilna komisija določi volišča za volitve družbenopolitičnega zbora (DPZ) skupščine občine, volilne komisije v KS, tozdih in delovnih skupnostih volišča za volitve delegacij v skupščino občine in skupščine sisov, zadružna volilna komisija za volitve v skupnosti kmetov. Kako bomo volili? Delegate družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ribnica volijo vsi volilci v krajevnih skupnostih 14. marca. Način volitev je tak, kot v letih 1974 in 1978, se pravi, da glasujemo z „za“ ali „proti“ za celotno listo družbenopolitičnega zbora. Listo kandidatov zbora je oblikovala Socialistična zveza na osnovi dogovora z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v občini. Po tem dogovoru delegirajo v družbenopolitični zbor občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij iz sestava občinskih vodstev skupno 23 članov in sicer občinska konferenca SZDL 6 delegatov, občinski svet Zveze sindikatov 6, občinska konferenca ZK 5, občinski odbor zveze borcev 3 in občinska konferenca ZSMS 3 delegate . Člani družbenopolitičnega zbora morajo biti člani občinskega vodstva družbenopolitične organizacije, ki jim je osnovna delegatska baza. Tudi v svojem nastopanju v skupščini oz. DPZ ne zastopajo regionalnih interesov, to je interesov krajevne skupnosti, kjer žive, ali delovne organizacije, kjer delajo, pač pa politična izhodišča družbenopolitične organizacije, iz katere osnovne delegacije izhajajo. Prav okoli te osnovne pripadnosti članov družbeno- (Nadaljevanje na 2. str.) Potok Bistrica, ki teče skozi Ribnico, postane včasih kar nasilna reka, ki poplavlja, podira in uničuje vse pred seboj. Taka je Bistrica vsaj dvakrat na leto, raje tudi pogosteje. Umiril naj bi jo predvideni zadrževalnik nad Prigorico. Opredelitev za gradnjo zadrževalnika je bila že sprejeta, vojna proti njemu, čeprav ga še niso pričeli graditi, pa se je šele prav začela. Ribniško vodovje pa veselo poplavlja . . . Foto: Pile (Nadaljevanje s 1. str.) političnega zbora je bilo doslej največ nejasnosti, saj so se člani zbora vse prevečkrat obnašali preveč lokalistično in to ne glede na usklajene poglede in stališča družbenopolitične organizacije, ki jih je delegirala. Zaradi svojskega družbenopolitičnega položaja, opredeljenega v ustavi, in zaradi svoje specifične sestave DPZ nastopa na volitvah v enotni listi in volilci se zanj kot celoto referendumsko opredeljujejo z „za“ ali „proti“. Kandidatne liste za zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela skupščine občine so lahko odprte (na listi je več kandidatov, kot se jih voli) ali zaprte (na listi je toliko kandidatov, kot se jih voli). V vsakem primeru pa je treba glasovati na teh glasovnicah za vsakega delegata posebej, tako da obkroži zaporedno številko pred imenom kandidata — pri zaprti listi pri vseh kandidatih, pri odprti pa pred toliko kandidati, kolikor se jih voli. Za samoupravne interesne skupnosti oblikujemo in volimo tri vrste delegacij in sicer: posebne delegacije (ena delegacija za posamezno samoupravo interesno skupnost za področje izobraževanja, otroškega varstva, kulture, zdravstva, raziskovalne dejavnosti, stanovanjskega gospodarstva, socialnega skrbstva, zaposlovanja ter pokojninsko-invalidskega zavarovanja), združene delegacije (ena delegacija za dve ali več interesnih skupnosti) ter splošne delegacije (ena delegacija za vseh deset interesnih skupnosti). Navadno imamo posebne delegacije v večjih tozdih ali KS za štiri interesne skupnosti, ki se enakopravno vključujejo v skupščinski sistem kot samostojen zbor (izobraževanje, kultura, zdravstvo, raziskovanje), sicer pa splošne ali združene. Tokrat imamo po štiri interesne skupnosti, ki se enakopravno vključujejo v skupščinski sistem kot samostojen zbor (izobraževanje, kultura, zdravstvo, raziskovanje), sicer pa splošne ali združene. Tokrat imamo po štiri posebne delegacije, za druge sise pa združene delegacije v krajevnih skupnostih Ribnica, Sodražica in Loški potok ter Inles, tozd Ribnica in ITPP, v krajevni skupnosti Dolenja vas so se odločili za posebne delegacije za vse sise, povsod drugod pa imajo splošne delegacije za sise. Novost v volilni zakonodaji je v načinu volitev delegacij za interesne skupnosti. V primerih, kjer so za sise oblikovane oziroma predlagane zaprte kandidatne liste (ko je na kandidatni listi toliko delegatov, kot se jih voli), ni treba obkrožati vsakega delegata posebej, pač pa se volilci odločajo o celotni kandidatni listi (posebni.združeni ali splošni) z obkrožanjem „za“ ali „proti“. Sicer pa je na vsaki glasovnici ustrezno navodilo volilcu. Občani, ki služijo vojaški rok, volijo po pošti. Najpozneje 5. marca bodo prek oddelka za ljudsko obrambo poslane na naslov vojakov oz. njihovih vojnih pošt vse glasovnice za volitve, vojaki pa jih bodo po pošti vračali volilnim komisijam. Po opravljenem glasovanju se glasovnice vojakov priključijo ostalemu volilnemu materialu, o dokončnem izidu glasovanja pa se zaradi glasovanja po pošti počaka v delovnih organizacijah in skupnostih do 15. marca, v krajevnih skupnostih pa do 17. marca 1982. Po volilni zakonodaji ne more biti nihče izvoljen več kot dvakrat zapored za člana iste delegacije. Delegat, ki je bil npr. doslej že dvakrat član delegacije za zbor krajevnih skupnosti, tokrat ne more več kandidirati za delegata v tem zboru, lahko pa je delegat v zboru združenega dela ali pa je lahko izvoljen v družbenopolitični zbor. Veliko možnosti je tudi za kandidiranje v delegacijah za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Kmetje, ki prejemajo pokojnino iz rednega delovnega razmerja, in kmetje, ki prejemajo pokojnino iz naslova starostnega zavarovanja kmetov, imajo aktivno in pasivno volilno pravico kot kmetje, če se še aktivno ukvarjajo s kmetijstvom. Kot kmetje volijo samo osebe, stare nad 15 let, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, pa niso v delovnem razmerju, v tozdu ali delovni skupnosti. Kmetje, ki so v delovnem razmerju, volijo samo v tozdu oziroma delovni skupnosti. Kmetje, ki trajneje združujejo svoje delo in sredstva ali na druge načine trajneje sodelujejo z organizacijami združenega dela, oblikujejo delegacije z delavci v teh organizacijah. Za tako trajnejše sodelovanje se šteje poleg dolgoročnih kooperacijskih pogodb npr. tudi kooperantske pogodbe, sklenjene za krajši rok, ki pa se stalno obnavljajo, ali druge trajne oblike sodelovanja. Učenci srednjih šol in študenti, starejši od 18 let, volijo v vzgojno-izobraževalnih organizacijah poleg delegacije za družbenopolitično skupnost le delegacijo za samoupravno interesno skupnost vzgoje in izobra- ževanja, v krajevni skupnosti pa delegacije za vse sise. Tuji državljani ali osebe brez državljanstva imajo aktivno volilno pravico v organizacijah združenega dela, v katerih so zaposleni. Po 31. členu kazenskega zakonika SRS tisti, ki je obsojen na kazen zapora ali mladoletniškega zapora, ne more med prestajanjem kazni izvrševati volilne pravice, ne more biti izvoljen za člana delegacije ah delegata in tudi ne opravljati take funkcije. Nihče ne more biti član volilne komisije v organizaciji ali skupnosti, v kateri kandidira za člana delegacije, in tudi ne more biti član volilnega odbora, ki vodi volitve tiste delegacije, za katero je kandidiran. To bi bio nekaj najosnovnejših opozoril in navodil o tem, kako bomo 11. in 14. marca volih delegate in delegacije v tozdih, delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih. Vsi volilci naj na volišču zahtevajo od članov volilnih odborov in komisij podrobnejša navodila in obrazložitve volilnega postopka, če jim le-ta ne bo jasen. Bolje tako, kot pa voliti narobe. Člani volilnih odborov so dolžni dajati volilcem čim jasnejša navodila in pojasnila. Sicer pa je na vsakem volilnem hstku ustrezno navodilo, kako je treba glasovati. F.G. Na prvi občinski kandidacijski konferenci (v Ribnici, 23. februarja) so bile sprejete nekatere predvidene kadrovske rešitve za najodgovornejše funkcije v novem delegatskem mandatu v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Kandidacijska konferenca je potrdila predloge, kakor so se izoblikovali v koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci Socialistične zveze, na temeljnih kandidacijskih konferencah in na skupni seji občinske konference SZDL in občinskega sveta Zveze sindikatov. Za odgovorne funkcije v skupščini občine in v skupščinah sisov so predlagani naslednji: predsednik skupščine občine Stanko Rus iz Ribnice, sedaj načelnik oddelka za notranje zadeve, podpredsednica skup- ščine Milena Borovac, upokojenka iz Ribnice; predsednik zbora združenega dela Julijan Ozimek (Riko) iz Ribnice, podpredsednica Nevenka Lesar (Inles) iz Ribnice; predsednik zbora krajevnih skupnosti Jože Benčina (Kmetijska zadruga) iz Ribnice in podpredsednik Janez Henigman (Riko) iz Dolenje vasi; predsednik družbenopolitičnega zbora Srečko Arko, upokojenec iz Sodražice, podpredsednik Janez Ficek, upokojenec iz Ribnice; predsednik izvršnega sveta skupščine občine ekonomist Franc Lapajne, sedaj na zvezni upravi carin v Beogradu; predsednik izobraževalne skupnosti Danilo Divjak (Inles) iz Ribnice; predsednik zbora uporabnikov Milojka Leban (ITPP) iz Ribnice in izvajalcev Cvetka Vesel (OŠ Sodražica); predsednik kulturne skupnosti France Grivec (Riko) iz Dolenje vasi, zbor uporabnikov Jože Debelak (Riko) iz Ribnice in zbor izvajalcev Francka Kromar (SIS) iz Dolenje vasi; predsednik raziskovalne skupnosti inž. Janez Lapajne (Jelenov žleb) iz Kočevja, podpredsednik mag. Marjan Hočevar (Inles) iz Ribnice; predsednik zdravstvene skupnosti Jože Marolt, upokojenec iz Ribnice, zbor uporabnikov Mirko Goršič (Riko) iz Ribnice in zbor izvajalcev Vlado Poljanec, Zdravstveni dom Ribnica; predsednik skupščine socialnega skrbstva Nada Blatnik (Inles) iz Ribnice, zbor uporabnikov Andrej Petek, upokojenec iz Brež, in izvajalcev Majda Vrh (SIS) iz Ribnice; predsednik skupščine enote pokojninsko-invalidskega zavarovanja Janez Bolha (Riko) iz Ribnice, podpredsednik Marta Urh (Inles) iz Sodražice; predsednik skupščine zaposlovanja Ivan Francelj (Inles Ribnica) iz Sodražice, podpredsednik Tanja Debeljak (OS) iz Ribnice; predsednik skupščine stanovanjske skupnosti Andrej Tomšič (Riko) iz Ribnice, zbor uporabnikov Marija Pajk (KS) iz Sodražice, izvajalcev Lojze Šilc (komunalna skupnost) iz Ribnice; predsednik skupščine socialnega varstva Marica Golija (OŠ) iz Ribnice, zbor uporabnikov dr. Anica Marolt (zdravstveni dom) iz Ribnice, izvajalcev Darinka Jankovič (SIS) iz Rib niče; predsednik skupščine t elesnokulturne skupnosti David Tuzovič (Inles) iz Ribnice, zbor uporabnikov Milan Bavdek (SO) iz Ribnice, izvajalcev Tone Joras (SO) iz Sodražice; predsednik skupščine otroškega varstva Bernarda Pirc (ITPP) iz Ribnice, zbor uporabnikov Maijana Radivojevič (SO) iz Ribnice,_ izvajalcev Marija Gašperič (OŠ) iz Sodražice. Občinska kandidacijska konferenca je razpravljala tudi o možnih kandidatih za člane izvršnega sveta. Ta bo štel (s predsednikom) 13 članov, posamezni člani pa bodo pokrivali najpomembnejša gospodarska in družbena področja delovanja. Predsednika in člane IS voli skupščina občine na svoji prvi seji 14. aprila. F. G. Kandidati za družbenopolitični zbor skupščine občine Ribnica V občinski konferenci Socialistične zveze kot enotni fronti družbenopolitičnih organizacij občine Ribnica se je na osnovi dogovora o delegiranju v družbenopolitični zbor skupščine občine izoblikoval naslednji predlog kandidatov tega zbora in sicer tako, da delegirajo občinska konferenca SZDL in občinski svet Zveze sindikatov v zbor iz svojih občinskih vodstev po šest delegatov, občinska konferenca ZK pet, mladina in zveza borcev pa po tri delegate, skupno 23: 1. ANDOLJŠEK Jože, Inles Ribnica, Breg 2. ARKO Srečko, upokojenec, Sodražica 3. B AMB IČ Vinko, Riko, Loški potok 4. BENULIČ Zinka, Osnovna šola Sodražica 5. BOROVAC Milena, upokojenka, Ribnica 6. ČEŠAREK France, Merkator, Sodražica 7. DEBELJAK Anton, Loški potok 8. DEBELJAK Janko, krajevna skupnost. Loški potok 9. GRIVEC France, Riko, Dolenja vas 10. HEN IGMAN Slavko, Jelenov žleb, Grčarice 11. KOLAKOVIČ Nada, ITPP, Ribnica 12. KOŠMRLJ Mira, Inles, Grčarice 13. LESAR Olga, Osnovna šola Ribnica, Ribnica 14. MATE Vmko, Inles, Ribnica 15. MIHELIČ Janez, OK ZSMS, Sodražica 16. NADLER Alenka, študentka, Ribnica 17. OBERSTAR Zvone, ITPP, Ribnica 18. PICEK Janez, upokojenec, Ribnica 19. POGORELC Viktor, Inles, Nemška vas 20. RUS Stanko, skupščina občine, Ribnica 21. STANOJEVIČ Majda, Inles, Ribnica 22. ZAJC France, Riko, Ribnica 23. ZBAČNIK France, upokojenec, Ribnica Kje bomo volili v krajevnih skupnostih? Na podlagi 125. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Ur. list SRS, št. 24/77 in 22/81) izdaja občinska volilna komisija Ribnica za določitev volišč za volitve delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine Ribnica naslednjo ODLOČBO Volišče št. 1 — v Ribnici v Domu TVD Partizan Ribnica volijo volilci: Prijateljevega trga, Dol. Lepovč in Partizanske ceste Volišče št. 2 — v Ribnici v prostorih delavske univerze. Kolodvorska 1, volijo volilci: Kolodvorske ulice. Ljubljanske ceste, Vrvarske poti, Ob Bistrici in Gallusovega nabrežja Volišče št. 3 Na območju občine Ribnica se za volitve delegatov v — v Ribnici v veterinarski postaji Opekarska ulica, volijo družbenopolitični zbor določi 43 volišč. volilci: Ulice Talcev, Grajske poti. Čolnarske ulice, Opekar- RIBNICA 900 LET —RIBNICA 900 LET ske ulice, Urbanove ulice, Ceste na Ugar, Topniške, Vodnikove in Podgorske ceste Volišče št. 4 — v Ribnici v prostorih Glasbene šole. Gorenjska cesta 9, volijo volilci: Gorenjske ceste, Gor. Lepovč, Majnikove, Šolske in Petkove ulice Volišče št. 5 — v Ribnici v dvorani družbenopolitičnih organizacij, Šeškova 14, volijo volilci: Šeškove ulice. St ruške ulice, Trubarjeve ulice. Prečne ulice, Prešernove ulice. Vrtnarske ceste in Levstikove ulice Volišče št. 6 — v Ribnici, v dvorani Društva upokojencev. Trg Veljka Vlahoviča 1 /A, volijo volilci: Trga Veljka Vlahoviča Volišče št. 7 — v Hrovači pri Alojzu Andoljšku, Hrovača 30, volijo volilci vasi Hrovače Volišče št. 8 — v Goriči vasi pri Francu Tanku, Goriča vas 84, volijo volilci Goriče vasi Volišče št. 9 — v Nemški vasi pri Ludviku Češarku, Nemška vas 27, volijo volilci Nemške vasi Volišče št. 10 — v Otavicah pri Janezu Arku, Otavice št. 13, volijo volilci vasi Otavice Volišče št. 11 — V Lipovcu v gasilskem domu Lipovec volijo volilci vasi Lipovec Volišče št. 12 — v Prigorici v gasilskem domu Prigorica volijo volilci vasi Prigorica Volišče št. 13 — v Dolenji vasi v krajevnem uradu Dolenja vas volijo volilci Dolenje vasi Volišče št. 14 — v Blatah pri Milanu Zobcu, Blata št. 11, volijo volilci vasi Blata in Kot pri Rakitnici Volišče št. 15 — v Rakitnici v gostilni Anice Grabenc volijo volilci vasi Rakitnice Volišče št. 16 — v Grčaricah v kulturnem domu Grčarice volijo volilci vasi Grčarice, Grčarske Ravne, Jelendol in Jelenov žleb Volišče št. 17 — v Sajevcu v gasilskem domu Sajevec volijo volilci vasi Sajevec Volišče št. 18 — v Bukovici v gasilskem domu Bukovica volijo volilci vasi Bukovica Volišče št. 19 v Danah v gasilskem domu Dane volijo volilci vasi Dane Volišče št. 20 — v Zadolju pri Antonu Adamiču, Zadolje 8, volijo volilci vasi Zadolje \ Volišče št. 21 — v Jurjeviči v gasilskem domu Jurjeviča volijo volilci vasi Jurjeviča Volišče št. 22 — v Kotu pri Ivanu Gorniku, Kot 11, volijo volilci vasi Kot Volišče št. 23 — v B režah pri Jožetu Zidarju, Breže 41, volijo volilci vasi Breže Volišče št. 24 — na Bregu pri Mariji Andoljšek, Breg št. 10, volijo volilci vasi Breg Volišče št. 25 — v Dolenjih Lazih v gasilskem domu Dolenji Lazi volijo volilci vasi Dolenji Lazi in Zapuže Volišče št. 26 — v Žlebiču v gostilni Klun, Žlebič volijo volilci vasi Žlebič, Slatnik