Foštsima pavsalirana.
149.	¥ Ljubljani^ dne 27. decembra 1920.	Letnik II.
Kraljevina Srbov, irvatov is Slovencev,
mmMMMl ULST1
deželne vlade ma ilovemjo.
Vsebina: Iz „Službenih Kovin kraljevine Srha, Hrvata i Slovenaca,“. — Rapallska pogodba med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in med kraljevino Italijo. — Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo, s katero se podaljšuje rok veljavnosti naredbe o u&tanovitvi državnega stanovanskega urada. Naredba deželne vlado za Slovenijo, s katero se šolski posli izročenega področja mestne občine celjske prideljujejo okrajnemu glavarstvu v Celju. Naredba deželno vlade za Slovenijo v sporazumu z zdravstvenim odsekom za Slovenijo, s katero se šolski in zdravstveni posli izročenega področja mestne občine mariborske prideljujejo okrajnemu glavarstvu v Mariboru. Naredba deželne vlade za Slovenijo, s kaUro so šolski posli izročenega področja mestne občine ptujske prideljujejo okrajnemu glavarstvu v Ptuju. Naredba deželna vlade za Slovenijo, 8 katero se dovoljuje zvišana mostnina na dravskem mostu ptujske mestue občine. Naredim poverjenika za pravosodje, s katero so zvišujejo trošnine, bodarine, prenočnine in vročnine. Naredba poverjeništva za javna dela v sporazumu s oddelkom ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani, kako je ravnati s parnimi kotli, ki so bili brez zadostnih dokumentov kupljeni od gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo v Ljubljani. — Razglas ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka v Ljubljani, da je dovoljena ustanovitev delniške družbe pod imenom: „Drava“, lesna industrijska delniška družba s sedežem v Mariboru. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo: Razglas poverjeništva za notranje zadeve o izpremombah v občinskem gerentstvu v Teznu. Iščejo so translatorji za prevajanje spisov iz tujih jezikov v slovenščino. Razpust društva „Gymnasial Unterstützungsverein“ v Celju. Razglas o vračunjanju izgub v teži, ki se pri kmetijskih pridelkih pojavljajo pri zaključitvi skladiščnih knjig. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v Sloveniji z dne 24. decembra 1920. Razglas državljanom bivše Srbije in Črne gore in dobrovoljcem. — Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro : Razglas glede naznanil o upravičenih prejemnikih.
Razglas o < dmeri dohodnine, plačarine in rentnine za leto 1921. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. — Razno objavo.
Iz „Službenih H6vin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 283 z dne 20. decembra 1920.:
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 11. decembra
1920.,	št. 49.081, s katero se dr. Gregor Žerjav, poverjenik za pravosodje pri deželni vladi v Ljubljani, razrešuje poverjeniške dolžnosti.
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 11. decembra
1920.,	št.49.082, s katero se dr. Vladimir Ravnihar imenuje za poverjenika za pravosodje pri deželni vladi v Ljubljani.
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 31.oktobra 1920., s katero se odobruje ostavka, ki jo je dr. Anton N o-v a č a n, pisar I. razreda pri kraljevskem poslaništvu
v Pragi, podal na državno službo.
Objave ministrstva za notranje zadeve, da so v naši državi prepovedani:
1.	) madžarska brošura „Baranya“ (Kaposvär), ker piše zoper interese naše kraljevine ter s svojim pisanjem agitira pri naših tujih elementih;
2.	) Hst „Medjumurje“ (Nagykanizsa), ker prinaša lažnive vesti o stanju v naši državi;
3.	) „Kommunismus“ (Dunaj), ker s svojim pisanjem škoduje našim državnim interesom, zbujajoč med državljani nezadovoljstvo;
4.	) „Narodni List“ (Pittsburg, Amerika), ker prinaša neresnične vesti o razmerah v naši državi.
Zapisnik o 76. redni seji začasnega narodnega predstavništva ujedinjene kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 12. marca 1920.
Številka 284 z dne 21. decembra 1920.:
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 14. decembra
1920.,	s katero se odobruje ostavka drja. Janka Brejca, predsednika deželne vlade za Slovenijo v
Ljubljani.
Objavi generalne direkcije carin: V Gederovcih se otvarja carinski oddelek glavne carinarnice II. vrste v Murski Soboti. — Na Homcu, v Mežici in v Koprivni se otvarjajo carinski oddelki sporedne carinarnice v Prevaljah, v Črnečah pa carinski oddel-V sporedne carinarnice v Dravogradu.
486.
Rapailska pogodba med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in med kraljevino Itaiijo.*
V želji, da ustvarita režim vzajemnega, iskrenega prijatejjstva in prisrčnih razmer v skupno ko-rist obeh narodov: kraljevina Italija, priznavajoča stvoritev sosednje države za dosego enega izmed najvzvišenejših ciljev vojne, ki jo je vodila:
Razglašena v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 273, izdanih dne 8-decembra 1920.
j je Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in I Slovencev imenoval za svoje pooblaščence:
gospoda drja. Milenka P- Vesniča, predsednika j ministrskega sveta;
gospoda Anto Trumbiča, ministra za zunanje zadeve;
gospoda Kosto Stojanoviča, ministra za finance; Njegovo Veličanstvo kralj Italije pa je imenoval za svoje pooblaščence:
cavaliej-a Giovaiinija Giolittija, predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve; konta Karla Sforzo, ministra za zunanje zadeve; prof. Ivanhoeja Bonomija, vojnega ministra, ki so potem, ko so izrfienjali svoja pooblastila, katera so bila priznana za polnoveljavna, dogovorili to - le:
Člen 1.
Med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in med kraljevino Italijo je določena nastopna meja: Od gore Peči (kota 1511), ki je skupna trem mejam: Italije, Avstrije in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, do gore Jalovca (kota 2643) črta, ki se določi na terenu z občno smerjo od severa na jug in ki teče preko kote 2272 (gora Ponča). Gel gore Jalovca (kota 2643) črta, ki teče ob razvodju med reko Sočo in Savo Dolinko do gore Triglava (kota 2863), potem ob razvodju med reko Sočo in Savo Bohinjko do severovzhodnega pobočja gore Možica (kota 1602) preko kot 2398 (Lepa spita), 2003 (Lavševica) in 2086 (Kuk).	V
Od severovzhodnega pobočja gore Možica do vzhodnega pobočja gore Porezna (1632) črta, ki se določi na terenu z občo smerjo od severa na jug.
Od vzhodnega pobočja gore Porezna (kota 1632) do zapadnega pobočja gore Blegoša (kota 1562) črta, ki se določi na terenu z občo smerjo od zapada na vzhod, puščaje kraj Davčo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, Dol. Novake pa Italiji.
Od zapadnega pobočja Blegoša (kota 1562) do vzhodnega pobočja gore Bevka (kota 1050) črta, ki se določi na terenu z občo smerjo od severovzhoda na jugozapad, puščaje kraje Leskovico, Kopačnico in Zavoden kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, oba prelaza Podlanišča pa Italiji.
Od vzhodnega pobočja gore Bevka (kota 1050) do tikoma zapadno od kraja Hotedršice črta, ki se določi na terenu in ki pušča kraje Javorov dol, Žire, Opale, Hlevišče, Rovte, Hotedršico kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, a Prapretno (kota 1006), kraje Breznice, Vrsnik, Zavratec, Medvedje brdo Italiji.