in Gorenji Lazi Volišče št. 27 — v Sušju v osnovni šoli Sušje volijo volilci vasi Sušje Volišče št. 28 — v Vel. Poljanah v šoli Velike Poljane volijo volilci vasi Vel. Poljane, Žukovo, Vrh, Škrjanek in Bukovec Volišče št. 29 — v Ortneku v gostilni Petrič, Ortnek 2, volijo volilci vasi Ortnek, Dule, Dol. Pod po Ijane, Gor. Pod poljane, Finkovo in Praproče — del Volišče št. 30 — na Sv. Gregorju v gasilskem domu volijo volilci vasi: Sv. Gregor, Andol, Krnče, Levstiki, Marolče, Junče, Grebenje, Zadniki, Črnec, Brinovščica, Hojče, Graben, Hudi konec, Gašpinovo, Zlati rep. Pusti hrib, Rigelj, Maršičj, Praproče— del, Vintarji, Kotelj, Perovo, Pugled, Novi pot. Črni potok in Brlog Volišče št. 31 — v Zapotoku v gasilskem domu Zapotok volijo volilci vasi Zapotok in Vince Volišče št. 32 — v Lipovščini pri Angeli Pintar, Lipovščica št. 4, volijo volilci vasi Lipovščica, Nova Štifta in Ravni dol Volišče št. 33 — v Zamostecu v gasilskem domu Zamostec volijo volilci vasi Zamostec, Sinovica in Preska Volišče št. 34 — v Sodražici v domu Partizana Sodražica volijo volilci naselja Sodražice in vasi Jelovec Volišče št. 35 — v Žimaricah v gostilni Pogorelc, Žimarice št. 35, volijo volilci vasi Žimarice Volišče št. 36 — v Globeli pri Antonu Janežu Globel 9, volijo volilci vasi Globel Volišče št. 37 — v Podklancu v gostilni Rudi Mihelič, Pod klanec 7, volijo volilci vasi Pod klanec y Volišče št. 38 — na Gori v stari šoli Petrinci volijo volilci vasi: Kržeti, Kracali, Petrinci, Janeži in Betonovo Volišče št. 39 — v Retjah v gasilskem domu Retje volijo volilci vasi Ret j e Volišče št. 40 — na Hribu v dvorani KS Loški potok volijo volilci vasi Hrib Volišče st. 41 — v Šegovi vasi pri Fani Mohar, Šegova vas št. 7, volijo volilci vasi Šegova vas Volišče št. 42 — v Travniku v menzi na Kapli, Travnik, volijo volilci vasi Travnik in Srednja vas Volišče št. 43 — v Malem logu, Biffe Košmrlj Ivan, Mali log št. 30, volijo volilci vasi Mali log Kateri so kandidirani delegati? V nadaljevanju objavljamo sezname vseh kandidiranih delegacij iz krajevnih skupnosti in tozdov oz. delovnih skupnosti ter dislociranih obratov, koder bodo volitve 11. oz. 14. marca; te sezname smo prejeli do zaključka redakcije tokratne številke Rešeta. Delegacije volijo v tozdih oz. delovnih skupnostih povsod, kjer je zaposlenih več kot 30 delavcev. Kjer je zaposlenih manj kot 30 delavcev, predstavljajo vsi zaposleni delegacijo in volitev ne opravljajo. Zaposleni v državnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in interesnih skupnostih oblikujejo skupno konferenco delegacij in oblikujejo skupno delegacijo za delegiranje delegatov v skupščino občine in skupščine sisov. V krajevnih skupnostih volijo delegacije za zbor krajevnih skupnosti in splošno, združeno ali posebno delegacijo za sise. V tozdih oz. delovnih skupnostih volijo delegacije za zbor •••••••••#•#•••##••# združenega dela skupščine občine ter enake delegacije za sise, kakor pač imajo opredeljeno v svojih statutih. V krajevnih skupnostih volijo tudi družbenopolitični zbor, kmetje pa svojo delegacijo za zbor združenega dela. Svojo delegacijo za zbor združenega dela volijo tudi obrtniki. Ponovno opozarjamo, da volimo delegate zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in delegacije za sise, kjer so odprte kandidatne liste (na listi je več kandidatov, kot se jih voli), tako, da se obkroži številko pred imenom kandidata. Pri delegacijah za sise, kjer so zaprte liste (toliko kandidatov, kot se jih voli), volimo tako, da obkrožimo besedici ,,glasujem za" ali „glasujem proti", se pravi, da volimo celotno kandidatno listo. Lahko tudi posamezne kandidate črtamo, če se ne strinjamo z njimi. Družbenopolitični zbor volimo kot celotno listo z obkrožanjem „glasujem za" ali „glasujem proti". Na volilnih listkih bo povsod ustrezno navodilo, kako je treba voliti. Enajst delegacij Krajevna skupnost Dolenja vas V krajevni skupnosti Dolenja vas, ki šteje nekaj nad 1700 občanov v 11 naseljih, so se ob zdajšnjih volitvah delegacij odločili za pomembno in prav gotovo koristno novost: za oblikovanje posebnih delegacij za vse samoupravne interesne skupnosti. To je edini primer takšnega oblikovanja delegacij v občini Ribnica, pa tudi drugod verjetno ni mnogo podobnih rešitev. Doslej so imeli v krajevni skupnosti Dolenja vas štiri posebne delegacije za samoupravne interesne skupnosti s po sedmimi člani (izobraževanje, kultura, zdravstvo, raziskovanje) in eno združeno delegacijo (13 delegatov) za ostale interesne skupnosti. Dosedanje izkušnje so pokazale kolikor toliko uspešno in učinkovito delovanje posebnih delegacij, čeprav tudi tu ni šlo brez slabosti, združena delegacija pa je (ob sicer uveljavljenem načinu delovanja skupščin) komajda kdaj nastopala kot delegacija in tako omogočala uveljavljanje dejanskih interesov občanov in krajevne skupnosti. V vseh dosedanjih ocenah delovanja delegatskega sistema v krajevni skupnosti je bila najbolje ocenjena delegacija kulturne skupnosti, ki je vedno delovala in zasedala skupaj s predsedstvom kulturno-umetniškega društva in z delegacijo za zbor izvajalcev kulturne skupnosti. Tako so bili na nivoju krajevne skupnosti vedno usklajeni pogledi članov obeh delegacij (uporabnikov in izvajalcev) do problemov kulturnega delovanja v KS in v širšem prostoru. Na osnovi takih ugotovitev so se v krajevni skupnosti (v predsedstvu Socialistične zveze in kasneje na konferenci in 85 delegatov SZDL) odločili za vsekakor pomembno novost, ki jo zakon sicer dovoljuje, torej za oblikovanje posebnih delegacij za vsako interesno skupnost. Na predlog SZDL je zamisel podprla tudi skupščina krajevne skupnosti, ki je 10. februarja sprejela ustrezen statutarni sklep. V statutarnem sklepu je opredeljen način oblikovanja delegacij in delegiranja delegatov iz krajevne skupnosti v skupščine družbenopolitične in samoupravnih interesnih skupnosti. Delegacija krajevne skupnosti Dolenja vas za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ribnica šteje 15 delegatov. Delegacija pošilja na posamezno zasedanje zbora krajevnih skupnosti po štiri delegate. Krajevna skupnost se v samoupravno odločanje na po dračju družbenih dejavnosti prek svojih delegatov vključuje neposredno v zbore uporabnikov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Za ustrezno ustvarjalno zastopanost interesov krajevne skupnosti Dolenja vas v skupščinah sisov in njihovih organih občani krajevne skupnosti oblikujejo posebne delegacije za: — občinsko izobraževalno skupnost — skupnost otroškega varstva — kulturno skupnost — telesno-kulturno skupnost — zdravstveno skupnost — raziskovalno skupnost — samoupravno stanovanjsko skupnost — skupnost socialnega skrbstva — skupnost za zaposlovanje — skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja. Vsaka posebna delegacija za sise šteje 7 delegatov, na zasedanje skupščin sisov pa delegacije pošiljajo po enega delegata oziroma v skladu s statutarnimi opredelitvami interesnih skupnosti. V krajevni skupnosti so prepričani, da nov način oblikovanja delegacij za sise ne bo le novost v naši občini, pač pa bo lahko bistveno pripomogel k nadaljnjemu utrjevanju in uveljavljanju delegatskega sistema; najbrž bodo pri naslednjih volitvah v letu 1986 imeli več posnemovalcev. Delegacije kot celote se bodo lahko bolj poglobile v problematiko interesnega področja, za katero so bile oblikovane, veliko laže bo vzpostavljati normalne stike z organi KS, lažji bo pretok informacij, predvsem povratnih informacij po sejah skupščin. Učinkovitejše in bolj redno delo delegacij pa bo med delegati ustvarjalo prepotrebni občutek koristnosti njihovega početja. Socialistična zveza v krajevni skupnosti, ki je vodila predvolilna opravila, je zastavila dovolj široko akcijo evidentiranja možnih delegatov in pritegnila k sodelovanju tudi druge družbenopolitične dejavnike. Razen predsedstva in konference SZDL so evidentirali možne kandidate še svet krajevne skupnosti, mladinska organizacija, borčevska organizacija (skupno prek 130 možnih delegatov). Na kandidacijski konferenci so bili oblikovani predlogi delegacij in sicer 15-članske delegacije za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine in deset 7-članskih delegacij samoupravnih interesnih skupnosti (skupno 85 delegatov v enajstih delegacijah). V vseh delegacijah je 23 žensk, 28 mladih do 27. leta, 12 članov ZK, trije člani ZB, 12 kandidatov ima nižjo strokovno izobrazbo, 18 srednjo, 5 višjo in 5 visoko, 6 je nekvalificiranih oz. polkvalificiranih delavcev, 32 je kvalificiranih, pet je obrtnikov in dva sta upokojenca. Prek 50 evidentiranih prvič kandidira za delegata. Za volitve delegatov v KS Dolenja vas so predlagane naslednje kandidatne liste: delegacija za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ribnica 1) Bojc Milka, Dolenja vas n. h. 2) Henigman Janez, Dolenja vas 133 3) Kozina Ivan, Dolenja vas 4 4) Levstik Franc st., Dolenja vas 50 5) Levstik Janez, Rakitnica 10 6) Merhar Marija, Dolenja vas 35 7) Merhar Miro, Prigorica 22 8) Mikulič Boris, Grčarice 29 9) Mohar Ivan, Grčarice 40 10) Oražem Angelca, Dolenja vas 143 11) Oražem Jože, Prigorica 107 12) Poje Stane st., Grčarice 1 13) Staudocher Robert, Prigorica 3 14) Trdan Rudi, Prigorica 89 15) Zobec Milan, Blata 11 Voli se 15 članov delegacije in sicer tako, da volilec obkroži številko pred imenom delegata. posebna delegacija za izobraževalno skupnost 1) Bojc Marija, Dolenja vas n. h. 2) Černe Norbert, Grčarice 34 3) Lavrač Martin, Dolenja vas n. h. 4) Lovšin Silva, Dolenja vas 119 5) Nosan Franc m., Prigorica 34 6) Vidervoi Mirko, Raktinica 6 7) Zbašnik Vera, Dolenja vas 42 posebna delegacija za kulturno skupnost 1) Gorše Zalka, Dolenja vas 73 2) Grivec Albina, Dolenja vas 126 3) Henigman Ivan, Prigorica 5 4) Henigman Jakob, Dolenja vas 93 5) Izlaty Anton, Prigorica n. h. X. ---------------------------------------------------------------- 6) Oražem France, Dolenja vas 3 7) Pogorelc Sonja, Dolenja vas 9 posebna delegacija za zdravstveno skupnost 1) Gorše Janez, Dolenja vas 73 2) Grbec Ančka, Grčarice 33 3) Henigman Nežka, Dolenja vas 146 4) Kromar Tone, Dolenja vas 123 5) Merhar Ignac m!., Prigorica 87 6) Mustar Roman, Dolenja vas 120 7) Trdan Rudolf, Dolenja vas 88 posebna delegacija za skupnost otroškega varstva 1) Bojc Ivanka, Prigorica 50 2) Dejak Martina, Dolenja vas 26 3) Kromar Marica, Dolenja vas 33 4) Mustar Lado, Dolenja vas 120 5) Oražem Sonja, Dolenja vas 45 6) Prus Irena, Dolenja vas 10 7) Vidervoi Angelca, Rakitnica 6 posebna delegacija za telesno-kuiturno skupnost 1) Bojc Alojz ml., Prigorica 96 2) Bojc Tone, Dolenja vas n. h. 3) Dezordo Alojz, Grčarice 27 4) Oražem Marjan, Dolenja vas 143 5) Pogorelc Andreja, Dolenja vas n. h. 6) Rus Jože mi., Dolenja vas 27 7) Turk Alojz, Grčarice 39 posebna delegacija za raziskovalne skupnosti 1) Merhar Mirko, Prigorica 3 2) Oražem Drago, Dolenja vas 45 3) Oražem Lado ml., Dolenja vas 14 4) Oražem Metod, Dolenja vas n. h. 5) Poje Stane ml., Grčarice 1 6) Vrbinc Srečko, Dolenja vas 55 7) Zobec Janez, Dolenja vas n. h. posebna delegacija za stanovanjsko skupnost 1) Bartol Ančka, Dolenja vas 133 2) Bojc Slavko, Dolenja vas n. h. 3) Henigman Marija, Dolenja vas 133 4) Merhar Franc ml., Prigorica 62 5) Toromanovič Emil, Grčarice 2 6) Trdan Janez ml., Dolenja vas 30 7) Vidervoi Marija, Raktinica 58 posebna delegacija skupnosti za zaposlovanje 1) Dejak Franc ml., Dolenja vas 26 2) Henigman Dušan, Dolenja vas 104 3) Kos Ivan, Dolenja vas 38 4) Lovšin Darij, Dolenja vas 119 5) Merhar Milka, Prigorica 55 6) Oražem Rado, Dolenja vas 49 7) Vidervoi Branko, Rakitnica 3 posebna delegacija za skupščino socialnega skrbstva 1) Gorše Franc, Prigorica 77 2) Henigman Vinko, Rakitnica 45 3) Kromar Marija, Dolenja vas 81 4) Pogorelc Jakob, Dolenja vas 52 5) Srebot Jože, Dolenja vas n. h. 6) Starc Alojz, Lipovec n. h. 7) Žagar Anton, Dolenja vas n. h. _______________________________________________________________y RIBNICA 900 LET—RIBNICA 900 LET posebna delegacija za skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja 1) Henigman Jože, Dolenja vas n. h. 2) Hočevar Jože, Blata 5 3) Mihelič Marjan, Dolenja vas 127 4) Omerza Janez st., Dolenja vas 85 5) Oražem Rude, Dolenja vas 143 6) Tomec Stane, Dolenja vas n. h. 7) Trdan Franc st., Prigorica 41 Pri vseh posebnih delegacijah za sise se voli po 7 članov delegacije in sicer tako, da se pri vsaki delegaciji obkroži besedica ,,za" ali „proti". To pomeni, da glasujemo za celotno delegacijo in ne le za posamezne delegate. F. G. KRAJEVNA SKUPNOST RIBNICA Zbor KS 1. Andoljšek Mirjan, Prijateljev trg 12 2. Benčina Jože, Vodnikova n. h. 3. Čebin Anton, Otavice 4 4. Erčul Vinko, Gorenjska cesta 40 5. Gornik Ivan, Kot 11 6. Gril Jože, Šeškova 12 7. Ilc Jože, Slatnik 15 8. Klun Jože, Šeškova 25 9. Klun Jože, Kot 33 10. Kozina Polde, Jurjeviča 11. Kožar Sonja, Lepovče 13 12. Lovšin Alojz, Dol. Lazi 4 13. Oražem Alojz, Bukovica 27 14. Osvald Viktor, Breže 27 15. Petek Franc, Hrovača 36 16. Podboj Martina, Šeškova 42 17. Prelesnik Franc, Nemška vas 22 18. Pucelj Andrej, Goriča vas 32 19. Rigler Ivan, Gor. Lazi 7 « 20. Sever Rado, Breg 8 21. Šega Janez, Sajevec 11 22. Tekavec France, Hrovača n. h. 23. Tešar Stane, Opekarska n. h. 24. Trdan Leopold, Sušje 5 25. Turk Franc, Gorenjska c. 39 Delegacija šteje 25 članov. Združena delegacija sisov za socialno varstvo, socialno skrbstvo, otroško varstvo, invalidsko-pokojninsko zavarovanje, stanovanjsko skupnost, telesnokulturno skupnost, skupnost za zaposlovanje 1. Bolha Janez, Prečna 5 2. Blatnik Nada, Kolodvorska 25 3. Gril Marjan, Šolska 2 4. Ivanec Danica, Trg V. Vlahoviča A/7 5. Jamnik Jože, Kolodvorska 25 6. Kljun Mirko, Nemška vas 30 7. Lavrič Sonja, Opekarska 44 8. Mohar Danilo, Kolodvorska 9 9. Petek Janez, Dol. Lazi 13 10. Petek Andrej, Breže n. h. 11. Tuzovič David, Prijateljev trg 2 12. Vidervol Verica, Vodnikova 17 Delegacija šteje 12 članov Posebna delegacija sisa izobraževanje 1. Abrahamsberg Dragica, Gor. Lepovče 22 2. Divjak Danilo, Prijateljev trg 12 3. Mate Karolina, Goriča vas 6 4. Petek Marjan, Goriča vas 45 5. Rus Nada, Lepovče n. h. 6. Rus Polde, Nemška vas 56 7. Turk Miran, Breg 32 Delegacija šteje 7 članov 'N Posebna delegacija sisa za zdravstvo 1. Arko Andrej, Nemška vas n. h. 2. Fegic Danica, Prijateljev trg 13 3. Kersnič Stane, Šeškova 6 4. Korelc Meta, Urbanova 4 5. Marolt Jože, Kolodvorska 25 6. Mihelič Milka, Trg V. Vlahoviča A/3 7. Petek Tone, Ob Bistrici 6 8. Sever Zdenka, Breg 8 9. Turk Nevenka, Dol. Lazi 55 Delegacija šteje 9 članov Posebna delegacija sisa za kulturo 1. Bajde Dušan, Šeškova 15 2. Bančina Marjana, Vodnikova n. h. 3. Čirovič Milan, Šeškova 46 4. Jecelj Peter, Vrtnarska n. h. 5. Klun Stanko, Goriča vas 6. Kozina Jože, Žlebič 1 7. Mihelič Anica, Kot 12 8. Šilc Janez, Breg n. h. 9. Tomšič Andrej, Trg V. Vlahoviča Delegacija šteje 9 članov Posebna delegacija sisa za raziskovanje 1. Andoljšek Janez, Breg n. h. 2. Brezec Milena, Prijateljev trg 2 3. Mihelič Franc, Trg. V. Vlahoviča 4. Nadler Alenka, Vodnikova 5. Novosel Bojan, Prešernova 3 6. Peterlin Darko, Breg n. h. 7. Zajc Rudi, Kot 19 Delegacija šteje 7 članov KS SODRAŽICA Posebna delegacija zdravstvene skupnosti 1. ČAMPA VIDA, Sodražica 97 2. HOČEVAR IVAN st., Zamostec 27 3. LESAR FRANC, Vinice 32 4. LUNDER ALOJZ, Kračah 6 5. MIHELIČ VLASTA, Sodražica n. h. 6. TROHA DOMINIKA, Sodražica n. h. 7. ZBAČNIK MARIJA, Podklanec 16 Voli se 7 delegatov. Posebna delegacija kulturne skupnosti 1. DROBNIČ NEVENKA, Sodražica 154 2. GRAJŠ MAGDA, Sodražica 156 3. KOVAČIČ TONE, Sodražica 156 4. LOVRENČIČ TONE, Sodražica 55 5. MERVAR ALENKA, Sodražica blok 6. MIHELIČ ANTON, Jelovec 9 7. PEČEK IVAN, Petrinci 4 Voli se 7 delegatov. Posebna delegacija izobraževalne skupnosti 1. CVAR IVANKA, Lipovšica 9 2. GORNIK