Potem do kraja Želš črta, ki teče izpočetka zapadno od jarka poleg vozne ceste hotedršiško - planinske, puščaje kraje Planino, Unec, Želše in Rakek kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Od Želš do Čabranske police črta, ki se določi na terenu z občo smerjo od severozapada na jugovzhod in ki teče najprej po vzhodnem pobočju grebena Javornika (kota 1268), puščaje kraje Dol-enjo vas, Dolenje Jezero in Otok kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, a vrhove kot 875, 985, 963 Italiji; poten ob vzhodnem pobočju Bičke gore (kota 1238) in Pleče gore (kota 1067), puščaje Italiji kraj Le-
skovo dolino; potem seče razpotje pri krsti 912 zapadno od Škodnika, prehaja vzhodno od razpotja pri koti 1146, vzhodno od Cifrov (kota 1399) in teče do Čabranske police, ki ostane na italijanskem ozemlju skupaj z vozno cesto, ki drži ob vzhodnem pobočju Snežnika.
Od Čabranske police do Griže (kota 502) črta, ki se določi na terenu z občo smerjo od severovzhoda na jugozapad in ki prehaja vzhodno od gore Trstenka (kota 1243) preko kote 817, jugovzhodno od Suhove, nato južno od Židovja (kota 660) in potem vzhodno od Griže (kota 502), puščaje kraja Klano in Brezo Italiji, a Studeno kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Od Griže (kota 502) do meje z državo Reko črta, ki se določi na terenu in ki ima občno smer od severa na jug do vozne ceste rupsko - kastavske, primeroma na pol pota med Juršiči in Spinčiči, potem seče to cesto ter obseza na zapadu kraja Mizerje in Trinajstiće, ki ostaneta kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, prehaja na vozno cesto Matulje-Kastav navzgor od razpotja vzhodno od Matulj, Ka-lazov, potem na cesto Reko - Kastav na severno mejo svobodne države Reke in natančno na severni vrh kraja Rubešev (razpotja pri Tometičih, primeroma 500 metrov južno od razpotja zapadno od Kastva).
Dokler pa se na italijanskem ozemlju ne izdelajo redne cestne zveze, je uporaba navedenih voznih cest in razpotij zapadno od Kastva popolnoma svobodna tako za kraljevino Italijo kakor za državo Reko.
Člen 2.
Zader (Žara) z ozemljem, ki je popisano niže, se priznava za sestavni del kraljevine Italije.
Ozemlje Zadra pod italijansko suverenitete obseza mesto in davčno občino Zader in davčne občine (odlomke) Arbanase (Borgo Erizzo), Crno (Cerno), Bokanjac (Boccagnazzo) in oni del davčne občine (odlomka) Dikia, ki drži od morja, primeroma 700 metrov jugovzhodno od vasi Dikia in potem severovzhodno do kote 66 (Griž).
S posebno konvencijo se še določi vse, kar se tiče izvršitve tega člena glede občine zadrske in njenih odnošajev z okrajem in s pokrajino Dalmacijo; urede se tudi vzajemni odnošaji med ozemljem, dodeljenim kraljevini Italiji, in ostankom ozemlja, ki je bilo do sedaj sestavni del te občine, tega okraja in te pokrajine, pa je dodeljeno kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, obsezajoč tudi pravično porazdelitev pokrajinskih in občinskih posestev in dotičnih arhivov.
člen 3.
Istotako se priznavata za sestavni del kraljevine Italije otoka Čres (Cherso) in Lošinj (Lussin) kakor tudi manjši otoki in grebeni, ki so v dotičnih sodnih okrajih, potem manjši otoki in grebeni, ki so v administrativnih mejah pokrajine Istre, v kolikor je v členu 1. dodeljena Italiji, in otoka Lastovo (Lagosta) in Pelagruža (Pelagosa) z bližnjimi otoki. Vsi drugi otoki, ki so pripadali bivši avstro - ogrski monarhiji, se priznavajo za sestavni del kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Člen 4.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevina Italija priznavata popolno svobodo in nezavisnost države Reke (Fiume) ter se zavezujeta, da jo bosta zvesto spoštovali.
Državo Reko tvorita:
a)	corpus separatum v sedanjih mejah mesta in okraja Reke;
b)	del bivšega ozemlja Istre, omejen tako-le: na severu s črto, ki se določi na terenu in ki izhaja neposredno od Kastva ter prehaja na mejo corpus separatuma na cesto Sv. Matija - Reka, puščaje kraja Srdoče in Hoste kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in vso ono vozno cesto severno od železnice, ki drži preko Matulj in razpotja pri koti 377 zapadno od Kastva do Rupe v državi Reki; na zapadu s črto, ki izhaja od Ma-iulj k morju pri Preluki. puščaje železniško postajo in kraj Matulje italijanskemu ozemlju.
Člen 5.
Meje ozemlja, o katerih govore prejšnji členi, določita na terenu razmejitveni komisiji, sestavljeni na pol iz delegatov kraljevine Italije, na pol iz delegatov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Če bi nastal spor, se naprosi predsednik švicarske konfederacije za razsodniško izreko, ki bo izvršna.
Zaradi jasnosti in večje točnosti se prilaga tej pogodbi zemljevid v merilu 1:2,000.000, na katerem so zarisane splošne smeri omenjenih meja.
Člen 6.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevina Italija skličeta v dveh mesecih od dne, ko stopi ta pogodba v veljavo, konferenco, sestavljeno iz kompetentnih strokovnjakov obeh držav. Ta konferenca poda v najkrajšem času obema vladama točne predloge o vseh vprašanjih, vplivajočih na upostavitev najsrčnejših ekonomskih in rinančnih razmer med obema državama.
Člen 7.
Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev izjavlja, da priznava v korist italijanskih državljanov v Dalmaciji to-le:
1.	) Koncesije ekonomskega značaja, dane po vladi in javnih uradih onih držav, ki jih je nasledila kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, italijanskim družbam ali državljanom in ki jih ti uživajo na podstavi koncesij, zakonito pridobljenih do dne 12. novembra 1920., se bodo popolnoma spoštovale; vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se zavezuje, da bo izpolnjevala vse obveznosti prejšnjih vlad.
2.	) Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev se strinja s tem, da imajo Italijani, ki so bili do dne
3.	novembra 1918. pripadniki ozemlja bivše avstro-ogrske monarhije, katero je po mirovnih pogodbah z Avstrijo in z Ogrsko in po tej pogodbi priznano za sestavni del kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, pravico opcije za italijansko državljanstvo leto dni od dne, ko stopi ta pogodba v veljavo, ter jih oprašča obveznosti, da bi morali svoj domicil prenesti z njenega ozemlja. Obdrže pravico do svobodne rabe svojega jezika in do svobodnega vero-izpovedanja z vsemi ugodnostmi, ki izvirajo iz te pravice.
3.	) Doktorat in druge univerzitetne naslove, ki so jih državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev že pridobili na univerzah in na drugih zavodih za višjo izobrazbo v Italiji, priznava vlada Srbov, Hrvatov in Slovencev za polnoveljavne na svojem ozemlju ter jim daje profesionalne pravice, enake onim, ki izvirajo iz doktoratov, pridobljenih na univerzah ali na drugih zavodih za višjo izobrazbo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Vprašanje o veljavnosti višjih študij, ki jih bodo italijanski državljani dovršili v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev kakor tudi državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Italiji, bo predmet naknadnim pogajanjem.
Člen 8.
V interesu dobrih intelektualnih in moralnih razmer med obema narodoma bo vlada čim prej sklenila konvencijo za okrepitev intimnega vzajemnega razvoja kulturnih razmer med obema državama.
Člen 9.
Ta pogodba se je spisala v dveh izvodih; eden je italijanski, drugi srbskohrvaški.
Če bi nastal spor, je merodajno italijansko besedilo kot jezik, znan vsem pooblaščencem.
V potrdilo tega so zgoraj označeni pooblaščenci podpisali to pogodbo.
Sklenjeno v Rapalli, dne 12.novembra 1920.
Mil. R. Vesnič s. r. Dr. Ante Trumbić s. r, Kosta Stojanovič s. r. Giovanni Giolifii s. r.