MIRKO, Petrinci 6 3. NOVAK KR ISTINA, Sodražica 23 4. LOVŠIN FRANC, Zapotok 42 5. SKOPEC ZDENKA, Sodražica 13 6. VESEL ANDREJA, Sodražica 126 7. VESEL CVETKA, Sodražica blok Voli se 7 delegatov. Posebna delegacija raziskovalne skupnosti 1. DIVJAK JANKO, Žimarice n. h. 2. JANEŽ ANTON, Globel 9 3. KLUN LIDIJA, Vinice 23 r 4. MIHELIČ ANDREJ, Sodražica 77 5. PAJNIČ JANEZ, Sodražica 32 6. R IG LE R AN|CA, Sodražica 44 7. VESEL SREČKO, Sodražica 126 Voli se 7 delegatov. Združena delegacija za sise 1. BARTOL FRANC, Vinice 12 2. FRANCELJ IVAN, Sodražica 159 3. HOČEVAR STANKO, Sodražica 137 4. LESAR SLAVKA, Zamostec 15 5. LUŠIN DAMJANA, Sodražica 41 6. MIHELIČ ANTON, Sinovi ca 2 7. PAJK MARIJA, Sodražica blok 8. PAKIŽ MNEZ, Zamostec 38 9. PETRIČ STANE, Sodražica blok 10. ŠIVEC MOJCA, Sodražica—Žimarice n. h. 11. TURK JANEZ, Sodražica 39 12. URH MARTA, Sodražica n. h. 13. VESEL MAJDA, Sodražica n. h. 14. VESEL NADA, Sodražica n. h. 15. ZAJC FRANC ml., Sodražica 113 Voli se 15 delegatov Delegacija za zbor krajevnih skupnosti 1. ARKO JOŽE, Lipovšica 5 2. ČEŠAREK PAVEL, Ravni dol 8 3. DROBNIČ JOŽE ml., Globel 29 4. DROBNIČ VINKO ml., Sodražica 154 5. GRAJŠ MARJAN, Sodražica 156 6. HOČEVAR IVAN ml., Zamostec 27 7. KOŠMRLJ BRIGITA, Sodražica 160 8. LESAR JANEZ, Sodražica 127 9. LOVŠIN IVAN, Vinice 19 10. LOVŠI N ANG E LA, Zapotok 42 11. MIHELIČ RUDE, Zamostec n. h. 12. KOŠMRLJ DRAGO, Podklanec 13. MODIC JOŽE, Betonovi 1 14. ORAŽEM ANTON, Jelovec 5 15. PIRC FRANC, Žimarice 16. TURK ANTON, Petrinci 5 17. TURK MARIJA, Sodražica 39 18. VESEL ANGE LCA, Sodražica n. h. 19. VESEL ROMAN, Sodražica 84 20. ZAJC JOŽE, Žimarice 54 21. ZABUKOVEC ALOJZ, Globel 24 Voli se 20 delegatov. Zbor krajevnih skupnosti 1. Anzelc Ivan, 1938, lesni delovodja, Retje 112 2. Anzeljc Stanko, 1941, delavec, Mali log 26 3. Bartol Jernej, 1927, upokjenec, Travnik 99 4. Car Ivan, 1923, mizar, Retje 21 5. Debeljak Alojz, 1949, delavec, Retje 57 6. Debeljak Janez, 1938, delavec, Mali log 55 7. Debeljak Janez, 1958, grad. tehnik, Mali log 11 8. Filipovič Niko, 1943, šofer. Travnik 5 9. Gregorič Anton, 1926, upokojenec, Srednja vas 1 10. Knavs Alojz, 1948, strojni ključ., Mali log 52 11. Lavrič Janez, 1933, kmet. tehnik, Hrib 32 12. Lavrič Milka, 1946, delavka, Šegova vas 30 13. Lavrič Mirko, 1931, grad. delovodja, Retje 57 14. Levstik Franc, 1952, delavec, Šegova vas 19 15. Levstik Franc, 1950, delavec, Travnik 100 16. Levstik Franc, 1926, upokojenec. Travnik 57 17. Marjanovič Ivan, 1952, delavec, Hrib 77 18. Mišič Anton, 1942, delavec, Mali log 35 19. Novak Janez, 1937, inž. org. dela, Retje 103 20. Rus Janez, 1942, lesarski inženir, Hrib 51 Voli se 17 delegatov. Posebna delegacija za zdravstveno skupnost 1. Car Jože, 1957, lesar, teh, Retje 62 2. Košir Franc, 1954, delavec, Retje 66 3. Knavs Janez, 1954, ključavničar, M. log 54 4. Knavs Marija, 1948, gospodinja, Travnik 102 5. Mohar Ivan, 1925, upok., Retje 125 6. Ravnikar Zlata, 1949, gosp.. Hrib 91 7. Rus Majda, 1956, admin., Travnik 63 8. Slavec Alojz, 1948, delavec, Retje n. h. Voli se 7 delegatov. Posebna deleg. za kulturno skupnost 1. Bartol Franc, 1958, str. teh., T ravnik 39 2. Benčina Ivan, 1959, študent, T ravnik 6 3. Košmrlj Bogdana, 1961, študent. Hrib 16 4. Košmerl Albin, 1937, obrtnik, Retje 26 5. Lavrič Ivan, 1956, ključ., Travnik 69 6. Montanič Stane, 1956, sklad., Hrib 100 7. Pajnič Mojca, 1960, študent, Hrib 73 8. Rus Ciril, 1928, upokojenec. Travnik 62 9. Šega Andrej, 1958, ključavničar, Travnik 17 Voli se 7 delegatov. Združena delegacija sis 1. Austel Jože, 1940, delavec. Hrib 59 2. Car Janez, 1958, ključav., Retje 113 3. Car Vinko, 1928, upok., Retje 91 4. Debeljak Janko, 1961, gozd. teh., Hrib 57 5. Gregorič Janko, 1957, zidar, Retje 97 6. Knavs Ivan, 1955, varilec, Retje 11 7. Krajec Milena, 1960, med. ses.. Hrib 16 8. Levstik Dušan, 1960, delavec. Travnik 57 9. Levstik Branko, 1955, avtomeh.. Hrib 16 10. Mišič Jože, 1948, avtomeh.. Hrib n. h. 11. Mohar Andrej, 1953, šofer, Mali log 33 12. Mohar Francka, 1923, upok., Šegova vas 6 13. Potisek Anton, 1954, knjigovod.. Hrib 16 14. Turk Janez, 1955, varilec, Retje 67 15. Turk Janez, 1945, delovodja, Mali log 58 16. yesel Franc, 1951, delavec, Srednja vas n. h. 17. Žagar Jože, 1955, delavec, T ravnik 67 Voli se 15 delegatov. Posebna delegacija za izobraževalno skupnost 1. Car Alojz, 1952, prodajalec, Retje 113 2. Košir Drago, 1956, inž. org. dela, Retje 66 3. Košmrlj Branko, 1948, inž. lesar.. Hrib 3 4. Knavs Metod, 1960, str. ključ., Retje 61 5. Knavs Milena, 1956, adm., Mali log 54 6. Lavrič Mojca, 1959, org. dela, Travnik 30 7. Mohar Janko, 1956, ključ., Retje 125 8. Rus Rudi, 1947, zobotehnik. Travnik 63 9. Vesel Viljem, 1955, študent, Retje 127 Voli se 7 delegatov. Posebna delegacija za raziskovalno skupnost 1. Anzeljc Jože, 1960, brusilec, Mali log 21 2. Bartol Janez, 1955, lesar, teh.. Hrib 53 3. Gregorič Anton, 1953, str. teh., Srednja vas 1 4. Košmrlj Mirko, 1928, grad. del., Retje 46 5. Levstik Franc, 1950, delavec, Travnik 98 6. Mohar Mirko, 1954, str. ključ., Retje 120 7. Ruparčič Alojz, 1937, inž. les., Travnik 92 8. Šega Lado, 1961, študent, Travnik 1 7 Voli se 7 delegatov. KS VELIKE POLJANE: Splošna delegacija SIS: 1. Adamič Janez, 1912, kmet, Vel. Poljane 9 2. Andoljšek inž. Anton, 1943, str. inženir. Vel. Poljane 3 KS LOŠKI POTOK y 3. Andoljšek dr. Lado, 1939, stom. zdravnik, Ortnek 2/a 4. Indihar Mirko, 1958, kovinar, Dol. Podpoljane 12 5. Kotar Marko, 1955, delavec. Gor. Podpoljane 6 6. Levstek Cilka, 1943, referent, Vel. Poljane 35 7. Pirnat Danilo, 1956, avtomehanik. Vel. Poljane 23 8. Prijatelj Franc, 1933, kmet, Vel. Poljane 20 9. Prijatelj Nevenka, 1959, upr. delavec, Vel. Poljane 20 10. Zakrajšek Jože, 1944, str. tehnik, Dol. Podpoljane 2 Voli se 10 delegatov. Zbor Krajevnih skupnosti: 1. Andolšek Francka, 1949, ek. tehnik. Vel. Poljane n. h. 2. Fister Alojzija, 1921, gospodinja, Vel. Poljane 26 3. Kosler Hubert, 1928, ing. kemije, Dule 1 4. Lunder Dominik, 1936, kmet, Finkovo 5. Marolt Jože, 1933, kmet. Gor. Podpoljane 6. Marolt Jože, 1957, kmet, Dol. Podpoljane 7. Mate Janez, 1939, kmet, Dol. Podpoljane 8. Mestek Anton, 1931, kmet. Vel. Poljane 24 9. Petrič Franc, 1929, gost. delavec, Ortnek 2 10. Rigler Matija, 1957, ključavničar. Gor. Podpoljane Voli se 10 delegatov KS SV. GREGOR Splošna delegacija SIS 1. Adamič Stanislav, 1959, strojni tehnik, Hojče 5 2. Gorjup Janez, 1955, delavec, Andol 3 3. Jaklič Tatjana, 1947, učiteljica. Sv. Gregor 7 4. Levstik Marjan, 1959, Hudi konec 10 5. Levstik Matija, 1927, gostilničar, Sv. Gregor 6 6. Levin Majda, 1956, šivilja, Hojče n. h. 7. Oblak Janez, 1948, kmet, Maršiče 3 8. Oblak Marko, 1955, kmečki delavec, Rigelj 1 9. Oblak Ciril, 1950, mizar, Rigelj 2 10. Perovšek Franc, 1958, delavec, Krnče 3 11. Perovšek Jože, 1953, delavec. Sv. Gregor 9 12. Petrič Anton, 1949, delavec, Zadniki 4 13. Škulj Janez, 1950, delavec, Marolče 5 14. Škulj Jože, 1952, delavec, Perovo 4 15. Vrh Danijela, 1940, delavka, Črni potok 4 Voli se 15 delegatov. Zbor Krajev, skupnosti 1. Adamič Anton, 1948, avtoprevoznik. Graben 4 2. Indihar Janez, 1935, kmet. Črni potok 9 3. Lovšin Stanko, 1926, uslužbenec, Gašpinovo 3 4. Marolt Anton, 1947, kmet. Novi pot 3 5. Marolt Janez, 1935, kmet, Junčje 1 6. Marolt Jože, 1955, kmečki delavec, Levstiki 3 7. Perovšek Franc, 1930, kmet, Marolče 3 8. Petrič Franc, 1960, kmečki delavec, Vintarje 3 9. Oblak Alojz, 1931, kmet, Graben 3 10. Turk Jože, 1936, kmet, Črnec 4 Voli se 10 delegatov. RIKO - DELOVNA SKUPNOST Zbor združenega dela 1. JAMNIK Jadranka 2. KOŠ MRLJ Janez 3. MERHAR Vinko 4. MIHELIČ Marija 5. STARC Janez 6. ŠOBAR Pavel inž. 7. TURK Jože Glasuje se 7 kandidatov Splošna delegacija za vse SIS: 1. BREGAR Uroš 2. DEBELJAK Jože, tehnik 3. LEVSTIK Ivanka 4. MERHAR Branka 5. NOVOSEL Marija 6. OB LAK Hinko 7. OGRINC Francka 8. PUGELJ Alojz 9. RUS Nada 10. TANKO Olga 11. TANKO Eda 12. TOMŠIČ Andrej 13. TURK Vojko ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ RIKO - TOZD RIKO STROJ Zbor združenega dela: 1. BENCINA Rudolf 2. ČAMPA Janez 3. LEVSTEK Marjan 4. MRHAR Anton 5. OZIMEK Julijan 6. ŠTANFELJ Vojko 7. ZOBEC Ivan Glasuje se 7 kandidatov. Splošna delegacija za vse SIS: 1. BARTOL Anton I. 2. BARTOL Anton II. 3. BOJC Franc 4. KOŠIR Miran 5. KOZINA Srečko 6. LAVRIČ Janez 7. LESAR Franc 8. LEVSTIK Janez I. 9. PERUŠEK Vlado 10. PINTAR Andrej 11. ŠKULJ Stane 12. VIDIC Andrej 13. VIDIC Janez 14. TANKO Alojz I. 15. ZAJC Jože RIKO - TOZD RICOMAG Zbor združenega dela: 1. ANDOLJŠEK Jože 2. BOJC Ignac 3. ČEŠAREK Franc inž. 4. KUŽNIK Viktor 5. ROVAN Mirko 6. ZGONC Janez Splošna delegacija SIS 1. ANDOLJŠEK Marjan 2. ČAMPA Janez III. 3. GELENČAR Ivan 4. KOSTIČ Novica 5. LAKOTA Ivan 6. LOVŠIN Alojz 7. OBERSTER Branka 8. ORAŽEM Franc 9. ŠMALC Vinko 10. PETEK Božo __________________J „I IM LES" RIBNICA TOZD TSR RIBNICA Delegacija za zbor združenega dela 1. Andoljšek Metod, Prijateljev trg 12, Ribnica 2. Asič Milan, Trg V, Vlahoviča A4, Ribnica 3. Benčina Franc, Trg V. Vlahoviča A6, Ribnica 4. Dušič Cvetka, Prijateljev trg 6, Ribnica 5. Javornik Andrej, Opekarska c. 13, Ribnica 6. Kromar Franc, Hrovača 51, Ribnica 7. Majer Ivan, Nemška vas 32, 8. Levstek Alojz, Ortnek 5, 9. Mate Janez, Prešernova ul. 15, Ribnica 10. Mihelič Marija, Dolenji Lazi, 11. Petek Andrej, Lipovec 1, 12. Šenk Brane, Trg. V. Vlahoviča A14, Ribnica 13. Šilc Miha, Dolenji Lazi 6, 14. Tanko Alojz, Žlebič 37, 15. Vidervol Franc, Lipovec, Voli se 15 delegatov. Delegacija SIS za zdravstvo 1. Češarek Anton, Kurirska pot 2, Ribnica 2. Češarek Janez, Kurirska pot 2, Ribnica 3. Jordan Darinka, Prigorica 70, 4. Lesar Franc, Prijateljev trg 12, Ribnica 5. Lovšin Marta, Trubarjeva 7, Ribnica 6. Pelc Marinka, Šeškova 40, Ribnica 7. Pucelj Janez, Opekarska 20, Ribnica 8. Tanko Franc, Bukoviča 15, 9. Žagar Majda, Dolenja vas n. h.. Voli se 7 delegatov. Delegacija SIS za kulturo 1. Benčina Marica, Opekarska 18, Ribnica 2. Dejak Franc, Dolenji Lazi 11, 3. Kromar Stane, Trubarjeva 3, Ribnica 4. Lovšin Franc, Trg V. Vlahoviča Al, Ribnica 5. Mihelič Rezka, Levstikova 8, Ribnica 6. Modec Andrej, Travnik 1, Loški potok 7. Petelin Marija, Struška ul. 8, Ribnica 8. Prinat Zvone, Velike Poljane 4 Voli se 7 delegatov. Delegacija SIS za raziskovanje 1. Andoljšek Ciril, Prečna ul. 3, Ribnica 2. Arko Ivan, Dolenji Lazi n. h. 3. Arko Janez, Trg. V. Vlahoviča, Ribnica 4. Merhar Janez, Sajevec n. h. 5. Mihelič Anton, Levstikova 6, Ribnica 6. Pucelj Janez, Opekarska c. 20, Ribnica 7. Vidmar Franc, Prijateljev trg 13, Ribnica 8. Virant Marija, Kolodvorska ul. 1, Ribnica Voli se 7 delegatov. Delegacija SIS za izobraževanje 1. Bojc Anton, Prigorica 2. Dejak Francka, Gorenjska pot 8, Ribnica 3. Farazin Vojko, Trg V. Vlahoviča Al, Ribnica 4. Jamnik Dušan, Trg V. Vlahoviča A7, Ribnica 5. Lovšin Janez, Goriča vas n. h. 6. Oražem Karol, Partizanska c. 8, Ribnica 7. Rus Ludvik, Lepovče n. h. 8. Tanko Alojz, Žlebič 37 9. Zobec Anton, Lepovče 2 10. Zobec Matjaž, Lepovče 2 Voli se 7 delegatov. Združena delegacija SIS: 1. Adamič Rezka, Vodnikova n. h., Ribnica 2. Andoljšek Francka, Prešernova ul. 3, Ribnica 3. Bolha Franc, Goriča vas 4. Češarek Pavel, Ravni dol 8 5. Dušič Cvetka, Prijateljev trg 6, Ribnica 6. Kaukovič Hasan, Trg V. Vlahoviča, Ribnica 7. Kljun Stane, Žlebič 8. Kljun Rajko, Šegova vas 38, Loški potok 9. Košmrlj Štane, Žlebič 10. Kozina Jože, Gorenjsa c. 19, Ribnica 11. Krže Drago, Struška ul. 10, Ribnica 12. Lavrič Alojz, Travnik 30, Loški potok 13. Lovšin Marta, Trubarjeva 7, Ribnica 14. Petek Stane, Goriča vas 45 15. Tomšič Tuga, Trg V. Vlahoviča Al, Ribnica 16. Tuzovič David, Prijateljev trg 2, Ribnica 17. Virant Jože, Prilesje 5 18. Virant Matjaž, Kolodvorska ul. 1, Ribnica Voli se 15 delegatov. INLES: DELOVNA SKUPNOST Zbor združenega dela 1. Lesar Nevenka 2. Francelj Štefka 3. Fajs Andreja 4. Ambrožič Franc 5. Bolha Anica 6. Zajc Drago 7. Lovšin Alojz Glasuje se za 6 kandidatov, tako, da se obkroži zaporedna štev-lka pred imenom kandidata, za katerega se glasuje. Splošna delegacija SIS 1. Zbošnik Zdenka 2. Grišin Mira 3. Marn Mimi 4. Žuk Janez 5. Oražem Breda 6. Mihelič Anton 7. Hočevar Marjan 8. Merhar Marija 9. Košir Marta 10. Andoljšek Francka 11. Arko Julka—Mrak Glasuje se za 10 kandidatov, tako, da se obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se glasuje. „INLES" RIBNICA TOZD TRGOVINA Zbor združenega dela 1. France Andoljšek, 1945, Lipovec—Dolenja vas 2. Pavle Jevnikar, 1937, Levtiskova 5 3. Štefka Marn, 1932, Dane 4. Anica Merhar, 1946, Prigorica—Dolenja vas 5. France Mohar, 1953, Trg V. Vlahoviča A/6 6. France Vesel, 1959, Sinovica—Sodražica Glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se glasuje. Izvoli se 6 kandidatov. Splošna delegacija SIS 1. Milka Benčina, 1954, Trg V. Vlahoviča A/6 2. Alojz Fajs, 1953, Lepovče 3. Branka Kolarev, 1942, Prešernova 4. Alojz Kordiš, 1931, Jožeta Petka 5. Danica Mihelič, 1954, Prigorica, Dolenja vas 6. Jure Urbančič, 1952, Lepovče 7. Ivanka Šenk, 1951, Lepovče 8. Franc Tanko, 1952, Prijateljev trg -------------------------------------------------------------/ r N 9. Branko Vavtar, 1952, Jurjeviča Anton Levstik 10. Duša Weinberger, 1942, Gorenjska 13 Franc Levstik Glasuje se tako, da se obkrožita besedi „GLASUJEM ZA" Vida Novak ali besedi „GLASUJEM PROTI". Posamezne kandidate je Stanko Strle možno črtati. Vida Šega Voli se 11 delegatov. INLES TOZD Sodražica Zbor združenega dela: 1. ANDOLJŠEK FRANC, 1946, tehnik, Sodražica 2. BENČINA ANTON, 1946, zidar, Zamostec 3. GRLJ MARJAN, 1940, delavec, Sodražica 4 ČAMPA STANE, 1940, strugar, Globel 5. KOŠMRLJ DRAGO, 1951, strojni ključavničar, 6. MATKO NADA, 1957, delavka, Sodražica 7. PAHULJE VIDA, 1956, delavka, Žimarice 8. PEROVŠEK ANTON, 1932, prirezovalec 9. RUS IVANA, 1935, delavka, Sodražica 10. STUPICA ANTON, 1933, kontrolor 11. ŠKULJ MARKO, 1960, delavec, Krnce 12. TURK ANTON, 1945, elektrikar. Gora Voli se 10 delegatov. Splošna delegacija SIS 1. ARKO ŠTEFAN, 1936, mizar, Sodražica 2. BELAJ IVANKA, 1946,delavka, Sodražica 3. KOŠIR NADA, 1959,delavka. Globel 4. LEVSEK ALOJZ, 1943, delavec, Perovo 5. LEVSTEK VERA, 1932, delavka, Sodražica 6. MESTEK ANICA, 1951, delavka, Sodražica 7. ŠKULJ JOŽE, 1952, delavec, Perovo 8. ŠTUPICA MILAN, 1930, lesostrugar, Sodražica 9. TRDAN MILKA, 1949, delavka, Sodražica 10. VESEL DARKO, 1955, delavec, Sodražica 11. VESEL FRANC, 1950, delavec, Sodražica 12. VESEL STANE, 1936, tehnik, Zamostec Izvoliti je treba 10 članov delegacije. »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦J Inles TOZD Loški potok Zbor združenega dela Anton Bartol Janez Bartol Alojz Benčina Franc Debeljak Marija Debeljak Franc Knavs Viktor Knavs Jože Kordiš Mirko Kordiš Franc Lavrič, letnik 1931 Franc Lavrič, letnik 1953 Emil Levstik Stane Mišič Anton Oražem Alojz Strle Voli se 11 delegatov. Splošna delegacija SIS: Stanka Anzeljc Franc Benčina Ivan Car Alojz Debeljak Slavko Bedeljak Daniel Košir Janez Košir Jože Lavrič Pavla Lavrič Inles TOZD Dolenja vas Zbor združenega dela 1. Kersnič Karol, 1956, 6. raz. OŠ, Breg 92 2. Lavrič Olga, 1940, 4. raz. OŠ, Prigorica 40 92 3. Lovšin Stane, 1934, 7. raz. OŠ, Dolenja vas n. h. 92 4. Merhar Darja, 1955, 8. raz. OŠ, Blata 1 92 5. Merhar Andreja, 1960, 8. raz. OŠ, Prigoi ica n. h. 92 6. Nosan Dragica, 1952, krojač ica, Progo rica 34*92'" 7. Obrenič Darinka, 1948, 8. raz. OŠ, Dolenja vas bi. 92 8. Petek Avgust, 1956, 5. raz. OŠ, Dolenja vas 101 92 9. Staudacher Anica, 1943, ni znano, Prigorica 103 92 10. Šilc Leopold, 1935, TŠ—lesarstvo, Sajevec 26 92 11. Vojvodič Durad, 1953, 5; raz. OŠ, Prigorica 23 92 12. Zobec Leopold, 1943, TŠ—lesarstvo, Blata 2 92 13. Zbašnik Ivan, 1933, ključ., Dolenja vas 92 Voli se 10 delegatov. Sološna delegacija SIS 1. Češarek Janez, Dolenja vas 2. Lovšin Janja, Lipovec 3. Gornik Zlatka, Dolenja vas 4. Kersnič Bojan, Rakitnica 5. Obradovič Dušan, Prigorica 6. Kalister Marinka, Lipovec 7. Zbašnik Vera, Dolenja vas 8. Klun Stane, Dolenja vas 9. Klun Fanika,N emška vas 10. Rober Janko, Ribnica 11. Bajc Marija, Dolenja vas 12. Kersnič Božena, Breg pri Ribnici 13. Vesel Nežka, Lepovče 14. Remic Matija, Prigorica 15. Viderovol Milan, RAkitnica 16. Debeljak Stane, Rakitnica Voli se 13 delegatov. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ TOZD Gozdarstvo Jelenov žleb Zbor združenega dela 1. Blaževič Ivo, Glažuta gozd. dom 2. Henigman Franc, Grčarice 25 3. Ivančič Anton, Ret j e 107 4. Kordiš Rudolf, Hrib 85 5. Gorše Vinko, Ribnica Topniška ul. 6. Levstik Franc, Travnik 100 7. Oblak Anton, Zadolje 5 8. Pogačnik Ivanka, Breg 34 9. Zakrajšek Pepca, Ribnica Prijateljev trg 13 10. Žitnik Stanko, Junčje 4 Glasuje se za 10 kandidatov. Splošna delegacija SIS 1. Češarek Alojz Ribnica, Urabnova 14 2. Kromar Ivan, Rakitnica 67 3. Kranjc Anton ml. Ribnica, Zapuže 2 4. Levstik Jože ml. Ribnica, Vodnikova n. h. 5. Levstik Jože st. Hudi konec 10 6. Mohar Marjan, Mali log 33 7. Meljankič Bariša, Glažuta gozd. dom 8. Oberstar Franc, Grčarice ____________________________________________________________J RIBNICA 900 LET —RIBNICA 900 LET 9. Škufca Tončka, Ribnica Opekarska 51 10. Turk Mirko, Grčarice MERCATOR ROŽNIK - TOZD JELKA Ribnica Zbor združenega dela 1. CVAR Nada, poslovodja, Sodražica 2. CAR Alojz, prodajalec. Hrib 3. ČEŠAREK Alojzija, poslovodja, Ribnica 4. KOZINA Dušanka, prodajalka, Sajevec 5. KOŠMRLJ Jože, uslužbenec, Ret j e 6. MIKULIN Anica, natakarica, Ribnica 7. PIRNAT Anton, poslovodja, V. Poljane 8. PINTAR Alojz, skladiščnik, Ribnica 9. RUS Sonja, prodajalec, Dol. lazi 10. Šl LC Pavla, poslovodja, Dol. lazi Voli se 10 delegatov. Splošna delegacija SIS: 1. DEBELJAK Cvetka, vodja blagovnice, Ribnica 2. GRUDEN Martina, prodajalka, Goriča vas 3. KLUN Marija, uslužbenka, Nemška vas 4. KLAJIČ Dragica, prodajalka, Ribnica 5. LOVŠIN Janez, poslovodja, Slatnik 6. MIHELIČ Franc, poslovodja bifeja, Podklanec 7. NOSAN Zinka, delavka, Bukovica 8. ŠMALC Marija, poslovodja, Dol. lazi 9. ŠTAMFELJ Anton, hišnik, Ribnica 10. ZABUKOVEC Stanka, prodajalka, Sodražica Voli se 10 delegatov. „ITPP" Ribnica Zbor združenega dela 1. ANDOLSEK STANE, serviser, 1950, Goriča vas 35, Ribnica 2. ANDOLJŠEK FRANC, snovalec, 1945, Breg 9, Ribnica 3. BERKOPEC JANEZ, ključavničar, 1950, Dolenja vas 29, Dol. vas 4. ČAMPA MARIJA, 1953, Breg 33, Ribnica, tkalka 5. ČAMPA JANEZ, snovalec, 1952, Breg 33, Ribnica 6. LANGER KATI, delavka, 1943, Kolodvorska 6, Ribnica 7. LAVRIČ ALOJZ, vzdrževalec, 1934, Petrinci 6, Sodražica 8. LAVRAČ MARTIN, ekonom, 1949, Dolenja vas 132, Dolenja vas 9. LESAR TONE, ključavničar, 1957, Prigorica 4, Dol. vas 10. MIHIČ HUBERT, vzdrževalec, 1951, Trg V. Vlahoviča A—8, Rib. 11. MEDVED MIRKO, pomočnik direktorja, 1955, Nemška vas 1, Rib. 12. MONTANIČ MARIJA, likvidator, 1958, Hrib 100, Loški potok 13. OBERSTAR JOŽE, orodjar, 1950, Opekarska 45, Ribnica 14. TASEVSKI KRISTINA, delavka, 1959, Trubarjeva 4, Ribnica 15. TEKAVEC DUŠAN, rezkalec, 1956, Cesta na Trato 14, Kočevje 16. WEINBERGER GORAZD, delavec, 1959, Gorenjska c., Ribnica 17. ZBAČNIK IRENA, referent prodaje, 1956, Opekarska 43, Rib. KANDIDATI POSEBNE DELEGACIJE OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI 1. BANČIČ IVAN, skladiščnik, 1932, Trg V. Vlahoviča A—6, Rib. 2. DEBELJAK JOŽE, previjalec, 1927, Sodražica n. b., Sodražica 3. JAKŠIČ MARTA, tajnica, 1951, Prijateljev trg 5, Ribnica 4. NANJARA BRANKO, razvojni tehnolog, 1947, Reška 16/A, Kočevje 5. LEVKA MATEJA, delavka, 1958, Opekarska 49, Ribnica 6. MIHIČ MARIJA, delavka, 1956, Trg V. Vlahoviča A—8, Ribnica 7. PETRIČ JADRANKA, delavka, 1947, Majnikova, Ribnica ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦ KANDIDATI POSEBNE DELEGACIJE OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI 1. ARKO ANDREJ, izmenovodja, 1941, Nemška vas n. h., Ribnica 2. LEBAN JOŽE, vzdrževalec, 1953, Brez 19, Ribnica 3. MRHAR PAVLA, delavka, 1935, Prigorica 104, Dolenja vas 4. OSVALD MARIJA, mater, knjigovodja, 1951, Opekarska 27, Rib. 5. PODOBNIKAR MARTIN, orodjar, 1955, Šeškova 38, Ribnica 6. SEVER ZDENKA, Brez 8, administrator, 1953, Ribnica 7. ŠPIRANEC DANICA, delavka, 1955, Tubarjeva, Ribnica 8. TRDAN JANEZ, vzdrževalec, 1949, Dolenja vas 30, Dolenja vas ♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ KANDIDATI POSEBNE DELEGACIJE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 1. ANDOLJŠEK MARIJA, tkalka, 1950, Breg 9, Ribnica 2. DROBNIČ PAVLA, tkalka, 1943, Topniška 1, Ribnica 3. KERSNIČ IVAN, ključavničar, 1950, Trg V. Vlahoviča A—3 4. KLUN MAR IJA, tkalka, 1958, Sajavec n. h., Ribnica 5. PETELIN LUDVIK, sklad, delavec, 1933, Velike Lašče n. h. 6. TEKAVEC MARTA, delavka, 1951, Trg V. Vlahoviča A—1, Rib. 7. ŽURGA ANTON, ključavničar, 1956, Ljubljanska 6, Kočevje 8. TANKO JOŽE, tkalec, 1929, Urbanova 10, Ribnica KANDIDATI POSEBNE DELEGACIJE OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI 1. ARKO MILAN, orodjar, 1952, Lipovščica 11, Sodražica 2. LOVŠIN JOŽE, vzdrževalec, 1957, Rakitnica 55, Dolenja vas 3. MRŠNIK MARIJA, tkalka, 1955, Gor. Lepovče 6, Ribnica 4. PETELIN JOŽE, električar, 1954, Gorenjska c. n. h., Ribnica 5. PAJNIČ FRANC, tehnolog, 1950, Jožeta Petka 5, Ribnica 6. PRIJATELJ JOŽE, vodja obrata, 1938, Vinice 7, Sodražica 7. SREBOT MARIJA, materialni knjigovodja, 1951, Dolenja vas n. h. KANDIDATI ZA ZDRUŽENO DELEGACIJO SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI 1. ARKO FRANC, razvojni tehnolog, 1956, Petrinci 3, Sodražica RIBNICA 900 LET —RIBNICA 900 LET 2. ČUK EGON, ključavničar, 1956, Roška 39, Kočevje 3. DEJAK JOŽE, vodja servisa, Breg n. h., 1943, Ribnica 4. BOŠKOVIČ SONJA, finančni knjig. 1956, Trg V. Vlahoviča A—3 5. DOKIČ NADA, 1952, delavka, Trg V. Vlahoviča A-2, Ribnica 6. GOLEŽ NEŽKA, delavka 1954, Prigorica n. h. Ribnica 7. GORŠE MARIJA, delavka, 1954, Prigorica n. h., Ribnica 8. LEBAN MILOJKA, ekonomski referent, 1951, Opekarska 42, Rib. 9. MUDRINIČ JOVANKA, delavka, 1954, Šeškova 42, Ribnica 10. NOSAN MAJDA, delavka, 1959, Trg V. Vlahoviča A-12, Ribnica 11. KRAMPEU ANGELCA, vodja proizvodnje, 1935, St ruška 18, Rib. 12. LESAR TONE, 1935, izmenovodja, Breže 17, Ribnica 13. PUCE LJ MEDARD, referent nabave, 1951, Goriča vas 18, Rib. 14. PUTRE RUDOLF, razvojni tehnolog, 1956, Ob Bistrici 2, Rib. 15. ŠPELETIČ JANEZ, 1945, vodja proizvodnje, Majnikova 6, Rib. 16. TOPOLNIK JOŽE, ključavničar, 1934, Jurjeviča 38, Ribnica 17. VIDERVOL ANICA, 1961, kuharica, Otavice 38, Ribnica 18. PIRC BERNARDA, ekonomist ZT, 1948, Trg V. Vlahoviča A—5, Rib. KIT—KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA SPLOŠNA DELEGACIJA ZA VSE SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI 1 Ambrožiž Marija, prodajalka, Sušje 2. Andoljšek Janez, kmet. teh.. Prečna ul. Ribnica 3. Bartol Drago, kmet. Hrib 12 4. Gorjup Ato n, kmet. Gornje Pod poljane 1 5. Hočevar Anica, kmetica, Rakitnica 6. Lovšin Marija, kmetica, Hrovača 56 7. Modic Franc, kmet. Sv. Gregor 10 8. Nosan Jože, kmet, Vinice 9. Oblak Jože, kmet, Maršiči 3 10. Petrič Majda, kmetica, Sodražica 78 11. Ravnikar Janez, kmet. Hrib 91 12. Rigler Ivan, kmet, Gorenji Lazi 7 13. Ristič Jordan, kmet. teh.. Kolodvorska 9 Ribnica 14. Zidar Stane, kmet, Breže 2 15. Zobec Alojz, kmet, Dane 17 Glasuje se za 15 delegatov, članov delegacije. Zbor združenega dela 1. Ambrožič Anton, kmet, Sušje 26 2. Andoljšek Sonja, trg. pom., Breh n. h. 3. Arko Janez, kmet, Breže 9 4. Bartol Aoljz, kmet, Hrib 12 5. Drobnič Aton, kmet. Velike Poljane 30 6. Klun Jože, kmet. Pustni Hrib 1 7. Klun Franc, kmet, Breže 25 8. Košir Franc, kmet. Travnik 43 9. Mihelič Marica, trg. pom.. Gor. cesta 18 Ribnica 10. Oberstar Viktor, kmet, Jurjeviča 60 11. Pucelj Ciril, kmet. teh., Rakitnica 12. Ravnikar Zlata, kmetica. Hrib 91 13. Rigler Jože, kmet, Praproče 9 14. Starc Ivan, kmet, Prigorica 43 15. Vintar Janez, kmet, Vintarji 1 Na volitvah, ki bodo ddne 14. 3. 1982 na voliščih zadruge se glasuje za 15 članov delegacije. VVO Majda Sile RIBNICA Zbor združenega dela 1. Češarek Erna, vzgojiteljica. Trg Velka Vlahoviča 2. Levstek Fani, varuhinja. Vodnikova n. h. 3. Miklošič Marija, varuhinja, Opekarska n. h. 4. Merhar Vesna, pom. kuharica, Prigorica 5. Škulj.Marta, med. sestra, Dolenji Lazi Voli se pet kandidatov. Splošna delegacija SIS 1. Ambrožič Marija, perica, Majnikova n. h. 2. Emeršič Marija, vodja kuhinje. Trg V. Vlahoviča 3. Knafelj Darka, vzgojiteljica. Prijateljev trg 4. Lesar Julka, vzgojiteljica, Breg 5. Lovšin Marijana, varuhinja, Struška ul. 6. Meden Metka, vzgojiteljica, Dolenja vas 7. Petek Marija, vzgojiteljica. Trg V. Vlahoviča 8. Rus Marija, kuharica, Breg 9. Tekavec Metka, med. sestra. Trg. V. Vlahoviča 10. Trd an Darja, vzgojiteljica, Sodražica Voli se deset kandidatov. Zdravstveni dom Ribnica Splošna delegacija SIS: 1. Arko Milka 2. Bojc Darinka 3. Car Anica 4. Kos Marija 5. Križ Darko 6. Marolt dr. Anica 7. Mlinko Štefka 8. Novosel Alenka 9. Petrin dr. Jurij 10. Poljanec Lado Voli se 10 delegatov. Zbor združenega dela: 1. Andoljšek dr. Lado 2. Boškovič dr. Veselin 3. Butina Lilijana 4. Josič Ljuba 5. Kozina Marija 6. Krajec Milena 7. Oven Ema 8. Pajk Tone 9. Starc Majda 10. Voljč dr. Alenka Voli se 10 delegatov. Splošna delegacija SIS: 1. Milan ARKO, nastavljalec strojev, Sodražica 143 2. Stanko ČAMPA, navijalec tulcev, Sodražica 63 3. Jože DROBNIČ, planer analitik, Globel 29 4. Angelca KLUN, evidentičar surovin in repr. mat., Zamostec, n. h. 5. Alojzija LESAR, žični tkalec, Zamostec 15 6. Valerija LUŠIN, žični tkalec, Žimarice 70 7. Liljana MEKINDA, posluževalec, Jelovec 8. Matija ORAŽEM, delovodja tkanja, Sodražica 94 9. Zdenka OZIMEK, operativni kontrolor. Gornje Lepov-če, n. h. — Ribnica 10. Franc PETRIČ, posluževalec. Črnec 9 11. Marinka PRELESNIK, mat. in str. knjig.. Nemška vas 22 - RIBNICA 12. Danilo Šl LC, vodja OPD, Jelovec 10 13. Silvester URH, vodja FRO, Trg V. V. A-5, RIBNICA 14. Franc VESEL, ključavničar, Sodražica, n. h. 15. Alojz ZABUKOVEC, ključavničar. Globel n. h. Voli se 10 delegatov. EUROTRAINS Zbor združenega dela: 1. BOŠTJANČIČ Bojan, 1955, voznik, KOČEVJE Kajuhova nas. 43 2. BLAGOTINŠEK Jože, 1947, voznik, Titovo Velenje Jenkova 23 3. GORŠE_ Janez, 1953, ekonomist, Dolenja vas 73 4. GLUŠČEVIČ Milivoj, 1951, sam. komercial., LJUBLJANA Bojčeva 26 5. LOVŠIN Angelca, 1943, sam. finan. knjigovo., RIBNICA Breg. n. h. Voli se 5 delegatov. Splošna delegacija SIS: 1. ADAMIČ Marija, soc. delavka, Graben RIBNICA 2. BARTOLJ Jože, avtomeh., LOŠKI POTOK 3. JONOVIČ Milan, priuč. avtom., RIBNICA 4. KONDIČ Mateja, stroj, knjig., RIBNICA 5. MLAKAR Silivja, saldakont., RIBNICA 6. MIŠE Konrad st., avtoelek., LIPOVEC 7. PERTOT Sonja, stroj, knjig., Zapotok RIBNICA 8. POTISEK Anton, obrač. norm., ROŠKI POTOK 9. ŠTUPICA Brigita, ekonom, tehnik, SODRAŽICA 10. URH Marija, devizni referent, RIBNICA 11. ZAJC Andrej, avtomeh., ŽIMARICE Voli se 11 delegatov. SUKILŠO TOZD Jurjeviča: Delegacija za ZZD 1. Klun Andrej 2. Perušek Leopold 3. Osvald Francka 4. Petek Fanika 5. Kožar Slavka Voli se 10 članov. Splošna delegacija SIS: 1. Karneža Leopold 2. Zidar Ivanka 3. Nosan Fanika 4. Lovšin Anica 5. Ogrinc Ivan Voli se 10 članov. 6. Klavs Franc 7. Lovšin Ivanka 8. Vesel Vera 9. Lesar Stane 10. Lesar Ludvik 6. Košir Anica 7. Zalar Ludvik 8. Puželj Nežka 9. Brcar Franci 10. Štupica Anica DONIT TOZD Sodražica Delegacija za zbor združenega dela: 1. Bogdan ADAMIČ, vodja varstva in zaščite, Sodražica n. h. 2. Francka AMBROŽIČ, blag. knjig, in knjig. OS, Zamostec, n. h. 3. Janez DEJAK, električar. Grajska pot 8, RIBNICA 4. Anton KLUN, ključavničar, Žimarice 15 5. Mirko KOŠIR, nastavljalec strojev, Sodražica 152 6. Vlado LEŠNJAK, razvojni tehnolog, Sodražica 120 7. Franc MAROLT, analitik dela in časa, Prinovščica 1 8. Andrej MIHELIČ, delovodja tkanja, Sodražica 77 9. Janez PAJNIČ, prevzemni kontrolor, Sodražica 32 10. Milan PIRC, planer — terminer, Žimarice 12 11. Igor ŠTUPICA, žični tkalec, Sodražica 122 12. Franc TEKAVEC, vodja KSO, Hrovača,n. h -RIBNICA 13. Jože TURK, posluževalec, Črnec 5 14. Stanko VESEL, nastavljalec strojev - Sodražica 140 15. Slavko ZAJC, navlačevalec, Sodražica 160 Voli se 10 delegatov. SATURNUS LJUBLJANA OBRAT LOŠKI POTOK Delegacija za zbor združenega dela: 1. BENČINA DARINKA, 1950, delavka. Hrib 26 2. BARTOL VERA, 1944, delavka, Hrib 76 3. ČAMPELJ MARIJA, 1952, delavka. Travnik 4. DEBELJAK MARIJA, 1947, delavka, Mali log 55 5. KORDIŠ KAREL, 1941, preddelavec, Šegova vas 17 6. KNAVS MARIJA, 1945, delavka, Flrib 34 7. LAVRIČ MARIJA, 1939, delavka Hrib 53 8. LAVRČI VERA, 1963, delevka, Hrib 42 9. PRIMOŽIČ MARIJA, 1939, delavka, Hrib 41 10. RUS STANISLAVA, 1961, delavka, Travnik Voli se 10 delegatov. Splošna delegacija SIS: 1. BARTOL MARICA, 1931, delavka. Hrib 1/a 2. DEBELJAK BERNARDA, 1963, delavka, Mali log 28 3. KLJUN JOŽE, 1955, trg. pomoč. Šegova vas 30 4. KNAVS HELENA, 1962, delavka, Retje 11 5. KORDIŠ ANDREJA, 1951, delavka, Mali log 34 6. LEVSTIK ALBINA, 1956, delavka. Travnik 99 7. MOHAR NADA, 1958, delavka, Mali log 33 8. ORAŽEM DRAGA, 1950, delavka, Mali log 9. ROJC RUDI, 1934, preddela.. Hrib 44 10. TURK ZLATA, 1946, delavka, Mali log 34 Voli se 10 delegatov. 3PT TRŽIČ Obrat šivalnice Hrib, Loški potok Splošna delegacija SIS: 1. Bartol Danijela, Retje n. h. 2. Bartol Marija, Retje 34 3. Debeljak Pavla, Travnik 72 4. Gregorič Ljudmila, Retje 75 5. Knavs Marija, Retje 61 6. Kordiš Dragica Retje 35 Zbor združenega dela: 1. Knavs Milena, Mali log 54 2. Lavrič Irena, Srednja vsa 10 3. Lavrič Olga, Travnik 40 Voli se 5 kandidatov. 7. Krže Marija, Retje 111 8. Lavrič Janko, Travnik 32 9. Mišič Marija, Hrib n. h. 10. Turk Jožefa, Retje 4 11. Vesel Anica, Retje 94 Voli se 10 kandidatov. 4. Samsa Ljudmila, Retje 20 5. Sterle Francka, Travnik 96 6. Šega Marta, Šegova vas 21 ZDRUŽENJE OBRTNIKOV RIBNICA SEZNAM MOŽNIH KANDIDATOV ZA DELEGACIJE V SKUPŠČINO DPS IN SKUPŠČINE SIS 1. Šilc Jože, Goriča vas 2. Čampa Jože, Sodražica 3. Mate Jože, Goriča vas 4. Ambrožič Ludvik, Sodražica 5. Oberstar Stane, Rakitnica 6. Tanko Stanislav, Goriča vas 5 7. Oblak Janez, Dolenji Lazi 39 8. Mohar Jožica, Ribnica 9. Lovšin Jože, Lipovec 10. Osvald Jože, Ribnica, Opekarska 11. Zabukovec Andrej, Zamostec 12. Mihelič Marija, Dolenja vas n. h. 13. Lavrič Janez, Sodražica OSNOVNA ŠOLA OR. FRANCE PREŠEREN RIBNICA Splošna delegacija SIS 1. ABRAHAMSBERG Joža, učiteljica. Gor. Lepovče n. h. 2. DEBELJAK Tanja, profesor, Struška 19 3. DEKIČ Breda, fin. knjig., Vrtnarska 5 4. GOLIJA Marica, učiteljica. Kolodvorska 18 ______________________________________________________y RIBNICA 900 LET — RIBNICA 900 LET 5. IVANEC Franc, profesor, Trg V. Vlagovica A/7 6. KERŽAN Ela, učit. tel. vzg., R—Trg V. Vlagovica A/1 7. LUŠIN Damijana, učiteljica, Sodražica 173 8. OBERSTAR Alenka, učiteljica. Gorenjska cesta 13 9. PERKO Stanko, psiholog. Prijateljev trg 12 10. ŠULENTIČ Andreja, učiteljica, Kolodvorska 4 Voli se 10 delegatov. Zbor združenega dela 1. BENČINA Anica, predm. učit., Hrovača 61 2. ERČULJ Jagoda, predm. učit., Struška 19 3. FEGIC Danica, soc, delavka. Prijateljev trg 13 4. ILC Iva, učiteljica, Gorenjska cesta 17 5. KOS Jože, učitelj, Grajska pot 18 6. LAVRIV Vera, učiteljica, Prijateljev trg 13 7. OBLAK Andreja, učiteljica. Prijateljev trg 2 8. POPOVIČ Vera, profesor. Prijateljev trg 5 9. TURŠIČ Viktorija, učiteljica, Sušje 3 Voli se 9 delegatov Skupna delegacija državnih organov Zbor združenega dela: 8. PAHULJE Anton - 22. 9. 1951, Ljubljanska c. 17 Ribnica 9. PETEK Marjan — 5. 5. 1953, Trg V. Vlahoviča A/5 Ribnica 10. NUČIČ Marjan — 9. 7. 1940, Prijateljev trg 3 Ribnica Voli se 10 delegatov. LISTA KANDIDATOV ZA DELEGIRANJE V DPS 1. ARKO Alojz, 6. 4. 1956, Zapotok 23 Ribnica 2. CAR Slavko, 2. 2. 1954, Ret j e Loški potok 3. ČIROVIČ Blagoje, 14. 1. 1949, Trg V. Vlahoviča Ribnica 4. GORENC Marko, 9. 3. 1957, Cesta na Ugar Ribnica 5. HENIGMAN Roman, 23. 9. 1959, Rakitnica Dol. vas 6. KRAJEC Pepca, 27. 2. 1942, Dolenji lazi Ribnica 7. KLUN Stanko, 21. 7. 1925, Kurirska pot 12, Ribnica 8. PUCELJ Metod, 3. 7. 1958, Slatnik Ribnica 9. TKALEC Anton, 29. 5. 1955, Mahovnik Kočevje 10. ZIDAR Marjan, 20. 7. 1957, Zadolje Ribnica Voli se 10 delegatov. 1. Bajde Niko, 1936, ref. za naborne zadeve, Prigorica 32 2. Dejak Ana, 1957, ref. za borce in voj. invalide, Dolenja vas 61 3. Laharnar Milan, 1942, ref. za lokacijski postopek, Predstruge 18 4. Omrčen Marica, 1955, računovodja v del. sk. DPO, Vrtnarska 1, Ribnica 5. Petek Franc, 1923, ref. za potne liste, Ribnica, Ljubljanska c. 5 6. Prus Ato n, 1955, miličnik, Dolenja vas 10 7. Troha Mara, 1935, vodja davčnega knjigov. Ribnica, Prijateljev t. 12 SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI: 1. Andoljšek Melanija, administrator, Ribnica, Prešernova 6 2. Arko Pavla, administrator, Breg n. h. 3. Divjak — Putre Stanka, odmerni referent za obrt, Ribnica Prijateljev trg 12 4. Kljun Ivanka, administrator, Ribnica, Gorenjska c. 23 5. Košir Jure, miličnik, Breg n. h. pri Kočevju 6. Kozina Borut, referent za zveze, Breg — Grič 7. Logar Milena, davčni inšpektor, Ribnica, Trg V. Vlahoviča A/9 8. Oven Dušan, Prešernova 8, Ribnica, ref. za vozniška dov. 9. Predojevič Novak, miličnik, Ribnica, Šeškova 5 10. Radivojevič Marjana, Ribnica, Urbanova 6, šef ods. za finance 11. Tomšič Jožica, administrator, Ribnica, Trg V. Vlahoviča A/13 12. Zobec Milka, računovodja, Ribnica, Prešernova 21 13. Lovšin Milka, referent, Goriča vas 67 -< Slovenijales Žičnica TOZD Hibnica Splošna delegacija SIS 1. GORŠE Ivan, 25. 9. 1955, Prigorica 77 Ribnica 2. ČEŠAREK Drago, 31. 5. 1935, Trg V. Vlahoviča A9 Ribnica 3. MATE Iva — 26. 2. 1952, Goriča vas 51 Ribnica 4. ŠMALC Janko — 25. 6. 1955, Bračičeva 19 Kočevje 5. ŠILC Anton — 28. 3. 1936, Nemška vas 5 Ribnica 6. LOVŠIN Alojz - 28. 3. 1943, Dol. Lazi 4 Ribnica 7. PRELESNIK Ivan — 29. 7. 1949, Hrovača 32 Ribnica PLETENINA LJUBLJANA TOZD TRIM SODRAŽICA Lista kandidatov za člane delegacije za delegiranje v zbor združenega dela SO Ribnicca: 1. Slavka Benčina 2. Darinka Divjak 3. Bernarda Peterlin 4. Ljuba Petrič 5. Alojz Starc 6. Mateja Zabukovec 7. Xhekiči Mojca Glasuje se za 7 kandidatov. Lista kandidatov za člane delegacije za delegiranje v skupščine SIS — splošna delegacija: 1. Marija Arko 2. Majda Begič 3. Roman Benčina 4. Metka Drobnič 5. Milka Gornik 6. Anica Klavs 7. Vera Levstek Glasuje se za 14 kandidatov. 8. Mira Lovšin 9. Nevenka Mihelič 10. Milena Petrič 11. Branka Popovič 12. Marija Pajnič 13. Marija Rigler 14. Ivanka Zajc GARNIZON RIBNICA Delegacija družbenopolitične skupnosti 1. Blagoje Blagojevič, radnik, Trubarjeva 7 2. Vojislav Bučan, oficir, Trubarjeva 6 3. Dušan Komazec, oficir Prijateljev trg 2 4. Osman Kriještorac, ml. oficir. Prijateljev trg 2 5. Miroslav Lalič, oficir. Partizanska 10 6. Ivan Poje, pekar, Trubarjeva 2 7. Vladimir Popovič, ml. oficir. Prijateljev trg 1 8. Mile Rakič, konobar. Prijateljev trg 6 9. Dragoljub Ugrenovič, oficir. Vrtnarska 1 10. Stevan Vukovč, oficir, Prijateljev trg 1 — delegati za SIS 1. Ibrahim Eminovič 2. Jože Fine 3. Eugen Jakšič 4. Ivica Matanovič 5. Dimko Mladenovski 6. Rafko Paternus 7. Stojadin Petkovški 8. Nikola Radič 9. Živko Širkovski 10. Vili Ušaj Od stare do nove milijarde RiKO RIBNICA V DVANAJSTIH LETIH Zadnji delovni dan v letu 19 81. Sestanek najodgovornejših proizvodnih delavcev pri glavnem direktorju Rika, zadnji delovni razgovor, usmerjen že v prihajajoče leto in nove obveznosti. In ponosna ugotovitev, da je kolektiv pravočasno izpolnil večji del pomembnih obveznosti in to kljub velikim težavam skozi vse leto, presegel delovni načrt in dosegel nekaj nad milijardo dinarjev celotnega prihodka (ali popularno po starem: sto milijard). In starejši delavci so se spomnili zaključka leta 1969, ko je celoten kolektiv (tedaj je štel 135 delavcev) z velikim zanosom praznoval kot izreden delovni dosežek prvo staro milijardo dinarjev celotnega prihodka (10,408.178,42 dinarjev). Tokrat, pri novi milijardi, ni bilo slavja, pogledi so bili uprti v leto 1982. Riko (ribniška kovinska industrija) je sorazmerno mlada industrija v ribniškem koncu, čeprav najdemo začetke kovinarstva v Ribnici, domovini suhe robe in lesarstva, že pred sto leti. Nastala je iz majhne obrtne delavnice Jakoba Oraž-ma na Mlaki v Ribnici pred sto leti. Tu so izdelovali predvsem opremo za športne objekte (telovadnice) in sicer z nekoč znano znamko JOR (Jakob Ora-žem Ribnica). Prvi republiški kovinarji v JOR so bili sila iznajdljivi, saj so se domiselno prilagajali vedno novim potrebam tržišča; JOR je imel med drugim tudi prvo elektrarno v Ribnici. Ribniški človek je bil vedno predvsem lesni in gozdarski delavec. Tudi tisto malo industrije, ki so jo naši kraji nekoč imeli, je bilo izključeno lesne. Drugi poklici, tudi kovinarski, so se težko prebijali in uveljavili in tisto, kar je imel Ribničan v zvezi z lesom in lesno predelavo v krvi, se je moral kot kovinar šele naučiti. In v tem uku, kot vidimo, mu ni šlo slabo. Po koncu zadnje vojne je bila Ribnica skoraj v celoti porušena in ne le domove, pač pa tudi industrijo je bilo potrebno zgraditi na novo. Ključavničarjev je bilo v naših krajih izredno malo. Popravljali so predvsem kmetijska orodja in drugo, kar je potrebovalo kovinarjevo delo. V letu 1948 je bila delavnica JOR nacionalizirana. Najprej je prišla pod Slovenija šport, nato pod Planica šport, 1951 pa jo je prevzela (kot obrat) Kmetijska zadruga Ribnica in to z imenom Zadružno industrijsko kovinsko podjetje Ribnica na Dolenjskem. 1. januarja 1955 se je obrat osamosvojil in deloval kot Kovinsko podjetje Ribnica. Zaposlenih je imel direktorja, obračunskega referenta, sedem delavcev in 14 vajencev. Tako razmerje delavcev in vajencev je bilo za tiste čase razumljivo, saj tod ni bilo kovinarskih delavcev in jih je bilo nujno čim prej vzgojiti. To načelo lastne vzgoje kadrov velja še danes. Prostori na Mlaki so počasi postajali pretesni, saj je podjetje osvajalo vedno nove proizvodne programe (razna kmetijska orodja in športno opremo), večalo se je število zaposlenih. Leta 1956 je podjetje kupilo v Lapovčah nedograjene garaže Gozdarskega avto podjetja (GAP), jih adaptiralo in že naslednje leto je bila možna preselitev na sedanjo lokacijo. Leta 1960 je imelo Kovinsko podjetje že 56 delavcev in 17 vajencev; proizvodnja se je odvijala v Lepovčah in delno še na Mlaki. Proizvodni program je bil enak kot prej, le serije so bile večje. Kasneje je podjetje delalo kot kooperant za SKIP Ljubljana, realizacija pa je v letu 1960 znašala 107,626.256 dinarjev (starih seveda). Za sklade je ostalo 2,422.159 din. Podjetje je imelo tedaj skupaj z upravnimi prostori 720 kvadratnih metrov delovnih prostorov. Hitrejši razvoj Kovinskega podjetja opazimo šele po letu 1968, potem ko je prebrodilo krajšo, vendar hudo krizo. Otreslo se je kooperantskih odnosov in pričelo osvajati lasten proizvodni program. Ze 1969 je v celoti osvojilo proizvodnjo snežnih plugov ter postalo v Sloveniji njihov edini proizvajalec. Kovinsko podjetje se je preimenovalo v Riko (ribniška ko- vinska industrija), pričelo je osvajati slovensko in jugoslo vansko tržišče s snežnimi plugi, ki so bili dotlej uvoženi iz ZR Nemčije, in prvič je doseglo staro milijardo dinarjev celotnega prihodka s, kot že rečeno, 135 zaposlenimi. Od tedaj dalje je Riko osvojil v celoti proizvodnjo štirih glavnih skupin proizvodov in sicer: 1. Oprema za čiščenje snega (različni tipi snežnih plugov, posipalci, snežni rezkaiji), ki jo deloma tudi izvažajo. 2. Oprema za letališča (letališke stopnice, vozički za prtljago, vozički za smeti, podmetači za kolesa, vlečni drogovi, vozila za vodo in fekalije in drugo).S temi Rakovimi proizvodi so opremljena številna letališča v Jugoslaviji in v tujini (Frankfurt, Adis Abeba, Budimpešta, Kenija itd.). 3. Traktorski priključki in oprema za gozdarstvo (kopači —nakladalci, odrivne deske, gre-daiji, kamionski nakladalci ter vrtalne naprave). 4. Hidravlične stiskalnice za kovine in nekovine (papir in filije) različnih tipov. Veliko stiskalnic Riko izvozi, predvsem v Sovjetsko zvezo. Leta 1978 je bil na osnovi pogodbe o skupnem vlaganju ustanovljen tozd Ricomag in sicer v sodelovanju med Rikom, trgovsko organizacijo Commerce iz Ljubljane in zahodno-nemško firmo Bomag. Riko je osvojU nov proizvod in to dvojne vibracijske valjarje in drugo opremo za gradnjo cest. Z letom 1982 se je delovni organizaciji Riko Ribnica priključil tozd Komunalna oprema, ki je bil dotlej v sestavu delovne organizacije Komunalno podjetje Ljubljana. Ljubljanski tozd izdeluje različno komunalno opremo, predvsem kamionske nadgradnje za odvažanje smeti, za čiščenje kanalizacij, osvaja tudi proizvodnjo avtomobilov — pometačev. Od 1976 dalje Riko izdeluje tudi kotle za prevoz litega (vročega) asfalta, ki so namenjeni predvsem izvozu na konvertibilni in klirinški trg. Konec 1977 je bilo v Riku zaposlenih 325 delavcev. Povprečna rast celotnega prihodka je tedaj že znašala blizu 68 odstotkov, kar je izjemno redek pojav v kovinarski stroki pa tudi še kje drugje. V čem je skrivnost uspeha? V delu, zavzetosti, iznajdljivosti, v odrekanju in vlaganju kolektiva v svoj lastni razvoj, v osvajanju novih proizvodov, razvijanju le-teh na osnovi sodobne tehnologije ter v izjemno Del cestne mehanizacije. Posipalec peska in soli je izredno pomemben proizvod za našo zimsko cestno službo. RIBNICA 900 LET —RIBNICA 900 LET Glavni vhod v delovno organizacijo Riko z novim toplovodnim vodom, zgrajenim lansko leto. Riko je sovlagal v Inlesovo kotlovnico, od koder bo dobival tudi potrebno energijo za ogrevanje prostorov. Sedaj na ta način ogrevajo le nove halo Ricomag, letos pa bodo priključili še ostale prostore. Območje Rika je eno samo veliko gradbišče. Kolektiv se trudi, da bi kar najbolj izboljšal delovne pogoje ter pridobil nove delovne in skladiščne prostore. S tem bi najbolje organiziral celoten proizvodni kompleks. organizacijo potrebne sektorje in službe, vključujoč področje družbenega standarda in izobraževanja, 4. tozd Komunalna oprema iz Ljubljane je od 1. januarja 1982 četrta enota delovne organizacije, ki proizvaja že omenjeno in našteto komunalno opremo. Delovna organizacija Riko je 1974 pristopila v sestavljeno organizacijo združenega dela ZPS (danes Združeni proizvajalci strojne opreme Ljubljana). Riko sodeluje s številnimi delovnimi organizacijami le v okviru sozda ZPS, pač pa tudi izven njega, saj svojega bogatega proizvodnega programa, predvsem pa svojih izredno ambicioznih načrtov ne bi mogel ures- ni mogoč dovolj hiter razvoj in da mora tako sodelovanje potekati v urejenih dohodkovnih odnosih v celotnem jugoslovanskem prostoru. Lani je Riko pričel graditi v Malem logu v Loškem potoku deset let načrtovan, pričakovan in od ljudi zahtevan obrat, v katerem bo poskusna proizvodnja stekla letos spomladi; najkasneje z novim letom, verjetno pa že prej, bo obrat v Loškem potoku organiziran kot četrta proizvodna Rikova temeljna organizacija združenega dela. In kako je v številčnem prikazu rasel Riko v zadnjih dvanajstih letih, v obdobju od prve stare do prve nove milijarde celotnega prihodka? pretanjenem posluhu za vzgojo lastnih kadrov. V lastnem izobraževalnem centru se je doslej izučilo že prek 400 kvalificiranih kovinarjev. Trenutno Riko štipendira blizu 80 učencev za osnovne kovinarske poklice, približno toliko štipendistov pa je Rikovih na drugih srednjih, višjih in visokih šolah. Tudi to je pojav, ki omogoča lažje razumevanje uspeha kolektiva in dosedanji dosežki niso več tako skrivnostni. Z letom 1978, z osnovanjem tozda Ricomag, se je delovna organizacija Riko preoblikovala v tri dele: 1. tozd Riko stroj je prevzel celotni dotedanji proizvodni program Rika, 2. tozd Ricomag je začel z izdelavo dvojno vibracijskih valjarjev in drugih strojev za gradnjo cest, 3. delovna skupnost skupnih služb združuje za celotno leto celotni prihodek 1969 10,408.178,42 1970 15,730.916,88 1971 22,074.359,78 1972 27,688.198,01 1973 33,824.137,12 1974 51,037.878,23 1975 58,544.286,17 1976 84,733.533,93 1977 146,399.203,83 1978 272,607.750,40 1979 379,849.300,87 1980 723,531.768,10 1981 1,011,419.026,60 dohodek 3.887.952,48 5.874.415,61 8,311.486,01 9,064 500,36 10,598.587,67 16,140.302.83 :i 7,6 71.044,01 25,625.766. /6 41,045.923,56 106,262.838,75 157,468.370,28 295,304.824,79 383,307.252,40 čisti dohodek 3.455.985,63 5,117.476,66 7.552.266,06 7,760.152,90 8,385.544,12 12 177.618.50 ll '84.506.46 20,529.532,81 29,281.132 05 66,401.130,o0 92,741.020,77 199,602.466,99 236,333.853,50 ničiti brez številnih kooperantov in sodelavcev. Kolektiv dobro razume zahteve časa in se zaveda, da brez vsestranskega sodelovanja in tudi sovlaganja Stiskalnica za kovine S—125 z nakladalcem RN—3 a. Večji del proizvodnje je namenjen izvozu v Sovjetsko zvezo. Taka je bila pot od stare do nove milijarde celotnega prihodka, ki ga je 1969 ustvarilo 153 delavcev, 1981 pa 550 zaposlenih. In kako naprej? Pot je jasna: še hitrejši razvoj, ki naj temelji predvsem na še večjem izvozu in ustvarjanju prepotrebnih deviz. Že doslej je Riko med močnejšimi izvozniki, saj v zadnjih nekaj letih izvaža nad 40 odstotkov svoje proizvodnje, pretežno na klirinško področje, pa tudi na konvertibilnem trgu ni neznan. V tem letu ohranja Riko vsa svoja dosedanja zunanja tržišča, ponovno se bo pričel vključevati na tista, ki jih je zadnja leta zanemaril, na novo pa je že osvojil Bližnji vzhod, predvsem Egipt. Če bodo uresničene vse napovedi, predvidevanja in podpisane pogodbe, bo zaključni račun 1982 še lepši, Riko in s tem celotna skupnost bogatejša pa tudi druga nova milijarda ne bo tako hudo daleč. Seveda se celoten kolektiv dobro zaveda svojih nalog in bo marsikaj potrebno postoriti v sami hiši, da bo izvajanje nalog lepše teklo. Toda, če je bil kolektiv doslej vedno kos skoraj vsem težavam, bo tako najbrž tudi v prihodnje. F.G. Kako bo s telefonijo pri nas? Kdaj preostali telefoni v krajevni skupnosti Velike poljane? Veliko besed je bilo izrečenih na račun napeljave telefonskih priključkov na območju krajevne skupnosti Velike Poljane, kijev lanskem letu postala bogatejša za 6 telefonskih priključkov (4 dvojčki). Telefonski kabel je sedaj napeljan do vasi Žukovo, tako da bodo krajani tega dela Samoč ob povečanju kabla Ortnek — Ribnica in prostih številkah lahko dobili telefonske priključke. Reševanje telefonske problematike ni samo želja, ampak potreba krajanov vseh osmih vasi, ki štejejo od 2 do 6 hiš, razen Velikih Poljan. Tudi razdalje do teh malih vasi niso ravno majhne. Premalo je samo moralna pomoč, vasicam je potrebno pomagati pri rekonstrukciji cest in usposobitvi prometa v zimskem času. Kdaj in od kje bodo vasi Bukovec, Škrajnek, Žukovo in Vrh dobile elektriko, še ni znano. Hitra telefonska povezava je eden od pogojev, da naše vasi ne bodo propadle, izumrle. Gotovo je, da imajo odgovorni za urejanje telefonskega prometa nemalo težav. Ne gre pa gledati samo na stroške, ampak * tudi na človekove potrebe v oddaljeni vasici, kjer je brez telefona težko dobiti hitro pomoč ob boleznih v hiši ali hlevu, ob požaru, prihodu neznanih oseb itd. V gradivu za 4. zasedanje skupščine območnega sisa za PTT promet smo po dolgem času uspeli dobiti odgovore na naša delegatska vprašanja. Prav je, da jih posredujemo bralcem: 1. Zakaj Velike Poljane ne dobijo telefonskih številk, saj je 20-žiini kabel postavljen že nekaj let? Odgovor: Komisija za naročnike je v zvezi z zasedenostjo ATC Rib- * ♦ Odgovori na delegatska vprašanja; Z V Ljubljani je bilo 17. novembra lani 3. zasedanje skupščine območnega sisa za PTT promet. Na tej skupščini je delegat konference delegacij iz Ribnice in iz krajevne skupnosti Velike Poljane postavil nekaj delegatskih vprašanj, pomembnih za nadaljnji razvoj telefonije na našem območju. V gradivu za 4. zasedanje skupščine območnega sisa za PTT promet, ki bo 9. marca v Ljubljani, so tudi odgovori na ta delegatska vprašanja. Menimo, da vprašanja in odgovori o nadaljnjem razvoju telefonskega omrežja v naših krajih zanimajo več bralcev, zato v celoti objavljamo odgovore na vprašanja delegata iz Ribnice, odgovori za KS Velike Poljane pa so posebej komentirani. 