K. Sforza s. r. Ivanhoe Bonomi s. r.
---- ....... ---------
Nareie deželne vlade za Slovenijo,
4S7*
Naredba eelokepie deželne vlade m Slovenijo,
s katero se podaljšuje rek veljavnosti naredbe
z dne 30. septembra 1919., št. 747 Ur. L
Rok veljavnosti naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo o ustanovitvi državnega stanovanskega urada z dne 30. septembra 1919., št. 747 Ur. L, se preko roka, določenega v § 42. navedene naredbe, podaljšuje do dne 31. decembra 1921,
Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani, dne 18. decembra 1920.
- Vodja deželne vlade: dr. Pitamic s.r.
488,
Naredba deželne vlade sa Slovenijo, s katare se šolski posli izročenega področja mestne občine celjsko prideljüjejo okrajnemu
glavarstvu v Celja.
V	zmislu § 49. občinskega statuta za mesto Celje z dne 21. januarja 1867., dež. zak. št. 7, in dodatno k naredbi deželne vlade za Slovenijo z dne 7. julija
1920.,	Ur. 1. št. 278, se odreja:
§ H
Izmed poslov politične uprave i. stopnje, izročenih mestni občini celjski, se odkazujejo okrajnemu glavarstvu v Celju poleg poslov, navedenih v naredbi z dne 7. julija 1920., Ur. 1. št. 278, tudi posli, ki se tičejo uka.
§ 2.
Ta naredba kakor tudi naredba z dne 7. julija
1920.,	Ur. 1. št. 278, stopita v veljavo z dnem 1. januarja 1921,
Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani, dne 18. decembra 1920.
Vodja deželne vlade: dr. Pitamic s. r.
489,
Nareäba deželne vlade za Slovenijo v sporazumu z zdravstvenim odsekom za Slovenijo,
s katero se šolski in zdravstveni posli izročenega področja mestne občine mariborske pridelujejo okrajnemu glavarstvu v Mariboru.
V	zmislu § 38., odstavka 3. in 4., občinskega štatuta za mesto Maribor z dne 23. decembra 1871., dež. zak. št. 2 iz leta 1872., in dodatno k naredbi deželne vlade za Slovenijo z dne 1. aprila 1920., Ur. 1.št. 197, se odreja:
§ C
Izmed poslov politične uprave I. stopnje, izročenih mestni občini mariborski, se odkazujejo okrajnemu glavarstvu v Mariboru poleg poslov, navedenih v naredbi celokupne deželne vlade z dne 1. aprila 1920., Ur. 1. št. 197, tudi posli, ki se tičejo uka in zdravstva.
§ 2.
Nadalje se odkazujejo okrajnemu glavarstvu v Mariboru vsi ostali zdravstveni posli mestne občine mariborske, ki spadajo po veljavnih predpisih v izročeno področje občin (§ 4. zakona z dne 30. aprila
1870.,	drž. zak. št. 68).
§ 3.
Ta naredba kakor tudi naredba z dne 1. aprila
1920.,	Ur. 1. št. 197., stopita v veljavo z dnem 1. januarja 1921.
Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani, dne 18. decembra 1920.
Vodja deželne vlade: dr. Pitamic s. r.
490,
Naredba deželne vlade za Slovenijo, s katero se šolski posli izročenega področja mestne občine ptujske prideljujejc okrajnemu glavarstvu v Ptuja.
V	zmislu § 49. občinskega štatuta za mesto Ptuj z dne 4. oktobra 1887., dež. zak. št. 45, in dodaino k naredbi deželne vlade za Slovenijo z dne 7. julija
1920.,	Ur. 1.št.279, se odreja:
§ U
Izmed poslov politične uprave I. stopnje, izročenih mestni občini ptujski, se odkazujejo okrajnemu glavarstvu v Ptuju poleg poslov, navedenih v naredbi z dne 7. julija 1920., Ur. 1. št. 279, tudi posli, ki se tičejo uka.
§ 2.
Ta naredba kakor tudi naredba z dne 7. julija
1920.,	Ur. I. št. 279, stopita v veljavo z dnem 1. januarja 1921.
Deželna vlada za Slovenijo v Ljubijaui,
dne 18. decembra 1920.
Vodja deželne vlade: dr. Pitamic s. r.
491,
Haredha deželne vlade za Slovenijo, s katero se dovoljuje zvišana mostnina na dravskem mostu ptujske mestne občine.
Ptujski mestni občini se dovoljuje, da sme na dravskem mostu pobirati zvišano mostnino po tej-le tarifi:
za dvovprežne vozove, enkratna vožnja . . . 2 K, za enovprežne vozove, enkratna vožnja . . . 1 K,
za vsako živino....................... 1 K,
za avtomobile, enkratna vožnja.............10 K.
Mostnine so prosti samo vozovi gasilnih društev, reševalnih oddelkov, vojaških oblastev in mestni vozovi. Mostnine prosti so tudi vozovi s poljskimi pridelki meščanov iz Krčevine in iz mestnega loga.
Pobiranje zvišane mostnine velja samo za dobo abnormalnih gospodarskih razmer, najdalje za pet let. Deželna vlada si pridržuje pravico, da zniža te tarifne postavke, kadar bi se to pokazalo za umestno vsled izboljšanih splošnih gospodarskih razmer.
V	Ljubljani, dne 21. decembra 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za javna dela.
Vodja poverjeništva: inž. Klinar s. r.
492,
Naredba poverjenika zg pravosodje z dne 22. decembra 1920., a katero se zvišujejo trošnine, kodarine, prenočnine in vročnine.
Z odobritvijo ministrstva pravde se odreja na podstavi člena XXXIV. uvodnega zakona k civilnemu pravdnemu redu z dne 1. avgusta 1895., drž. zak. št. 112, za čas, dokler trajajo izredne razmere, ki jih je provzročiia vojna:
Člen I.
Pristojbine, navedene v členu I. in II. naredbe poverjenika za pravosodje z dne 10. maja 1920., Ur. 1. št. 209, se zvišujejo za 100 %.
Člen II.
Naredba bivšega avstrijskega pravosodnega ministrstva z dne 30. marca 1905., drž. zak. št. 54, iz-premenjena po § 5., točki 1., naredbe Narodne vlade z dne 12. decembra 1918., Ur. 1. št. 201, in po členu
I.	naredbe poverjenika za pravosodje z dne 10. maja
1920.,	Ur. 1.št.209, se izpreminja tako:
§ 3., prvi odstavek, naj se glasi:
Če je odšel izvršilni organ na kraj izvršbe, nje pa iz kateregakoli razloga ni izvršil, mu pristoja polna trošni na,
člen III.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve.
Poverjenik za pravosodje:
:	dr. Ravnihar s. r.
493.
Naredba poverjeništva za javna dela v sporazumu z oddelkom ministrstva za trgovino m industrijo v Ljubljani, kako jo ravnati s parnimi kotli, ki so bili brez zadostnih dokumentov kupljeni od gospodarske komisije za stvarno domooiltzacijo v lijubljam.
Člen 1.
Vse prejšnje naredbe glede ravnanja s starimi parnimi kotu, ki se premeste, oziroma prodado, ostanejo še naaaije v veljavi. Izvzeti so le oni parni kotli, ki so oo preobratu leta 1918. prešli v posesi gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo v Ljubljani ter so bm prodani interesentom brez dokumentov, oziroma brez zadostnih dokumentov.
Glede takih kotlov pa se naredba bivšega c. kr. ministrstva za trgovino v sporazumu z ministrstvom za notranje zadeve z dne 2. decembra 1893., drz. zak.st. 1/2, izpreminja, oziroma popoinjuje tako-le:
Člen 2.