1. Za gradnjo KATC v Dolenji vasi je pridobljeno zemljišče in potrebna dokumentacija, krajevna skupnosti je za navedeno investicijo zbrala 400.000 din. Zakaj se gradnja navedenega objekta ne prične? ODGOVOR: Predračunska investicijska vrednost prostorov za ptt Dolenja vas znaša po oceni 13.256.000,00 din, ki jih Ptt podjetje Ljubljana nima v letu 1982, zato je prisiljeno gradnjo prenesti v leto 1983. razen če bo pri vseh restrikcij-skih ukrepih na področju investicij le možno dobiti kakršenkoli kredit, ali pa če bo združevanje sredstev uporabnikov to omogočilo. Ker je gradnja stavbe večnamenska, jo tudivletu 1981 ni bilo mogoče graditi. Investitorjev je več, sredstev pa ^ ni bilo. niča in krajevnega omrežja v smeri Velike Poljane določila za KS 4 telefonske priključke. Predlog krajevne skupnosti je obsegal 5 interesentov. Ker jih KS sama ni želela določiti, ampak je vztrajala na 5 telefonskih priključkih, je komisija za naročnike določila iz tega spiska 4 bodoče naročnike (na seji 9. junija 1981), enega pa je uvrstila na prioritetno listo za priključitev na ATC Ribnica, za primer, če bi se v centrali sprostile telefonske številke. Na seji 30. junija 1981 je komisija petemu interesentu že odobrila sproščeno telefonsko številko. Poleg tega je komisija na tej seji odobrila telefonski priključek. Tako je območje Velikih Poljan iz kapacitete ATC Ribnica dobilo skupaj 6 novih telefonskih priključkov. Primarni telefonski kabel iz ATC Ribnica do Žlebiča je kapacitete 30 parov (za naselja Sušje, Žlebič, Ortnek in Velike Poljane) in je v celoti zaseden. Zaradi navedenega ni možna izgradnja novih telefonskih priključkov. 2. Kaj je s telefonskim kablom Ribnica-Ortnek? Odgovor: Primarni telefonski kabel iz ATC Ribnica do Žlebiča je kapacitete 30 parov (za naselje Suqe, Žlebič, Ortnek in Vel. Poljane) in je v celoti zaseden. Zaradi navedenega ni možna izgradnja novih priključkov. 3. Koliko telefonskih številk bo leta 1985 v KS Velike Poljane? Odgovor: s polaganjem medkrajevnega kabla Ljubljana — Kočevje v srednjeročnem planu s polaganjem medkrajevnega kabla Ljubljana — Kočevje v srednjeročnem planu 1981-1985. 4. Zakaj v planskih dokumentih za obdobje 1981 — 1985 niso upoštevane pripombe, da se vnese v plan napeljava telefonskega kabla do vasi Bukovec, Škrajnek, Vrh (dom na Grmadi) in Žukovo ter napeljava kabla do Gornjih Pod-poljan? Zakaj niso dobili odgovore na dopis št. 100/80, kar je bilo obljubljeno (Oblak) na sestanku v Ribnici 16. aprila 1981? Odgovor: Pri usklajevanju planskih do kumentov za obdobje 1981—1985 v okviru občin (skupni sestanki s predstavniki KS in obravnava pismenih pripomb posameznih KS — med njimi tudi za v vprašanju navedene napeljave) ni bilo možno upoštevati vseh želja in potreb posameznih zaselkov in vasi, kajti materialna sredstva so bila že pri usklajevanju planov posa- Ja, jc pa še ena možnost — da ne pojemo preveč, ampak da skuhamo premalo RIBNICA 900 LET —RIBNICA 900 LET «1*1 Iz krajevne skupnosti Velike Poljane meznih KS v občinah in med občinami v območnem sisu PTT prometa Ljubljana močno omejena. Upoštevati smo namreč morali v prvi vrsti objekte skupnega slovenskega pomena, objekte medobčinskega oz. regijskega pomena in šele nato objekte lokalnega pomena ter enakomeren razvoj vseh območij sisov in s tem v zvezi že vložena sredstva v prejšnjem srednjeročnem obdobju na posameznih območjih. O tem je tekla beseda tudi na skupnih sestankih s predstavniki KS in SoB Ribnica. Območni sis za PTT promet Ljubljana oz. strokovna sodelavca so sproti neposredno ustno, pismeno ali pa v odgovorih na delegatska vprašanja dali vsakomur ustrezna pojasnila in odgovore oz. po skrb eh, da so odgovore dale strokovne službe izvajalcev. Zadnje vprašanje delegata KS Ribnica je dezinformacija, ker sekretar skupščine ni bil na sestanku v Ribnici 16. aprila 1981, temveč 16. aprila 1980, odgovor na dopis št. 100/80 pa je bil posredovan v odgovorih na delegatska vprašanja in v razgovorih s predstavniki KS Ribnica na območnem sisu za PTT promet Ljubljana. Za navedeno pomoto se je delegat KS Ribnica že ustrezno opravičil. Ker pa so težave v delovanju delegacij KS z območja Ribnice, smo predlagali občinski konferenci SZDL in občinskemu sindikalnemu svetu v Ribnici, da o tem razpravljajo in ustrezno ukrepajo. OPOMBA: Pri vprašanju št. 4. je bila napaka pri letnici datuma, zato tudi odgovor PTT v zadnjem odstavku omenja dezinformacijo. Za konec samo še to: ta vprašanja so bila postavljena v diskusiji na zasedanju skupščine 24. marca 1981, pa odgovorov ni bilo v običajni obliki, ampak smo jih ponovno postavili na zasedanju 17. novembra 1981 in tako dobili odgovore. Sicer pa si želimo še vehko telefonskih priključkov, čeprav ni dobro preveč vznemirjati PTT. F.Š. Dopisujte v REŠETO — pričakujemo novice in prispevke tudi iz vašega kraja! Že dolgo ni bilo nobenih novic iz najmanjše krajevne skupnosti naše občine, iz krajevne skupnosti Velike Poljane. Pa ne, da se ves ta čas pri nas ni nič novega dogajalo. Res je, da se včasih na nas pozablja, vendar je bilo v zadnjem času tudi nekaj takih, ki so nam pomagali, posebno še, ko so uvideli, da želimo tudi krajani prispevati svoj delež. Za našo največjo in najdražjo pridobitev zadnjega obdobja, novo asfaltirano cesto iz Ortneka do Vehkih Poljan, so vsa gospodinjstva (razen dveh, ki pa sta ga tudi obljubili) prispevala dogovorjeni delež. V lanskem letu so bile urejene bankine in položene koritnice. Letos pa naj bi cesta dobila na nevarnej-šili odsekih varovalno ograjo. Zaradi pomanjkanja strokovnih delavcev pa Geodetska uprava Kočevje ni uspela izdelati naročene parcelacije, tako da še nimamo urejenih zemljiških odnosov z lastniki, ki so dovolili V zadnjih mesecih so vse pogostejša predavanja iz obrambne vzgoje in družbene samozaščite; namenjena so vsem občanom, ki se vključujejo v splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Na teh predavanjih si občani pridobivajo znanje iz obrambne vzgoje in družbene samozaščite na osnovi dosedanjih izkušenj iz vaj, ki so bile že večkrat organizirane pod geslom NIČ NAS NE SME PRESENETITI, izvedene pa so bile v mnogih delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Vsekakor so dokazale, da so naši občani pripravljeni pomagati kjerkoli in kadar-koli, če je kdo ogrožen in potrebuje pomoč človeka, občana. Pa je tako tudi v resnici? Tudi v vsakodnevnem življenju? Mirnb lahko rečemo: da, čeprav ne vedno in povsod. Najpogosteje pomagamo, ko je treba reševati imovino (zaradi ognja, poplave, rušenja), s tem pa je naša samozaščita že dokaj izčrpana. Premalo se posvečamo preventivnim ukrepom, odstranjevanju vzrokov, ki bi lahko privedli do škodljivih posledic. Mnogokrat smo preveč lahkomiselni ali „samozaščitni” tam, kjer to ne bi bilo treba. Oglejmo si nekaj primerov, ki bodejo v oči, pa vendar se ob izgradnjo ceste na svojih parcelah. Obljubljeno nam je, da bomo letos med prvimi, saj moramo poleg te ceste urediti še lastništvo za cesto proti Mo Čilom, Gornjim Podpolja-nam, na trasi Velike Poljane — Sv. Tomaž, kakor tudi del pokopališča pri Sv. Tomažu. Največ dela in sredstev smo v zadnjih dveh letih žrtvovali za komunalno dejavnost. Poleg že omenjenih cest je bila rekonstruirana tudi cesta proti Dolj-nim Podpoljanam. V letošnjem letu pa načrtujemo asfaltiranje ceste v Ortneku, gradnjo štirih avtobusnih postajališč in rekonstrukcijo ceste proti Finko vem. Del sredstev bo potrebnih za vzdrževanje cest. Pri komunalni dejavnosti, ne kaže pozabiti vzornega sodelovanja s samoupravno komunalno skupnostjo Ribnica in še posebej omeniti Jožeta Miheliča in Staneta Zobca, kakor tudi našega Toneta Strnada, ki je kot član sveta KS zadolžen za komunalno dejavnost. njih obnašamo mnogokrat tako, kot da se ni zgodilo nič, pogosto pa se še norčujemo iz tistih, ki jim je zaupana skrb za samozaščito. Vsekakor prednjačijo nekontrolirani izhodi iz delovnih organizacij med delovnim časom, posebno tam, kjer ni zavarovanja. Popolnega zavarovanja pa ni, saj preskočiti tovarniško ograjo ni težko, sploh ne tam, kjer je ograja raztrgana in je kontrola slaba. Kdaj gre delavec z delovnega mesta, vedo njegovi sodelavci, a ga ščitijo, češ da je bil ravno prej tukaj. Taka solidarnost je lažna, saj je na dlani, da morajo namesto takega delavca opraviti delo drugi, delavec, ki je „ušel“, pa prejema osebni dohodek tudi za čas, ko je bil odsoten, seveda na račun vseh, ki so v tem času delali. Drugi primer pa je že kaznivo dejanje. Od časa do časa nekateri ugotavljajo, da jim je med delovnim časom zmanjkalo: denar, bloki za prehrano, orodje na delovnem mestu, delovna obleka, ki je bila v garderobni omarici itn. Prizadeti v mnogih primerih podajo pristojnim službam ustrezno prijavo v upanju, da bodo ukradeno dobili nazaj, mnogo pa je primerov, da take prijave ni in V lanskem letu smo s pomočjo samoupravne izobraževalne skupnosti Ribnica, ki je dala 50.000 din in DO Riko,ki je dal v materialu in delu blizu 80.000 din, delno adaptirali osnovno šolo na Velikih Poljanah. Poleg najnujnejših zunanjih del (napušči, 5 oken in dimnik) so v stavbi sedaj urejene sanitarije z umivalnikom in bojleijem. Vsi prostori so tudi prepleskani. Krajevna skupnost ima tako prostor za vse družbenopolitične organizacije, mladina pa je dobila tudi večji razred, v katerem igra namizni tenis in šah. V pripravah na volitve smt dali poudarek izboru kand id a tov za delegacije. V sedanj en-mandatnem obdobju je slabo delala delegacija za samoupravne interesne skupnosti. Žal imamo tudi pri nas nekaj takih, ki stojijo ob strani in ne pomagajo po svojih močeh. Računamo, da bodo spoznali, kako je le skupno delo z jasno opredeljenim ciljem lahko temelj nadaljnjega razvoja kraja.. F.ČILC storilca ni mogoče hitro izslediti. Tretji primer. Delovna organizacija je kupila garderobne omarice za svoje delavce, da bi vanje spravljali obleko, v kateri pridejo na delo. Zaradi objestnosti, jaz temu pravim namerno uničevanje družbene imovine, pa delavci omaricam odtrgajo vrata (ker so pač doma pozabili ključ) in s tem uničijo omarico. Takih primerov je veliko in škoda gre v milijone, ki jih plačuje celotna družba. Naj ne navajam naprej, čeprav je podobnih primerov veliko. Prav lahko je namreč ločiti tisto, kar je „moje” ali „naše", to „naše” pa je za nekatere tako, da lahko uničiš. „Naše” so steklenice v menzah, naši so stroji, s katerimi delamo, orodje, naprave za delo in vse, kar lahko tako ali drugače poškoduješ in nič ne plačaš. „Moje“ pa je osebna last, ki je tabu in se je ne sme nihče dotakniti. Akcija NIC NAS NE SME PRESENETITI ni torej samo vaja za teritorialno obrambo in civilno zaščito, temveč je del našega vsakodnevnega življenja, zato ta akcija nima ne začetka ne konca. Delovnim ljudem in občanom je treba to spoznanje vcepiti v zavest. ANDREJ TOMŠIČ Nič nas ne sme presenetiti RIBNICA 900 LET —RIBNICA 900 LET Grčarice se predstavljajo Med manjšimi (in tudi večjimi) kraji v naši občini so Grčarice (krajevna skupnost Dolenja vas) menda edino naselje, ki za vaško informiranje dokaj redno izdaja ciklostiran bilten Vaška obvestila. Že vrsto let skrbi za pisanje in izhajanje glasila eden od grčarskih „fantov za vse”, Norbert Černe. Tako povzemamo iz njegovega pisanja v Vaških obvestilih tudi naslednjo predstavitev Grčaric z vsemi najosnovnejšimi vaškimi problemi preteklih in sedanjih dni. Že takoj pa velja ugotovitev, da bi grčarski zgled veljalo posnemati tudi drugod in o informiranju občanov ne le govoriti, pač pa tudi konkretno kaj postoriti. Tudi na tak, sicer skromen, pa vseeno izredno uspešen način. Grčarice leže v kotlini med hriboma Strmec in Črni vrh na nadmorski višini 520 metrov. Vas šteje 42 hiš, na novo zgrajenih je osem, vendar še niso vse dograjene in vseljene. Pred vojno, ko so tu živeli pretežno Kočevarji, je bilo v Grčaricah 65 hiš. Grčarice so tedaj imele manjšo parno žago, dve trgovini, mesnico in tri gostilne. Vas je bila čista, urejena in ena najlepših daleč naokrog. Dober streljaj od Grčaric je zaselek Grčarske Ravne s sedmimi hišami; le tri so še stalno naseljene, ostale so preurejene v glavnem v vikende. V začetku vojne so Kočevarji zapustili Grčarice in v izpraznjene domove so se naselili brezdomci iz Glažute in Loškega potoka, kasneje tudi od drugod. Proletarske Grčarice so se med vojno postavile na stran osvobodilnega gibanja. Sedemnajst krajanov je za svobodo dalo tudi življenja, o čemer govori spominska plošča na kulturnem domu. Septembra 1943 se je na poti proti morju zaustavila v vasi glavnina slovenske plave garde (slovenskih četnikov) in tu učakala svoj neslavni konec. V spomin na ta dogodek krajevna skupnost Dolenja vas praznuje 10. septembra krajevni praznik. Delavske Grčarice tudi po vojni niso zatajile svoje borbene preteklosti, vaščani so bili od vsega začetka vedno pripravljeni na sleherno akcijo, prostovoljno delo, kije pomenilo napredek kraja in s tem celotne družbe. Po vojni je imela vas šolo, parno žago in gozdno upravo. Ljudje so bili zaposleni zve čina v gozdu, zasebnih kmetov tu ni. Nad 25 let je že minilo, kar je vas dobila elektriko in starejši se še spominjajo navdušenega udarniškega dela pri izkopu jam in postavljanju drogov. Približno v tistem času pa je vas izgubila, kdo ve zakaj in po čigavi zaslugi, parno žago. Baje je bil parni kotel dotrajan, pa so vse skupaj razmontirali in odpeljali; precej žagarskih delavcev se je moralo preusmeriti. Dandanašnji, menijo vaščani, bi podoben obrat zagotavljal delo številnim ljudem, tudi ženskam. Od tistih časov so Grčarice stalno kaj izgubljale in precej let je trajalo nenehno izseljevanje ljudi. Življenje je sicer bilo še vedno razgibano, predvsem zaradi obstoja šole, ki je pomenila skupaj z učitelji in uslužbenci gozdne uprave jedro kulturnega in tudi političnega delovanja. Na improviziranem odru v šolski učilnici se je zvrstilo veliko iger in drugih kulturnih prireditev. Velika pridobitev za vas je bila ureditev kulturnega doma (leta 1959), kjer je tudi gasilska shramba (gasilsko društvo letos praznuje 80-letnico obstoja). Krajani so v izgradnjo kulturnega doma vložili ogromno prostovoljnih delovnih ur, saj so se dobro zavedali, da delajo zase in za svoje. Za tedanje razmere je bil dom (tudi danes je še) zelo lep in le malokateri kraj v občini se je lahko pohvalil s takim objektom. V letu otvoritve so vaščani v kulturnem domu lahko med drugim spremljali že televizijski program, saj so imele Grčarice enega prvih televizorjev daleč naokrog. Leta 1965 je bil ukinjen šolski pouk v osnovni šoli in to z obrazložitvijo, da v prihodnje tak pouk ne bo več primeren tudi zaradi vedno manjšega števila učencev. Otroci se od tedaj vozijo v šolo v Dolenjo vas in v Ribnico. Vaščani so se sicer upirali, protestirali, zborovali, vendar proti vsem hudo strokovnim utemeljitvam niso mogli nič. S šolo je odšlo iz vasi tudi učiteljstvo in s tem je bil zadan prvi hujši udarec kulturno-prosvetnemu delu v vasi. Leta 1974 je vas izgubila še gozdni obrat, ki se je (v tozd Jelenov žleb preimenovan) preselil v Ribnico in kljub obljubam, da vas ne bo izgubila ničesar, so tu ostale le revirna pisarna (v glavnem prazna), razmajano skladišče in delavnice. Strokovnega kadra, ki naj bi sicer delal na terenu, v Grčaricah ni več. Vaščani smo bili potrti, vendar poguma nismo izgubili. Svetla točka naše črne zdajšnjosti je bila gradnja vodovoda v letu 1974 in 1975; začelo se je z veliko proslavo ob 30-letni-ci zloma plave garde. Tudi gradnja vodovoda je pomenila izredno mobilizacijo vseh krajanov, pa njihove velike prispevke v denarju in predvsem v delu. (Mimogrede: Vaška obvestila so tedaj izhajala mesečno, tudi tedensko, če je bilo potrebno, in so bila zelo mobilizacijski in informativni dnevnik v kraju!) Izdatnejšo pomoč je vas imela le s strani Snežnika in Jelenovega žleba. Vodovod je velikanska pridobitev za vas, in kar je najpomembnejše, vode nikdar ne zmanjka. Druga velika pridobitev Grčaric je asfaltna cesta do Dolenje vasi in pred dvema letoma uvedeni delavski avtobus, ki omogoča zaposlitev ljudi v Ribnici. Letos pa se bo končno uresničila še ena velika želja prebivalcev Grčaric: asfaltiranje vaških cest. Tako je opredeljeno v programu KS Dolenja vas za to leto in le upati je, da se ne bo kje kaj zataknilo, kakor se sicer tako pogosto zgodi. Velika večina prebivalcev Grčaric bi rada živela doma, v svojem kraju, kar se vidi tudi po vedno številnejših novogradnjah. Marsikdo pa pravi, da ga od želje po gradnji odvrača tudi zapletena procedura z dovoljenji in vsemi papirji za gradnjo. Konec koncev, Grčarice, ki so bile nekoč ena najlepših vasi v naši dolini, na lepoti in urejenosti ponovno pridobivajo. Z asfaltom in vodovodom ter urejenimi prevozi naj bi se v Grčarice ponovno pričelo vračati življenje. Tudi na vasi se lahko moderno, bolj zdravo in koristno živi. NORBERT ČERNE ’r' ^ ^ -G ' *4.' ‘isjBr-Ni. Grajski park v Ribnici, kjer je park kulturnikov v glavnem že urejen. Poleg parka kulturnikov so tu še letno gledališče (ki ga ne uporabljajo), etnografski muzej, likovna galerija na prostem. Petkova galerija in poročna dvorana. Sploh je park tudi prijetno sprehajališče in okolje za občasna divjaška razbijanja mladih vročekrvnežev. Foto: Pile Pred četrt stoletja — —\ V zadnji lanski številki Rešeta smo se sprehodili po letniku Novic iz 1961. Pregledali smo torej, kaj je pred dvajsetimi leti bilo posebej zanimivega v naših krajih. Rekli smo, da smo bili v povprečju dve desetletji mlajši, manj zahtevni, da marsičesa, kar imamo danes, nismo imeli, bili pa smo polni idealizma, želja in načrtov. Gotovo bo zanimivo, če se tokrat podamo na sprehod še dalj v preteklost, v leto 1957, v čase pred četrt stoletja in pobrskamo po drugem letniku Novic, glasila Socialistične zveze okraja Kočevje. Videli bomo, da smo bili tedaj po vsem še skromenjši, da pa nas nikdar ni zapustila volja za delo, nikdar nismo izgubljali borbenosti za doseganje čim boljših rezultatov. Območje sedanje občine Ribnica je bilo tedaj še razdeljeno na tri občine: Ribnica, Sodražica, Draga — Loški potok, Slemena in Velike Poljane pa so sodile pod občino Velike Lašče. Bili smo torej še manjši, še manj razviti, nepovezani, pogosto tudi skregani, kar je posebej prišlo do izraza ob razpravah o ukinitvi okraja Kočevje ter pri oblikovanju novih občin na celotnem okrajnem območju. Novice so v prvi številki letnika 1957 pisale o filmski reportaži (nastala je v drugi polovici 1956) o naravnih in turističnih lepotah kočevskega okraja, o krajih od Turjaka do Kolpe. Posebej je zabeležena laskava izjava okrajnega predsednika Janeza Pirnata o filmu, ki naj gledalcem širom Slovenije in Jugoslavije predstavi ta košček domovine kot lep in poln naravnih lepot in bogastev ter pridnih ljudi. Iz našega območja je bil v filmu dan poseben poudarek domači obrti in lovstvu. Drugega januarja je nenajavljen prišel v Kočevje na poti na novoletni lov in oddih predsednik Tito. Dva dni kasneje okrog 15. ure se je vrnil in se nastanil v hotelu Pugled, kjer je bil izredno toplo sprejet in pozdravljen od številnih občanov. O občnem zboru občinske organizacije SZDL Ribnica so Novice poročale pod naslovom „Rast SZDL v Ribnici“ 12. januarja. O delu organizacije je poročala Milena Borovac, ki so jo ponovno izvolili za sekretarko, za predsednika pa Jožeta Ovna. Socialistična zveza v občini je imela 22 vaških odborov. V Sajevcu do nedavnega ni bilo SZDL, zdaj imajo odbor. Od- bori razpravljalo največ o gospodarskih stvareh (gradnja vodovodov — Bukovica, o cesti v Veliko goro itd.). Sekretar komiteja ZK Ludvik Zajc je poudaril, da je treba plane za leto 1957 ponovno dati v pretres volilcem in jih dati v realne okvire. Posebej je bila na zboru SZDL poudarjena potreba po ustanavljanju potrošniških svetov in njihovi vlogi v vsakdanjem življenju ter pri preskrbi prebivalcev. (Kako pa danes stojimo s potrošniškimi sveti? ) Na licitaciji za gradnjo poslopja NB (imenovali so jo palača) v Kočevju je zmagalo gradbeno podjetje Zidar iz Kočevja, ki je bilo s predračunsko ponudbo 40,628.207 din precej cenejše od ribniškega Gradbenika. V Kočevju je bila odprta Krpalnica (nekaj kasneje so o njej govorili tudi v Ribnici) v organizaciji „Društva za pomoč družini”. Stanovanjski sklad občinskega ljudskega odbora Ribnica za prejšnje leto je imel 13.425.000 din. LEP je dobil dva milijona din posojila za gradnjo stanovanjskega bloka, za popravilo hiš SLP so porabili 160.000 din, 7,650.000 pa so prejeli delavci in uslužbenci za novogradnje in dograditev svojih hiš. Promet pa tak! Lahko si zamišljamo, kakšne ceste smo takrat imeli v okraju, ki je bil eden najmanjših in gotovo med najmanj razvitimi v Sloveniji. Asfalta oziroma cestnega tlaka skoraj nismo poznali, vsaj izven okrajnega središča in v večjih občinskih središčih. Novice so v več nadaljevanjih poročale v januarju in februarju o stanju prometa v okraju. Poudarile so, da nimamo nič asfalta in da zmanjkuje denarja celo za makadam. V okraju, ki je predstavljal današnji občini Kočevje in Ribnico ter Velike Lašče in Dobrepolje, je vladal „silen” cestni promet. Iz Novic zvemo, da smo tedaj premogU 44 tovornih avtomobilov, deset avtobusov, 24 osebnih avtomobilov, 17 traktorjev — vlačilcev, tri poItovorne avtomobile, 17 traktorskih priključkov, tri reševalne avtomobile, 65 motornih koles, dve motorni kolesi s prikolico in dva gasilska avtomobila, skupaj 185 različnih vozil. V okraju registrirana vozila so 1955 prevozila 6,8 milijona t/km. V okraju je bilo tedaj (po nepopolnih podatkih) 12 zasebnih avtoprevoznikov, le pet pa jih je imelo obrtna dovoljenja. Avto Kočevje je tedaj imelo sedem avtobusov in šest rednih avtobusnih linij: Brod na Kolpi — Ljubljana, Osilnica — Kočevje, Trava — Kočevje, Kočevje — Stari trg ob Kolpi in Stari trg -Črnomelj ter Kočevje - Reka. Dobra sta bila le dva avtobusa, od sedmih dva izločena, torej neuporabna, in s petimi avtobusi so komaj redno vzdrževali vseh šest prog. Torej, čim prej nove avtobuse! V okraju je bilo 17 pošt, ki jih je vezalo 20 medkrajevnih telefonskih linij, seveda ročnih. Na področju poštnega in telefonskega prometa smo imeli velike težave. Potrebovali bi tudi poštni avto, saj so ponekod (npr. v Drago in Kolpsko dolino) dostavljali pošto še s konjsko vprego! Vloga SZDL Okrajna konferenca Socialistične zveze je bila 11. in 12. marca. Poudarek: V vsakodnevnem delu uveljavljamo socialistična načela naše družbe. Po-udaijena je bila izredno pomembna vloga SZDL, vloga vaških odborov. Pri tem nam vedno ni šlo vse najbolje od rok. Na okrajni konferenci je bila posebej kritizirana SZDL v občini Draga — Loški potok, kjer so konferenco komaj izvedli in še to z zamudo, nekateri vaški odbori pa sploh niso imeli občnih zborov. Rečeno je bilo, da ne smemo sklicevati sestankov zaradi sestankov, da morajo iti odborniki in poslanci čim več med ljudi, več je treba storiti za izobraževanje, predvsem pa za politično delovanje izkoristiti delo v organizacijah in društvih. Vse sile, je bilo rečeno, je treba posvetiti povezavi delavskih svetov in ljudskih odborov, skrbeti za razvoj vasi in se boriti za nove družbene odnose. Nove družbene odnose pa je tiste čase predstavljal tudi nov način nagrajevanja, na osnovi tarifnih pravilnikov. (Mimogrede: s 1. januarjem 1957 je bUo izvedeno povečanje plač za pet odstotkov za nekvalificirane in kvalificirane delavce in za 10 odst. za kvalificirane in visokokvalifici- rane delavce. Avto Kočevje je imel ustrezen tarifni pravilnik med prvimi v okraju. Sicer pa smo se takrat že pričeli prepirati o plačah, nagradah, nadomestilih, osebnih dohodkih ali kakorkoli že imenujemo plačo, in se do dandanašnjih dni nismo prenehali! Delavski svet KGP je 9. februarja sklenil, da je treba zagotoviti gozdarskim in kmetijskim delavcem primerno plačo.) Sicer pa je bilo tedaj 52 odstotkov volücev v okraju v članstvu SZDL ali 5,8 odstotka manj kot leto poprej. Svet za gospodarstvo ObLO Ribnica je 23. marca razpravljal in sklepal o gradnji tržnice v Ribnici, ureditvi mlečne restavracije (mleko ostaja, je pa naj cenejša pijača, so ugotovili), gradnji vodovoda v Dolenji vasi, Prigorici in Nemški vasi ter o predlogu društva žena za ustanovitev krpalnice, ki bi bila koristna tudi zaradi zaposlitve žena. ObLO je kot pomoč obljubil šivalni stroj. Tri dni kasneje je bil občinski praznik. Tedaj je bil predsednik občine Ribnica Jože Selšek, predsednik SZDL Jože Oven, Tone Šmalc je bil direktor združene hranilnice, Tone Šobar direktor Opekarne (ob letni proizvodnji štiri milijone opek je gline še za 460 let!), Jože Kušlan pa je bil upravnik zadruge. Zanimiv intervju Leto prej je bil v Ribnici dograjen zadružni dom. Kovinsko podjetje naj bi se še letos preselilo na novo lokacijo v Lepovče, LIP pa je načrtoval rekonstrukcijo žage (zdaj tudi). Ob tem, ko smo že pri Lipu in rekonstrukciji žage, naj omenimo še rubriko „Naš razgovor” (na 1. strani 13. julija), v kateri je gostoval Tone Kovačič, ob-ratovodja žage na LIP (saj poznamo nabavnega Toneta iz Inlesa danes? ). Vedno je nasmejan in dobre volje. Doma je iz Radohove vasi. Vse življenje ga je veselilo delo z lesom, želja pa se mu je uresničila šele po vojni. Začelje v Dravogradu, šel nato v Sevnico, bil kasneje šef skladišča in nato impregnacije lesa v Ortenku in prišel v LIP Ribnica. Na žagi je bilo tedaj 24 delavcev. Z delom je zadovoljen, nujna pa je preureditev žage. Plače je imel takrat 18.000 dinarjev. Šport: od vsega so mu najbolj pri srcu motorna vo?ila. Tak je povzetek razgovora s Tonetom Kovačičem izpred četrt stoletja. (Nadaljevanje na 22. str.) (Nadaljevanje z 21. str.) Asfaltiranje ceste Žlebič — Dolenja vas so Novice napovedale 23. marca. Dan kasneje je bil v Sodražici občni zbor kmetijske zadruge, kije tedaj predstavljala trdno oporo sodraške-ga gospodarstva. V letu 1956 je imela zadruga 10,5 milijona din dobička. V rodovniku imajo 167 krav, 101 telico, 3 bike in 6 bikcev. Povprečna molznost je 2608 litrov mleka, ena pa da celo 4000 litrov. Prodaja 86 glav govedi je dala 7,6 milijona din, kmetje pa so za prodano mleko prejeli nad tri milijone din. Izredno pomemben za razvoj kmetijstva je pašnik na Travni gori. Dovolj je dvigovanja rok, je bilo geslo, pod katerim je novinar 11. aprila poročal s plenuma okrajnega sindikalnega sveta. Družbeno upravljanje naj postane stvarnost tudi v najmanjšem podjetju. Povsod so bile razprave o volitvah v delavske svete in o pripravah na kongres delavskih svetov. Številni so bili tudi seminarji za člane DS. Pripravljala se je šolska reforma, ki je bila izvedena v naslednjem šolskem letu. Na našem območju naj bi imeli naslednje šole: v Loškem potoku osemletko (na Hribu), šestletke na Travi, Podpreski in Novem kotu; v Sodražici osemletko, štiriletko na Gori, Slemena (šestletna šola) so bila v občini Velike Lašče; v občini Ribnica so imeli nižjo gimnazijo in osemletki v Ribnici in Dolenji vasi, šestlet-ko v Grčaricah, štiriletko v Suš-ju, kakor tudi v Velikih Poljanah (pod občino Velike Lašče. Nagrade za novoletno križanko: 1. nagrada — 20 kg sladkorja - Lado Andoljšek, Ortnek; 3. nagrada — 15 kg riža — Vida Čampa, Sodražica 97; 7 nagrada — dva kilograma rozin — Dušan Henigman, Dolenja vas 104 itd. 17. januarja je bil posvet predstavnikov občinskih odborov zveze borcev o pripravah na občne zbore. Odbori ZB dobro delajo, z izjemo v občini Draga — Loški potok. Sklep: vsi občinski odbori naj bi še to leto nabavili prapore, pri čemer naj se zgledujejo po sodraških borcih, ki imajo prvi v okraju prapor. Zima pritiska Prvi sneg v tej zimi je zapadel 6. oktobra, povprečna srednja mesečna temperatura je bila kljub zgodnjemu snegu visoka -1 stopinja Celzija. Iznenadil je januar z zelo spremenljivimi temperaturami: 18. januarja ob 14. uri je bilo minus 4,4 stopinje, zvečer že minus 22,6, zjutraj 19. januarja pa že minus 27,2 stopinji! Na 10. seji sveta za gospodarstvo okraja so govorili (konec januarja) o vprašanjih predvsem lesa. Največ problemov z lesom je imel LIP Ribnica. Kapaciteta lesnoindustrijskih obratov v okraju je bila blizu 18.000 kubičnih metrov, KGP pa je dajal LEP nekaj nad 9.000 kubikov, ostalo so si morali priskrbeti sami. In danes? V začetku februarja so pričeli uporabljati novo skakalnico pri Frančišku v Ribniški dolini, ki je bila med najboljšimi na Dolenjskem. Skok — 33 metrov. Januarja in februarja so bili v Ribnici in Sodražici tečaji za domačo obrt z blizu 30 tečajniki. Loški potok potrebuje več industrije, saj je 100 zaposlenih v kraju z nad 2000 prebivalci odločno premalo. V občinskem proračunu so zagotovili za gradnjo šole v Dolenji vasi deset milijonov dinarjev. Med 24 mladinskimi aktivisti (Novice, 23. marca) so izvedli anketo o vključevanju v Zvezo komunistov. Dva sta že bila v ZK, trije niso marali postati komunisti zaradi okolja, dva ne želita biti v članstvu ZK, ker sta „svobodna državljana”, 17 jih je želelo vstopiti v Zvezo komunistov. ZK je imela med mladimi velik ugled, kritično pa so presojali razna družbena dogajanja. Mladi so težko prihajali do družbenih funkcij. Tiste čase jih je bilo v raznih svetih in komisijah po občinah v okraju le 13. Začetek televizije Velik dogodek za Slovenijo in Slovence: 12. maja 1957 je bil predvajan prvi televizijski program iz Ljubljane. Kmalu so se tudi pri nas pričeli pojavljati televizijski sprejemniki. 25. maja zvemo, da je v občini Sodražica že nad 180 radijskih sprejemnikov. Radio je važen pripomoček za kulturni dvig našega človeka. V ribniški šoli so 26. maja odkrili spominsko ploščo 43 padlim dijakom šole. Leseno spominsko ploščo je naredil Janko Trošt, odkril pa poslanec Matija Maležič. Kino v Ribnici je stalno poln in pogosto ni mogoče priti do kart. Nekateri vojaki čakajo na karte po več ur, kupijo jih po 50 in nato preprodajajo. V Kočevju npr. lahko eden kupi največ štiri karte. Dobro bi bilo uvesti matineje. V Kočevju pa so ponosni na novost — Cinemascope! Ko lec okraja Dlje časa so že potekale razprave o usodi okraja Kočevje. Na seji OLO so sklenili, da na območju okraja, ki se vključuje v ljubljanskega, ostane pet občin: Kočevje, Ribnica, Sodražica, Velike Lašče, Dobrepolje; ukineta se občini Draga — Loški potok in Stari trg ob Kolpi. V naslednjih mesecih so še tekle razprave o organiziranosti občin. Okrajni forumi so se počasi združevali, prav tako forumi občin, ki so se zlivale v eno. Veliko razprav je bilo o usodi občine Draga — Loški potok, kjer so se končno izrekli za Sodražico. Z Ribnico se nikakor niso hoteli združiti ne tedaj niti kdaj kasneje, raje s Kočevjem. „Novice”, letnik 1957. V tem letu je list pogosto pisal o lesni industriji v kočevskem okraju in o problemih lesarstva v Ribnici. Med redkimi fotografijami, objavljenimi v tem letniku, je tudi posnetek žagarskega obrata Lesnoindustrijskega podjetja (LIP) v Ribnici. Približno tak pogled nam nudi tudi danes, razlike pa lahko hitro opazimo. Foto: Arhiv Novice Prvi kongres delavskih svetov je bil junija v Beogradu. Iz okraja je bilo 7 delegatov, iz našega območja Vinko Kersnič, ki je zastopal okrajno industrijo (zaposlen v LIP), in Janez Lesar iz Sodražice, zastopnik okrajnega obrtništva. V posebnem komentarju (delegati so na številnih sestankih poročali o delu kongresa) so Novice ocenile kongres in zapisale, da se kongresa od 1700 delegatov ni udeležilo le osem. V razpravi je sodelovalo 420 delegatov. Kongres je ponovno potrdil pravilnost naše poti. Proračun za šolstvo Proračun občine Ribnica je bil sprejet 20. julija in je znašal 52.402.000 din. Za šole v občini (Ribnica, Dolenja vas, Grčarice, Sušje, nižja gimnazija) je bilo namenjenih 14,407.000 din (za 26 učiteljev na osnovnih šolah in 14 profesorjev na gimnaziji). To je bilo za vse dejavnosti šol. Za štipendije je bilo namenjenih 1,1 milijona din, za predvojaško vzgojo 250.000 in za ljudske knjižnice (Ribnica, Dolenja vas, Jurjeviča, Sušje) 170.000 din. Sicer pa je sanitarna inšpekcija opozorila vodstvo ribniške šole, da bodo šolo zaprli, v kolikor ne bodo uredili sanitarij, vodovodov in prebelili razredov. V novomeški Motornontaži so sestavili že vsak drugi dan po en avto DKW. Vedno več delov izdelujejo sami. Motorizacija je bila torej na prehodu, na avtomobil pa je bilo treba čakati skoraj tako dolgo kot danes. 