Lastnik, ki je kupil parni kotel od gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo v Ljubljani, si mora od izvirne tvornice preskrbeti duplikat tvorni-škega kotelnega certifikata. Duplikat naj navaja ime tvornice, leto izdelave, številko kotla, dovoljeno obratno napetost, sliko parnega kotla z glavnimi merami, vrsto in izvor upotrebijenega materiala za pločevine, cevi itd. kakor tudi po možnosti ime in obratovališče prejšnjega lastnika parnega kotla. G dokumenti se pošljejo s pravilno koikovano prošnjo preizkuševalnemu komisarju za parne kotle v Sloveniji, ki ukrene v zmislu dotičnih naredb, česar je treba, ter izda certihkat, v katerem mora biti zabeležena zgodovina omenjenega parnega kotla.
člen 3.
Kotli neznanega izvora so zavezani najstrožji preizkušnji ter ostanejo tudi pozneje pod posebnim nadzorstvom preizkuševalnega komisarja, ki ima pravico in dolžnost, da takoj ustavi obratovanje, čim zapazi nedostatke resnejšega značaja. Postopek za dosego uradnega certifikata je pri teh kotlih podoben postopku po prejšnjem odstavku. Prošnji, ki se naslovi na preizkuševalnega komisarja za parne kotle v Sloveniji, se mora priložiti natančen popis kotla, na-risek kotla z označbo glavnih mer, vseh podatkov, ki so potrebni za izračun, t. j. debelino pločevin, premer kotla, narisek podolžnih in prečnih zakovičnih šivov, nadalje število, razdelbo, dolžino, premer in debelino cevi, vse podatke varnostnih zaklopnic in popis ostale kotelne opreme. Predložiti se mora razen tega še izračun koncesioniranega pritiska.
Člen 4.
Ako sedanji lastnik kotla znanega izvora dokazno ne more dobiti certifikatnega duplikata od tvornice (n. pr. če inozemska tvornica neče odgovoriti, če nima več podatkov ali pa če ne eksistira več itd.), je postopati podobno kakor s kotli neznanega izvora.
V Ljubljani, dne 19. decembra 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za javna dela.
Vodja poverjeništva: inž.Klinar s.r.
Bazglasi osrednje vlade.
Št. 9915/20.	1838
Razglas.
Minister za trgovino in industrijo je gg. Francu f-eupuščku, Alojziju Križniču in inž. Oskar-luDračarju v Mariboru dovolil ustanoviti delniško družbo pod imenom: „Drava“, lesna industrijska delniška družba # sedežem v Mariboru.
Družba se namerja baviti z vsemi trgovskimi in industrijskimi posli, ki spadajo v področje lesne trgovine in lesne industrije.
Delniška glavnica znaša dva milijona kron ter je razdeljena na 4000 delnic po 500 kron, ki se glase na prinosnika.
Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 21. decembra 1920.
Dr. Marn s. r.
Bazglasi deželna vlade za Slovenijo.
Št. 17.805/1920.
Razglas poverjeništva za notranje zadeve
o izpremembah v občinskem gerentstva v Tezan
Fran Šantl je zaradi izselitve odvezan poslov občinskega gerenta v Teznu, okraj mariborski. Na njegovo mesto je imenovan Ivan Leber, posestnik v leznu; za prisednika v gerentskem svetu in obenem za gerentovega namestnika v tej občini pa je imenovan Alojzij Kovačič, pekovski mojster v Teznu.
V	Ljubljani, dne 16. decembra 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za notranje zadeve.
Vodja poverjeništva: dr. Pitamic s. r.
Št. 12.881/pr.
Razpis.
Translatorje za prevajanje spisov iz tujih jezikov v slovenšč no išče deželna vlada za Slovenijo za madžarski, poljski, angleški, francoski in češki jezik.
Delo na dom, honorar po dogovoru. Ponudbe na poverjeništvo za notranje zadeve deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani do konca meseca januarja 192 1.
V	Ljubljani, dne 13. decembra 1920.
Za vodjo poverjeništva za notranje zadeve: Kremenšek s. r.
Št. 9952/pr.—1920.
Razpnst društva.
Društvo „Gymnasial - Unterstützungsverein“ v Celju je razpuščeno, ker ne ustreza več pogojem svojega pravnega obstanka.
V	Ljubljani, dne 21. decembra 1920. Predsedstvo poverjeništva za notranje zadeve.
Za vodjo poverjeništva: Kremenšek s.r.
Št. 9175.
Razglas.
Minister za kmetijstvo in vode je z odločbo z dne 30. novembra 1920., št. 20.916/L, odobril predlog, sestavljen na konferenci načelnikov tega muu strstva, da se smejo pri kmetijskih pridelkih izgube v teži, ki se pojavljajo pri zaključitvi skladiščnih knjig in ki jih provzroča sušitev, izhlapevanje in izguba, za dobo od treh četrtin leta do enega leta vračunjati tako-le:
pri pšenici . . .	2 %,	pri slami . . .	. 10%,
„ ječmenu . . .	2 %,	,, otavi . . .	. 15%,
»rži		2 %,	» fižolu . . .	. 5%,
„ ovsu . . . .	3 %,	„ grahu . . .	. 5%,
„ koruzi v zrnu	2 %,	» čebuli . . .	. 15 %,
„ koruzi v storžih	25%,	» česnu . . .	. 10%,
„ krompirju . .	5 %,	„ vinu v sodu .	. 3%,
„ repi . . . .	5 %,	» žganju . .	. 5%,
„ repici . . . .	15 %,	„ konjaku . .	. 8%,
„ senu . . . .	10%,	» kisu . . .	. 5%.
V Ljubljani, dne 20. decembra 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za kmetijstvo.
Vodja poverjeništva: dr. Vrtačnik s. r.
Št. 5278/vet.
Izkaz o staaja živalskih kužnih bolezni v Sloveniji z dne 24. decembra 1920.
Opazka: Imena okrajnih glavarstev in mestnih magistratov so tiskana z leželimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakužeaih dvorcev y občini.
Obstoje:
Slinavka in parkljevka.
Brežice: Sevnica 1:3. Ljubljana okolica: Borovnica 1:3, Brezovica 1:1.
Vranični prisad.
Črnomelj: Tanča gora 1:3.
Mehurčasti izpuščaj pri govedi.
Kočevje: Rob 2:3.
Garje konj.
Celje: Žalec 1:1. Kočevje: Mala gora 1:1, Struge 1:1. Konjice: Spodnji Dolič 1:1. Litija: Kolovrat 1:1, Šmartno 1:1. Ljubljana okolica: Ježica 1:1. Maribor: Dogoše 1:1, htošnica 1:2, Pekre 1:3, Pohorje 1:1, Rdeči breg 1:4, Skoke 2:2, Sv. Trojica v Slovenskih goricah 1:1, Vrtiče 1:1. LYuj: Brato-nečice 1:1, Šikola 1:1. Slovenjgradec: Št. Janž pri Dravogradu 1:1.
Garje ovac.
Celje, politična ekspozitura Mozirje: Ljubno 1:1, Luče 3:12, Solčava 2:8.
Pasjasteklina.
Ljutomer: Apače 1:1.
Svinjska kuga.
Brežice: Bizeljsko 1:2, Sromlje 2:3, št. Peter pri Sv. gori 1:1, Videm 1: 2, Zakot 1:1. Črnomelj: Božjakovo 1:1, Butoraj 2:2, Ceplje 2:2, Dolenja Podgora 1:3, Loka 2:3, Metlika 1:1, Podzemelj 1:1, Kadence 1:1, Radoviča 1:11, Semič 2:3, Stari trg 2:3, Vrh 1:1. Kočevje:	Kompolje
1:3. Konjice: Zreče 1:1. Krško: Cerklje 2:2. Litija: Krka 1:1. Ljubljana okolica: Vič 1:1. Ljutomer: Cven 1:2, Okoslavci 1:1, Veržej 1:1. Maribor: Ga-oermk 1:1, Jarenina 1:1, J e lovec-Mako le 1:2, Kar-cevina 1:2, Maina 1:5, Pekre 1:7, Pivola 1:1, Rance 1:2, Senarska 1:2, Spodnji Šentjakobski dol 1:4, Sv. Benedikt 1:1, Sv. Juri ob Pesnici 2:2, Sv. Lenart v Slovenskih goricah 1:1. Movo mesto: Prečna 1:1, Smihet-Btopice 1:1, loplice 1:3. Ptuj: Slatina okolica 1:1, Sv. Andraž v Slovenskih goricah 1:1. Civilni komisariat Murska Sobota, uoinja Lendava:	Crensovci 1:4, Petesovci 1:1,
/.amostje 1:20.
Svinjska rdečica.
Celje: Politična ekspozitura Mozirje: Mozirje okolica 2:2. Krško: Št. Rupert 1:1. Novo mesto: Smihel-Stopiče 2:2. Ptuj: Lancova vas 1:1. Civilni komisariat Murska Sobota:	Zgornji Cernci 1:2,
Krasči 1:1, Geriinci 1:4.
Perutninska kolera.
Ptuj: Sv. Janž na Dravskem polju 1:8, Središče 1:9. Civilni komisariat Murska Sobota, Dolnja Lendava: Satahovci 1:12.
Prestale so:
Garje konj.
Maribor mesto 2. Ljubljana okolica: Dobrunje
1:1.
Svinjska kuga.
Litija: Dob 2:4. Ljutomer: Hrastje-Mota 1:1. Radovljica: Bled 1:1. Maribor mesto 2.
Svinjska rdečica.
Kranj: Škofja Loka 1:1. Novo mesto: Mirna peč 1:1. Maribor mesto 2.
V Ljubljani, dne 24. decembra 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za kmetijstvo.
Po naročilu poverjeništva: Paulin s. r.
Št. 2110.
Razglas državljanom bivše Srbije in Črne gore in dobrovoljcem.
Ministrstvo za pravosodje, odsek za povračilo škode, je izdalo „Uredbo“ in „Pravilnik“ o povračilu vojne škode.
Pravico do povračila vojne škode imajo samo državljani prejšnje Srbije in Crne gore v mejah do meseca junija 1914. leta in dobro v o 1 j c i, ki so se z njimi udeležili vojne. Ti imajo pravico prijaviti vso vojno škodo, ki so jo utrpeli na svojem imetju med vojno. Nimajo pa te pravice bivši
podaniki Nemčije, Avstro-Ogrske, Turčije in Bolgarske.
Škodo je prijaviti na predpisanih „prijavnih listinah“, ki jih je izdalo ministrstvo za pravosodje in ki se dobivajo pri okrajnih glavarstvih (mestnem magistratu ljubljanskem). Izpolnjeno prijavo je poslati onemu občinskemu sudu, kjer je poškodovano nepremično imetje, ako je škoda učinjena na nepremičninah; ako pa je škoda storjena na premičnem imetju, je poslati prijavo onemu občinskemu sudu, kjer se je škoda zgodila.
Oškodovanci naj svoje dokaze in dokumente navedejo v prijavah; vendar pa naj jih ne prilagajo v izvirniku, da se ne izgube. Priporoča se, da vsak oškodovanec v prijavi imenuje prijatelja, sorodnika ali koga drugega, ki ga zastopa pred občinskim sudom in varuje njegove interese.
V	Sloveniji bodo prijave zbirala okrajna glavarstva (mestni magistrat ljubljanski).
Rok za prijavo teh vojnih škod sc določa v zmi-slu razpisa ministrstva za pravosodje O. br. 2260 z dne 25. novembra 1920. od dne 1. d odneSl. jami ar j a 192 1. Resnejše prijave se ne bodo sprejemale in s tem dnem izgubi vsak oškodovanec pravico prijaviti svojo škodo.
Podrobna pojasnila se dobivajo pri okrajnih glavarstvih (mestnem magistratu ljubljanskem), katerim sta se razposlala ministrska uredba in pravilnik o njeni izvršitvi. Vzorci, predpisani za prijavo, so natisnjeni v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 272, izdanih dne 7. decembra 1920.; interesenti se opozarjajo nanje.
V	Ljubljani, dne 22. decembra 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Oddelek za narodno hrambo.
Za predsednika deželne vlade:
dr. Rutar s. r.
oziroma v § 244. novele in v členu III., §§ 2. in 4. ces. naredbe z dne 16. marca 1917., drž. zak. št. 124.
Kdor v naznanilu pove kaj neresničnega ali kaj zamolči, se kaznuje po §§ 240. in 241. zakona in členu III., §§ 2. in 4. ces. naredbe z dne 16. marca
1917.,	drž. zak. št. 124.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, dne 6. decembra 1920.
Št. A I 2080 ex 1920.	1821
Razglas.
Za odmero dohodnine in plačarine za leto 1921.
morajo podati davčni zavezanci, ne da bi čakali poseben poziv od davčnega oblastva, v zmislu § 202. zakona z dne 25. oktobra 1896., drž. zak. št. 220, najkesneje do dne 31.januarja 1921. napoved o svojih davku zavezanih dohodkih in v zmislu § 157. novele o osebnih davkih z dne 23. januarja 1914., drž. zak. št. 13, tudi o dohodkih onih svojcev, ki žive z davčnimi zavezanci v skupnem gospodarstvu.
Potrebni uradni obrazci se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih in davčnih uradih. Napovedi je oddati v Ljubljani pri davčni administraciji, drugod pa pri onem davčnem okrajnem oblastvu, v katerega okraju zavezanec redno prebiva.
Davku zavezani dohodki se morajo v zmislu § 156. novele o osebnih davkih napovedati v znesku, ki so ga leta 1920. v resnici dosegli.
Ako dohodki še ne obstoje vse leto, jih je vzeti v poštev po verjetnem letnem donosu.
Napoved se sme ali vložiti pismeno ali pa dati ustno na zapisnik, in sicer tudi pri pristojnem davčnem uradu. Ker utegne pozneje naval strank narasti, se opozarjajo davčni zavezanci v svojo lastno korist, naj ustne napovedi podado čim prej.
Oni, ki hočejo kompetirati za te mesti, morajo svoje kolkovane prošnje poslati podpisanemu odseku najkesneje do dne
3 1. decembra 19 2 0.
Prošnji je priložiti:
1.	) izpričevalo o dovršeni rudarski nižji šoli v originalu ali poverjenem prepisu; .
2.	) izpričevalo uradnega zdravnika, da so za državno rudarsko službo sposobni;
3.	) krstni ali rojstni list, da niso prekoračili 40. leta starosti;
4.	) domovinski list, da so pripadniki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ali druge slovanske države ;
5.	) dokazilo, da so popolnoma vešči srbskohrva-škemu ali drugemu slovanskemu jeziku;
. 6.) uradno izpričevalo, da so neomadeževanega življenja;
7.) izpričevala, da imajo večletno prakso v rudarskem samostojnem merjenju.
Razen tega morajo navesti, ali so oženjeni in če so, koliko imajo nepreskrbljenih otrok.
Namestitev je začasna; toda imenovanec se po dveletnem uspešnem službovanju postavi za definitivnega rudarskega poduradnika.
S službo so združeni mesečni prejemki 2230 K do 2290 K poleg brezplačnega stanovanja in deputata za kurjavo. Oženjencu gre razen tega za ženo in vsakega nepreskrbljenega otroka doklada po 12 K na dan.
Selitveni stroški se povrnejo.
Rudarski odsek deželne vlade za Bosno in Hercegovino v Sarajevu,
dne 9. decembra 1920.
C 57/20-3.	1842
Oklio.
Zoper Blaža Smrekar j a iz Zabrdja pri Mirni, čigar bivališče je neznano, je podal pri okrajnem sodišču v Trebnjem nedoletni Franc Novak v Praprotnici tožbo zaradi priznanja očetovstva in alimentacije.
Na podstavi tožbe se določa narok na dan 2 8. decembra 192 0. ob štirinajstih pri podpisanem sodišču v sobi št. 2.
V obrambo pravic Blaža Smrekarja se postavlja za skrbnika gospod Ivan Malenšek, posestnik v Trebnjem. Ta skrbnik ga bo zastopal v oznameno-vani pravni stvari na njega nevarnost in stroške, dokler se Blaž Smrekar ali ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Trebnjem, oddelek L,
dne 24. decembra 1920.
Bazglas.	no*
Vpisala se je danes:
1.	V trgovinskem registru pri firmi:
Firm. 1686 in 1787, Rg B I 21/36 in 37.
a)	Delniška stavbinska družba „Union“
v Ljubljani
s sedežem v Ljubljani nastopna izprememba:
1) Na občnih zborih dne 24. oktobra 1918. in dne 4. marca 1920. so se sklenile izpremembe §§ 3. in 4. družbenih pravil, ki so bile odobrene z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne 16. avgusta 1920., št. VI 1838, po ministrstvu za trgovino in industrijo, oddelku v Ljubljani, z dne 7. oktobra 1920., št. 8004.
Po § 3. prijavlja družba odslej svoje razglase v „Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo“ in v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Po § 4. znaša delniška glavnica odslej 1,113.540 kron ter je razdeljena na 3324 popolnoma vplačanih delnic po 335 K, ki se glase na ime lastnikovo.
2.	) Kooptiran je upravni svetnik prof. Bogumil Remec v Ljubljani.
Firm. 1801, Rg A II 23/10.
b)	„Salus“, d. d.,
s sedežem v Ljubljani nastopna izprememba: S kolektivno prokuro je poverjen Jožef Mayr, bivši lekarnar in hišni posestnik v Ljubljani, ki bo podpisoval v zmislu § 29. družbenih pravil.
Fii-rn. 1801, Rg A II 23/10.
c)	Kranjska deželna banka
s sedežem v Ljubljani nastopna izprememba;
Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljufiijani.
Št. A I 2079 ex 1920.	1822
Razglas.
Osebe, korporacije, zavodi, družbe, društva, blagajnice itd. v Sloveniji, ki izplačujejo plače in pokojnine na leto za eno osebo več nego 1600 kron, se pozivljejo, naj vlože naznanila o upravičenih prejemnikih (tudi zasebnih uslužbencih, ne glede na njih naslov, ali so zasebni uradniki, pomočniki, delavci, sluge, posli itd.) z navedbo njih imena, sta-novališča in posla, potem o višini in vrsti v letu 1920. izplačanih prejemkov do dne
3 1. januarja 1921. leta pri davčnem oblastvu L stopnje, v katerega okolišu je službodajalčevo stanovališče, oziroma sedež podjetja, in sicer: v Ljubljani pri davčni administraciji, drugod pri davčnem okrajnem oblastvu.
Na posebno prošnjo se dovoli vložitev naznanila pri onem davčnem oblastvu, v katerega okolišu je stanovališče upravičenega prejemnika.
V zmislu § 167. zakona z dne 25. oktobra 1896., drž.zak.št.220, je izkazati: plače, osebne doklade, aktivitetne doklade, stanarine, nagrade, mezde itd. v denarju ali prirodninah (naturalijah), ne glede na to, ali se prejemki vštevajo v pokojnino ali ne; prispevke, ki so za prehrano odkazani svetnim duhovnikom in članom redovnih skupščin iz javnih zakladov in od občin; tantieme, navzočnine, koleg-nine, preizkušnine, štolne pristojbine, mezde po dogovoru in kosu, provizije i.e.; končno pokojnine in preskrbnine vsake vrste. — Posebno je pomniti, da so tudi draginjske doklade, najsi se izplačujejo v katerikoli obliki, kakor plače zavezane dohodnini.
Davku zavezani prejemki naj se izkažejo z zneskom, ki so ga dejanski dosegli v minulem letu, to je v času od dne 1. januarja do dne 31. decembra 1920.
Ako taki prejemki še niso obstajali vse minulo leto, naj se napove znesek letnega prejemka in dan, izza katerega ali do katerega so se izplačevali prejemki (§ 201. novele o osebnih davkih).
Tiskovine za naznanila se dobivajo brezplačno pri imenovanih davčnih oblastvih I. stopnje in pri davčnih uradih.
Ako se naznamlo ne poda v predpisanem roku, Sč> pravni posladki določeni v § 243., št. 6 zakona,
Za odmero rentnine za leto 1921.
morajo oddati davčni zavezanci, ne da bi čakali poseben poziv od davčnega oblastva, glede vseh rentnim zavezanih prejemkov — j-azen onih, od katerih odteza fentnino dolžnik — če presezajo ali sami zase 3200 K na leto ali v zvezi z drugimi dohodki 4800 K na leto, pri tistem davčnem oblastvu, ki je upravičeno sprejemati napovedi za dohodnino, istočasno s to napovedjo, to je najkesneje do dne 31.januarja 1921. napoved za rentnino, in sicer ali pismeno ali pa jo dati- ustno na zapisnik, kar se zgodi tudi lahko pn pristojnem davčnem uradu.
Potrebni uradni obrazci se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih ali davčnih uradih.
Oddaje napovedi so v zmislu § 139. zakona, v kolikor jih davčno oblastvo v to ne pozove posebe, oproščeni tisti davčni zavezanci,
1.	) ki so že v minulem davčnem letu plačevali rentnino,
2.	) ki medtem niso izpremenili svojega domova-lišča in
3.	) katerim se prejemki niso pomnožili.
Davčna odmera se v tem primeru izvrši prav
tako, kakor bi bile imenovane osebe napovedale, da trajajo njih prejemki nadalje v isti izmeri, ki je bila določena v zadnjem minulem letu.
Rentnini zavezani dohodki se morajo v zmislu § 128. novele o osebnih davkih za leto 1921. napovedati v znesku, ki so ga v letu 1920. v resnici dosegli.
Ako dohodki še niso trajali vse leto, jih je vpo-števati po verjetnem letnem donosu.
Davčne prikrajšbe, provzročene z neresničnimi podatki ali z zatajitvijo, se kaznujejo po zakonitih določilih.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, dne 6. decembra 1920.
Razglasi dragih uradov in ohlastev.
Št. 190.206/XII—2.	1825 2—2
Natečaj.
Pri bosenskih državnih premogovnikih je popol-niti dve mesti rudarskih jamomercevv lastnosti rudarskih državnih poduradnikov, in sicer mesto višjega obratnega paznika ali poslovodje, koli-kršna je pač dosedanja praksa.
S kolektivno prokuro je poverjen Ivan Mikuž, višji svetnik v Ljubljani.
H. V zadružnem registru pri zadrugi:
Firm. 1771, zadr. I 32/188.
a)	Posojilnica v Radovljici,
r. z. z o. p.,
nastopna izprememba:
Izstopila sta iz ravnateljstva Jakob Peternel in Ivan Žark, vstopila pa sta dr. Ivan Dobravec, odvetnik v Radovljici, in Franc Perc, posestnik v Radovljici.
Firm. 1776, zadr. I 77/55.
b)	Posojilnica in hranilnica v Moravčah,
r. z. z n. z.,
nastopna izprememba:
S prokuro je poverjen Josip Judež, zasebnik in orožnik v p. v Moravčah.
Deželno kol trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. novembra 1920.
Razglas.	1717
Vpisale so se danes v trgovinski register firme: Finn. 1746, Rg. A III 109/1. n)	•	Seljak & Ko.
s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: proizvajanje voščenih izdelkov in pečatnega voska na tvorniški način.
Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 20. oktobra 1920.
Družabniki: Karel Seljak, trgovec v Ljubljani, Židovska ulica št. 1; Hinko Seijak, trgovec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje št. 18; Martin Dolničar, trgovec v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 66; Hinko Richter, trgovec v Ljubljani, Rimska cesta št. 1. Pravico zastopati družbo ima Karel Seljak. Firma se podpisuje tako, da se pod njeno štam-piljirano besedilo podpisujeta po dva družabnika kolektivno.
Firm. 1751, Rg A III 110/1.
b)	Emil Dobrič s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, imetnik: Emil Dobrič, trgovec v Ljubljani.
Firm. 1762, Rg A III 111/1.
c)	Privšek s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, imetnik: Hinko Privšek, trgovec v Ljubljani.
Firm. 1770, Rg A III 112/1. č)	Hubad - Praprotnik - Pugelj
s sedežem v Ljubljani.
Obratni predmet: prodajanje menic, papirja, pisalnih potrebščin, razglednic, kartonažnih izdelkov, časopisov, vžigalic in potrebščin za kadilce.
Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 16. marca 1920.
Družabnice: Jerica Hubad, rojena Dolenc, trafi-kantinja; Marta Praprotnik, vdova; Antonija Pugelj, vdova — vse v Ljubljani.
Pravico zastopati družbo ima vsaka družabnica samostojno ter podpisuje firmo samostojno tako, da pod njeno natisnjeno ali napisano besedilo postavlja svoj podpis.
Firm. 1794, Rg A III 113/1.
d)	Sitar Ciril s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: izdelovanje štampilij iz kavčuka in prodajanje predmetov, spadajočih v to stroko,
imetnik: Ciril Sitar, trgovec v Ljubljani.
Firm. 1802, Rg A III 114/1.
e)	Franc Majdič s sedežem v Kranju,
obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, imetnik: Franc Majdič, trgovec v Kranju.
Firm. 1803, Rg III 115/1. ^	Lapajne & Nefima
s sedežem v Vodmatu,
v. obratni predmet: izdelovanje kreme za čevlje, mstila za kovine in modrila za perilo — brez strojev.
Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 14. aprila 1920.
Družabnika: Ivan Lapajne, trgovec v Vodmatu št. 95; Ferdinand Nefima, trgovec v Ljubljani, Kri-ževniška ulica št. 7.
Pravico zastopati družbo imata oba družabnika vsak samostojno.
Firma se podpisuje tako, da eden izmed družabnikov njenemu po komerkoli napisanemu ali štampi-Ijiranemu besedilu pristavlja svoj osebni podpis.
Firm. 1804, Rg A III 116/1.
g)	Franc Grošelj
s sedežem v Ljubnem pri Radovljici,
obratni predmet: sejmarstvo z manufakturnim blagom in čevlji,
imetnik: Franc Grošelj, trgovec v Ljubnem.
Finn. 1783, Rg C I 99/1.
h)	Gradbeno podjetje G. Tönnies,
družba z o. z., s sedežem v Ljubljani.
Obratni predmet: Družba
a)	prevz-ema, izvršuje in oddaja visoke, vodne, cestne/podtalne, mostne in železniške stavbe, potem vsa stavbna in zemeljska dela za lastni in za tuj račun ter obratuje vse s tem združene obrte;
b)	izdeluje načrte, proračune in projekte za izvrševanje del, navedenih pod a);
c)	dovoljuje in posreduje kredite in posojila na že izvršene ali še neizvršene stavbne objekte, katerih stavbo je prevzela družba ali jo hoče prevzeti;
č) nakupuje in prodaja zemljišča, zlasti stav-bišča in poslopja, jih parcelira in prodaja ali drugače izrablja za lastni ali za tuj račun;
d)	tvorniško izdeluje stavbne materialije in gradbene pripomočke vseh vrst in trguje s temi izdelki na lastni račun in v komisiji;
e)	se udeležuje pri podjetjih, služečih enakim ali sličnim namenom, obratuje kantine in aprovi-začne poslovalnice v lastne svrhe; opravlja vse trgovske posle, ki služijo’pospeševanju in dosezanju družbenega namena, zlasti obratuje vse obrte, združene z družbenim obratom, proste in koncesionirane posle;
f)	ustanavlja podružnice v tuzemstvu in v inozemstvu.
Družba je tudi upravičena ustanavljati dobrodelne naprave za svoje delavce in uslužbence.
Družba temelji na notarskih družabnih pogodbah z dne 30. junija 1920., opr. št. 998, in z dne 25. oktobra 1920., opr. št. 1305, ter je sklenjena za dobo do dne 31. decembra 1930.
Osnovna glavnica znaša 2,000.000 K ter sestoji v delnem znesku 1,350.000 K iz stvarnih vlog, od katerih odpada na Rudolfa Tönniesa 370.000 K, na Emila Tönniesa 470.000 K, na Friggo Tönnieso-vo 100.000 K, na Davida Ficka 400.000 K; v ostalem znesku 650.000 K je v gotovini vplačana in poslovodjam na prosto razpolaganje.
Poslovodij ima družba šest; ti so:
Rudolf Tönnies, arhitekt in stavbni mojster v Ljubljani;
Emil Tönnies, stavbni podjetnik v Ljubljani;
David Pick, stavbni podjetnik v Kranju in imetnik firme Ratzmann & Pick v Celovcu;
Alojzij Tykač, bančni ravnatelj v Ljubljani;
Nikola Berkovič, član ravnateljstva firme „Bosansko - hercegovačko gradjevno dioničko društvo v Sarajevu“;
Alojzij Vodnik, kamenoseški mojster v Ljubljani.
Zastopstvo družbe imata po dva poslovodji kolektivno, podpisujeta pa za firmo tudi po dva poslovodji kolektivno ali en poslovodja skupno z enim prokuristom, le - ta s pristavkom „p. p.“, tako, da pod njeno odtisnjeno ali napisano besedilo pristavljata svoja podpisa.
Firm. 1797, Rg C I 102/1.
Slovensko:
i)	Tehniško - komercijalna družba z o. z., hrvatsko - srbsko (v latinici ali cirilici): Tehničko - komercijalno društvo sa o. j.,
nemško:
Technisch - Kommerzielle Gesellschaft m. b. H.,
italijansko:
Societä Tecnico - Commerciale, societä a. g. L,
francosko:
Societe Technique - commercielle, societe a. g. L, s sedežem v Ljubljani.
Obratni predmet: Družba
a)	izdeluje tehnične projekte in proračune gradbene, strojne in elektrotehnične stroke, oddaja strokovne in cenilne izvide in mnenja, vodi, nadzira in izvršuje gradbe in tehnične naprave sploh, jih obra-čunja in pregleduje;
b)	posreduje pri nakupovanju in odprodajanju tehničnih naprav in obratov, istotako pripadajočih premičnin in nepremičnin;
c)	izdeluje, nakupuje in prodaja, uvaža in izvaža tehnični material in tehnične snovi vsake vrste zlasti gradbene, strojne in elektrotehnične potrebščine na lastni in na tuj račun, zastopa dotična podjetja, snuje podružnice, zaloge in skladišča;
č) pridobiva in ukorišča zemljišča, vodne sile, rudarske pravice in patentne pravice, ustanavlja in obratuje tehnične naprave in tvorniška podjetja.
Družbena pogodba z dne 6. oktobra 1920., not. opr. št. 1268.
Osnovna glavnica znaša 60.000 K ter je v gotovini z eno četrtino 15.000 K vplačana in dana poslovodji na prosto razpolago.
Poslovodja-družabnik je inž, Alojzij Kral, vse-učiliški profesor v Ljubljani.
Zastopstvo ima poslovodja - družabnik samostojno ali pa dva poslovodji - nedružabnika skupno.
Firma se podpisuje tako, da pod njeno odtisnjeno ali napisano besedilo postavljajo svoje podpise ali poslovodja - družabnik samostojno ali kolektivno po dva poslovodji-nedmžabnika ali en poslovodja - ne-družabnik skupno z enim prokuristom, le-ta s pristavkom
Občni zbori se sklicujejo s priporočenimi pismenimi vabili, ki morajo navajati dnevni red občnega zbora.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 16. novembi’a 1920.
Firm. 1846, Rg. A III 118/11.	1830
Bazgias.
V registru se je vpisala danes pri firmi:
Ferd. Hlebš
s sedežem v Kranju,
obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, nastopna izprememba:
Izstopila je Fani Hlebš vsled smrti, vstopila pa sta Rudolf Hlebš, trgovec, in Janko Rant, poslovodja, oba v Kranju. Vsled tega javna trgovska družba izza dne 1. februarja 1920.
Zastopstvo imata oba družabnika vsak samostojno ter podpisujeta firmo vsak samostojno.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 24. novembra 1920.
Firm. 1061/20, Rg. A II 16/1.	1680
Vpis posamezne firme.
V register za posamezne firme se je danes vpisala firma:
Veletrgovina Alojzij Kiihar, Maribor
s sedežem v Mariboru,
obratni predmet: trgovina s kolonialnim blagom na debelo in na drobno, trgovina z drvi, stavbnim materialom in železnino na debelo in na drobno, imetnik: Alojzij Kühar, trgovec v Mariboru, Cankarjeva ulica št. 26.
Firma se podpisuje tako, da Alojzij Kühar pod njeno natisnjeno, napisano ali odtisnjeno besedilo svojeročno postavlja svoje ime: „Kühar“.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. L,
dne 6. novembra 1920.
Vpisa družb z omejeno zavezo.
V register sta se vpisali danes družbi:
Fiim. 728/20, Rg C I 26/1.
a) Ceršaška tovarna lesnih snovi in lepenke, prej Viljem Fürth,
registrovana družba z omejeno zavezo, nemško:
Zierberger Holzstoff- und Pappenfabrik, vormals Wilhelm Fürth,
Gesellschaft m. b. H.
Obratni predmet: Družba prevzame in nadaljuje dosedanje po firmi: Zierberger Holzstoff- und Pappendeckelfabrik Wilhelm Fürth obratovano tvorni-ško podjetje v Ceršaku, okraj mariborski, pridobiva za nakup in obrat nadaljnje tvornice lesnih snovi, lepenke in papirja vsake vrste, trguje s temi pridelki, se udeležuje pri drugih enakih podjetjih ter opravlja vse trgovske posle, ki pospešujejo družbeni namen.
Družbena pogodba z dne 2. julija 1920.
Osnovna glavnica znaša 3,600.000 K, od katerih je 1,620.000 K v gotovini plačanih.
Poslovodje: Miroslav Ausch, veleposestnik v Frajštanju pri Pragerskem; Franc Bonač, tvorničar v Ljubljani, Čopova cesta št. 16; Juri Fürth, indu-strijec v Gradcu, Elisabethstraße št. 3; Rihard Peer, tvomiški ravnatelj v Mislinji.
Pravico zastopstva imata po dva poslovodji skupno.
Besedilo firme podpisujeta skupno po dva poslovodji ali po en poslovodja in en prokurist, le-ta s pristavkom, ki označuje prokuro, tako, da po komer, koli napisanemu, odtisnjenemu ali štampiljiranemu besedilu firme pristavlja svojeročni podpis.
Razglasitve se izvršujejo po priporočenih pismih, sedem dni pred dnem zborovanja.
Firm. 574/20, Rg C I 27/1.
b) Prva mariborska izdelovalnica kemičnih produktov,
družba z omejeno zavezo,
s sedežem v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 45.
Obratni predmet: Družba izdeluje, uvaža, izvaža in prodaja vsakovrstne kemijske produkte, kakor Črnilo in kremo za čevlje, mazilo za usnje in kolesa.
Družbena pogodba z dne 9. junija 1920.
Osnovna glavnica znaša 100.000 K, od katerih je 70.000 K v gotovini plačanih.
Poslovodkinja: Pavla Srebre, trgovka v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 45.
Pravico zastopanja ima Pavla Srebre.
Firma se podpisuje tako, da Pavla Srebre pod njeno napisano ali s štampiljo odtisnjeno besedilo postavlja svoje ime.
Družbena pogodba obseza nastopno določilo o stvarnih vlogah (apports): Stvarni delež Pavle Sre-bretove, sestoječ iz premičnin, potrebnih za obrt, v
vrednosti 30.000 K, je na razpolago poslovodkinji.
/
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru,
dne 6. novembra 1920.	1681
Firm. 988/20, Rg. C. I 28/1.	1694
Vpis družbe z omejeno za.vezo.
Vpisala se je danes v register družba: „Bistrica“,
lesna trgovska industrijska družba z omejeno zavezo v Slov. Bistrici, francosko:
„Bistrica“,
Societe a. r. 1. pour le commerce et 1’ industrie du bois ä Slov. Bistrica, angleško:
„Bistrica“,
Woud commercial and industry Company v. f. t. in Slov. Bistrica, nemško:
„Bistrica“,
Holzhandels- und Industriegesellschaft mit beschränkter Haftung in Slov. Bistrica, italijansko:
„Bistrica“,
commercio ed industria legnami, societä a. g. 1. in Slov. Bistrica,
s sedežem v Slovenski Bistrici.
Obratni predmet: Družba trguje z lesom ter obavlja industrijo lesa z vsemi temu služečimi obrati; zato izdeluje, kupuje, prodaja in zamenjuje blago za drugo blago vsake vrste, izvaža in uvaža les, izvršuje gozdne lesne manipulacije, vrši obrate za izdelovanje in predelovanje lesa in izdelkov iz njega ter pridobiva nepremičnine, služeče tem namenom.
Družabna pogodba z dne 21. septembra 1920. Osnovna glavnica znaša 200.000 K, ki je vsa vplačana.
Poslovodji družbe sta družabnika: Vladimir Vošnjak, trgovec v Ptuju, in Štefan Rup, posestnik v Slovenski Bistrici.
Pravico zastopanja ima vsak poslovodja samostojno.
Podpis firme: Vsak poslovodja podpisuje firmo tako, da pod njeno napisano, natisnjeno ali s štampiljo udarjeno besedilo pristavlja svoj podpis.
Razglasitve se izvršujejo s priporočenimi pismi.
Okrožno bot trgovinsko sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 11. novembra 1920.
Firm. 1860, zadr. VI 236/9. '	1832
B&zglas.
Izbrisala se je v registru dne 30. novembra 1920., ker se ni nikoli oživotvorila, firma:
Kmetijsko konsumno društvo na Blokah, registrovana zadruga z omejeno zavezo, s sedežem na Blokah.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. lil., dne 30. novembra 1920.
Firm. 383/20, zadr. I 146/22.	1743
f sprememb a pai žs vpisani zadrugi
V zadružnem registru se je vpisala danes pri zadrugi:
Hranilnica in posojilnica v Šmarju,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, nastopna izprememba:
Iz načelništva sta izstopila načelnik dr. Josip Georg in član načelništva Franc Vuga, vstopila pa sta v načelništvo Ferdo Pustek, trgovec in posestnik v Šmarju, in Miha Skale, posestnik v Mali Pristavi.
Za načelnika je bi! izvoljen Franc Ferlinc, za načelnikovega namestnika pa Hinko Šumer.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek L, dne 10. novembra 1920.
Firm. 370/20, zadr. II 172/7.	1728
Izprememba pri že vpisani zadrugi,
V zadružnem registru se je vpisala danes pri zadrugi. gjj{orejsj;a za{iruga v Trbovljah,
registrirana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba:
Iz načelništva so izstopili Ivan Pust, Sebastijan Jager in Ivan