26. julija je bila zadnja seja okrajnega ljudskega odbora Kočevje, ko so izvolili 12 odbornikov OLO Ljubljana; iz Ribnice so bili Karel Pogačnik in Jože Selšek (Ribnica), Srečko Stupica iz Sodražice in Franc Trdan iz Dolenje vasi. Konec avgusta pa je okrajna volilna komisija že imenovala stalne volilne komisije po občinah, saj so se že pričele priprave na nove volitve odbornikov. Te so bile 20 in 27. oktobra in Novice poročajo o dobri volilni udeležbi povsod. Občinski ljudski odbori so bili konstituirani 5. novembra. Izvoljeni so bili: v Sodražici za predsednika občine Danilo Samsa iz Sodražice, za podpredsednika Ivan Bambič iz Loškega potoka. Predsednik občinskega zbora je bil Evgen Ivanc, zbora proizvajalcev pa Fran Fajdiga. Odbornika OLO iz Sodražice sta bila Danilo Samsa in Fran Fajdiga. V Ribnici je bil za predsednika občine izvoljen Stane Ilc (ob protikandidatu (Nadaljevanje na 23. str.) RIBNICA 900 LET— RIBNICA 900 LET (Nadaljevanje z 22. str.) Jožetu Selšku). Predsednik občinskega zbora je bil Jože Grebenc iz Sušja, zbora proizvajalcev Jože Starc iz Goriče vasi, odbornika v OLO pa Jože Selšek in Tone Šobar. Predsednik okraja je bil ponovno dr. Marijan Dermastia. 4. oktobra je svet obletela novica: iz vesolja se je oglasil znameniti „Bip”, signal iz prvega sovjetskega umetnega satelita. Začela se je vesoljska doba . . . In kultura? Na kulturnem področju smo imeli bistveno manjše denarne in prostorske možnosti, imeli pa smo voljo, ki je je danes vse premalo. Na okrajni skupščini Svobod in prosvetnih društev je 28. marca beseda tekla o kulturnem delovanju. Marsikje so se imeli s čim pohvaliti. V okraju je bilo 24 prosvetnih društev, od tega šest delavskih društev Svoboda. Društva so imela 84 sekcij, od tega 24 dramskih. V prejšnji sezoni so društva uprizorila 53 dramskih del (s 72 ponovitvami). Kulturni domovi so bili vedno in povsod polni (razen morda v Kočevju). Prosvetnim društvom naj bi dajale večjo moralno podporo družbenopolitične organizacije (oh, kako znani izrazi - „naj bi...”). V prosvetnih društvih je bilo 2190 aktivnih članov! KUD Ivana Vrtačnika iz Loškega potoka je pred novim letom uprizoril Nušičevo komedijo „Ljudski poslanec”, v Sodražici so organizirali uspelo novoletno prireditev z lepim kulturnim programom, v Dolenji vasi so mladi z učitelji naštudirali igrico „Sneguljčica”, odrasli pa igro „Poslednji možje”. Posebej je bü pohvaljen igralec Stane Kromar (Pikcov). KUD Ivana Prijatelja iz Sušja je nastopil z „Glavnim dobitkom” (ob novem letu) z Jožetom Ilcem in Angelco Lovšin v glavnih vlogah in ob režiji učiteljice Rozalije Mastnak. DPD Svoboda Jurjeviča je 10. februarja prikazalo igrico „Sneguljčica”, pripravili pa so dramo „Prevara” v režiji Alojza Koširja. Težave imajo z nedograjeno dvorano, kjer je hišna goba uničila komaj kupljeno opremo. V februarju je bil v Sodražici v okviru KUD Vinka Levstika ustanovljen moški pevski zbor. V Sušju so imeli koncert domačega kvarteta z dvajsetimi pesmimi. V Loškem potoku so 30. junija tretjič ponovili igro „Matura”, iz časopisne polemike pa zvemo, da to ni bilo KUD, ampak mladinska organizacija, ki se s KUD najbolje razume. Novembra so mladi Potočani nastopili s komedijo Carla Goldonija „Sluga dveh gospodov”. Spor med mladimi in KUD je še trajal. In še to: v okraju je bilo tedaj 16 knjižnic (s 31.500 knjigami). Le tri knjižnice imajo tudi čitalnice. Število bralcev nenehno narašča. V okraju je bilo tedaj 12.671 izvodov raznih časopisov in revij. Največ je bilo Novic (3900) in Kmečkega glasu (3890 izvodov). Tudi v tedniku Novice je boleče odjeknila vest, daje 15. marca v Parizu na poti iz Londona umrl čika Janko — Moša Pijade, predsednik zvezne ljudske skupščine. Kot danes so tudi pred četrt stoletja v svetu močno odmeva- li dogodki na Poljskem. V zunanjepolitičnem komentarju 20. januarja lahko preberemo, da volitve na Poljskem pomenijo zaključek „poljskega oktobra” — dogodkov v letu 1956. Poljska združena delavska partija je na volitvah v fronti doživela lep uspeh nad vsemi silami, ki so dogodke na Poljskem skušale zaobrniti tako, da bi prišle v deželi na oblast kapitalistične sile ali pa da bi ostalo vse po starem. Šlo pa je za razvoj, napredek, novo . . . Kaj po svetu? In odmevi na druga svetovna dogajanja? Leto poprej smo se zgražali nad trojnim (Izrael, Francija, Anglija) napadom na Egipt. Naše čete v okviru sil OZN na tem vročem terenu napredujejo. Nenehno beremo o grozodejstvih Izraelcev. Sueški prekop čistijo, boj Alžircev za osvoboditev izpod francoskega kolonializma pa je vse hujši. V Evropi se stanje na Madžarskem normalizira, Ču En Laj pa je obiskal Sovjetsko zvezo, kamor je šla tudi naša trgovinska delegacija. Vojaški proračun ZDA je zahteval za leto 1957 (pod Eisenhoverjem) 63 odstotkov narodnega dohodka, kar je drugi vrhunec po vojni. Saj ni bilo čudno! V Zahodni Nemčiji je bil Konard Adenauer, „železni kancler”, tretjič zapored izvoljen za kanclerja. In še bi lahko naštevali, kar se je tedaj po svetu dogajalo in našlo odmev tudi v poročilih ali rednih komentarjih in ocenah na straneh Novic in kar je naše občane posebej zanimalo. Pa še o tehle zanimivostih po svetu so Novice poročale 13. julija: - v Evropi je silna vročina, v Južni Afriki sneg. V začetku julija je v Italiji umrlo v petih dneh 70 ljudi zaradi vročine. V Benetkah je umrlo v domu za stare 16 starčkov zaradi pripeke ob temperaturah 33 do 40 stopinj, — na Soncu so opazne silne eksplozije, ki morda vplivajo na vreme pri nas, — v Italiji so dali v promet nov tip fiata 500, ki porabi 4,5 litra bencina, stane pa 490.000 lir, — v Iraku grade 1000 km dolg naftovod, po katerem naj bi vsako leto steklo 20 milijonov ton nafte, — v Eindhovenu na Nizozemskem je bil svetovni kongres dvojčkov, katerega se je udeležilo 300 parov. — v Švici je, star 80 let, umrl najbogatejši človek — Aga Kan, — blizu Nuernberga so tatovi pokradli iz kurnika kokoši, pustili so le petelina, kateremu so okrog vratu obesili listek s sporočilom lastniku: „Danes zjutraj ob 2. uri sem postal vdovec!” In tako naprej. Veliko zanimivega, pogosto tudi koristnega, predvsem zaradi razumevanje današnjega časa in sedanjih odnosov je najti v tem in drugih letnikih Novic. Naj bo tale skromni zapis, prelet skozi dogajanje v naših krajih pred petindvajsetimi leti, posvečen tudi današnjemu trenutku, ko ob branju in razmišljanju o preteklih časih lahko bolje cenimo sedanjega, ki ga živimo in v katerem ustvarjamo. Smo pa pred praznovanjem letošnjega občinskega praznika, ki pomeni začetek praznovanja visokega jubileja Ribnice, njeno 900-letnico. FRANCE GRIVEC Idejnopolitično usposabljanje - stalna naloga članov ZK Idejnpnopolitično usposabljanje članstva ZK je sestavni del delovanja Zveze komunistov, njena nenehna potreba in naloga. Usposabljanje komunistov mora voditi k razvoju njihove zavesti o odgovornosti za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja. — Usposabljanje komunistov mora voditi k učinkovitemu boju proti ogrožanju stabilnosti razvoja našega družbenega sistema. - Usposabljanje komunistov mora voditi k razumevanju, zavestnemu sprejemanju in uresničevanju zasnove splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. - Usposabljanje komunistov mora voditi tudi k razumevanju gibanj, protislovij in idejnih razlik v sodobnem svetu in v delavskem ter komunističnem gibanju- Lahko rečemo, da je dobra idejnopolitična usposobljenost članstva Zveze komunistov osnova za njihovo uspešno in učinkovito delo. Usposabljanja ne smemo jemati kot nekaj odvečnega, pač pa kot osnovni pogoj za akcijo. Komunisti lahko le oboroženi z znanjem, sposobnostjo ter z jasnim poznavanjem ciljev Zveze komunistov uspešno in učinkovito delujejo. V preteklosti smo usposabljanju posvečali premalo pozornosti. V letošnjem letu pa smo na nivoju občinske konference ZK Ribnica organizirali političo šolo ZK, ki jo je uspešno končalo 18 slušateljev. Sola je trajala od 28. septembra 1981 do 20. januarja 1982. Program je bil sestavljen iz 7 tematskih področij in je obsegal 120 ur. Naj naštejemo teme: temelji marksizma, temeljne značilnosti ustvarjalne uporabe marksizma v jugoslovanskem delavskem gibanju, mednarodni odnosi in zunanja politika Jugoslavije, družbenoekonomski odnosi v jugoslovanski samoupravni socialistični družbi, nekateri problemi uresničevanja družbenopolitičnega sistema v SFRJ, naloge komunistov pri samoupravni preobrazbi nekaterih družbenih dejavnosti, družbena vloga in idejni temelji ZK v socialistični samoupravni družbi. Predavali so v glavnem domači kadri, razen za tri te- matska področja in sicer: temelji marksizma (prof. Berčiče va iz Ljubljane), ustvarjalna uporaba marksizma v jugoslovanskem delavskem gibanju (dr. Metod Mikuž) in mednarodni odnosi (Drago Košmrlj). Izredno smo bili zadovoljni z resnostjo slušateljev ter njihovim delom. Podobno obliko usposabljanja bomo organizirali tudi letos. Poleg te pa načrtujemo še druge oblike, tako da se bo usposabljala več kot tretjina članov Zveze komunistov v občini. Posebni poudarek pa bomo dali usposabljanju v osnovnih organizacijah, kjer bodo morali biti aktivno udeleženi vsi člani ZK v občini. B. J. Del dolnjevaškega polja je kot jezero in to večkrat na leto za dlje časa. Tedaj se proti Kočevju vozimo kot po napisu. Seveda je zaradi vode (pa tudi zaradi odnosa do kmetijstva) dolenjevaško polje polje zvečine le še po imenu, sicer pa bolj spominja na zamočviijen travnik. Jezero ki naj bi preprečevalo podobna poplavljanja, pa bo nekaj kilometrov višje, od Prigorice proti Ribnici oziroma Ugaiju. Foto: Pile Dr. Pille: ČLOVEKOVA ANATOMIJA Tretje poglavje: DUŠA Prav tako kot obleka, je tudi duša sestavni del človekovega telesa. Iz česa je zgrajena, doslej medicinska znanost še ni ugotovila, prav tako pa tudi ne, v katerem delu človekovega telesa je. Kitajci trdijo, da je nekje blizu jezika, Indijci pravijo, da je v debelem črevesju, Skandinavci pa zagovarjajo teorijo, da je sedež duše nekje pod pazduho. Naj bo tako ali drugače, duša je. Po njenih lastnostih in wm w: ä%äJ- S. F Dopisujte v REŠETO — pričakujemo novice in prispevke tudi iz vašega kraja! W> ----------------------------« ? Ne pozabimo: brez do- 4 4 i_____ __—: z f brega obveščanja ni ^ ^ uspešnega samoupravlja- | nja! f n,a! ^ £ I ^^xvxxxwvxxxxxxwxxxxxxxxxvxxxvxxwxxxxx duševnih vrednotah jo klasira-mo v več kategorij: dobra duša, slaba duša, pa prekleta, hinavska, blaga, pojanska, hudičeva, hecna, pokvarjena, prisrčna, neumna, zagamana duša in še kilometre daleč tako naprej. Človek brez duše ne bi mogel živeti. Ta mu daje impulze, da sploh lahko dela, ljubi, razbija, spi, kolne, pijančuje, skače čez planke in tako naprej. Duša je po svoji duši strašansko občutljiva stvar. To občutljivost prenaša po nevidnih valovih na človekovo telo, ki se potem temu primerno obnaša. Oglejmo si primer. Če človek reče, da mu duša veleva, naj se napije, se bo napil. Potem pa duša žene od tega človeka pravi, naj pijancu razbije butico, pa mu jo. To dokazuje obstoj fantastične, neuničljive zveze med dušo in človekom, njegovimi možgani, kostmi, kurjimi očesi in žolčnimi napadi. Večkrat pa se človeku zgodi, da tudi njegova duša zboli. Tej bolezni pravimo duševna stiska. Ta bolezen sicer ni nalezljiva, kakor sta revma in zobobol, vendar povzroča človeku lahko hude težave. Pri tej bolezni se človeku duša tako skrči, kakor njegova denarnica, ki jo na plačilni dan prinese ženi na vpogled. S tem je dokazano, da tudi duša lahko zboli. Če se v človekovem telesu napihne slepič, mu ga kirurgi kirurško odrežejo. Zal pa duše s kirurškim posegom ni mogoče pozdraviti, ker dohtarji pač natančno ne vedo, kje sploh je. Duša se lahko tudi trga. To najbolje občutijo mladi nesrečni zaljubljenci, ko zarjovijo „je-bemtiduš”, skočijo v Ljubljanico in utonejo. Takrat se duša loči od človeka in gre svojo pot. Najboljše zdravilo za človekovo dušo je denar, vendar ga zaradi stabilizacije na zdravniški recept ni mogoče dobiti. Četrto poglavje: KURJE OKO Kurje oko je nadležen sestavni del človekovega telesa. Kdaj je bilo izumljeno, točno ni znano, vendar domnevajo, da se je rodilo nekje v času med kameno in atomsko dobo. Kurje oko ima človek zato, da imajo milijoni delavcev v čevljarski industriji zaposlitev. Prav zaradi tega dejstva človek ne nosi kurjega očesa s seboj v podlaki, ampak v čevljih. Sestavljeno je iz dveh delov in sicer iz nekakšne neumne trde kože in iz bolečine (lat.: boliticus). Kurje oko igra v človekovem življenju izredno pomembno vlogo. Od njega je odvisno človekovo razpoloženje, slabo počutje in tako naprej. To se najbolj izraža na plesnih prireditvah, soldaškfli marših pa tudi v postelji, ko mu je še navadna ijuha prevelika obremenitev. Tudi na račun kurjega očesa si nekateri ljudje kujejo lepe denarce. Tem ljudem uradno ne pravimo ljudje, ampak pedi-kerji. Oni uporabljajo nekakšne pipce, s katermimi človeku odrežejo kurje oko. Toda kurje oko človeku kmalu spet požene in tako ustvari pogoje, da si pediker zopet zasluži lepe denarce. Kurje oko se kot del človekovega telesa redi na prstih noge. Največkrat se to dogodi na mezincu, sredincu in prstancu. Ko se človeku pojavi ta nadlega, se mu tudi obogati besedni zaklad z naslednjimi pridevniki: benti škarpe, kurja očesa, mater naravo in še marsikaj. V kameni dobi ljudje niso poznali kurjega očesa. Vzrok je bil v tem, da takrat še niso znali izumiti pedikerjev in čevljarske industrije. Ljudje so hodih po naravnih podplatih ne pa v čevljih. To dejstvo potrjuje moje znanstvene ugotovitve, da so ljudje v kameni dobi manj neumni od nas v atomski. Treba je omeniti, da ima kurje oko velikansko vlogo v svetovnem gospodarstvu. Diktira proizvodnjo živinoreje (proizvodnja usnja za škarpe), izdelavo plastičnih mas za proizvodnjo naravnega usnja in temu podobno. Od kod je prišlo temu sestavnemu delu človekovega telesa ime „kurje oko”, do danes doh-tarske univerze še niso ugotovile . Kakšno zvezo ima to s kurami, tudi sam nisem mogel ugotoviti. Vsemu svetu pa je znano, da kure nimajo kurjih očes zaradi tega, ker hodijo bose. Prihodnjič: DENARNICA REŠETO ^Glasilo Socialistične zveze clelovnega ljudstva Ribnica — Izhaja enkrat na mesec v nakladi 3500 izvodov — Ureja uredniški odbor v sestavi: France Grivec (glavni in odgovorni urednik). Stane Kromar, Karel Oražem, Ivan Petrič, Viktor Pogorelc, Alojzija Zakrajšek in Franc Železnik (tehnični urednik) — Uredništvo: SO Ribnica, 61310 Ribnica (tel. 861-090, 861-091) - Grafična priprava: DITC Novo mesto; TOZD Dolenjski list, tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto.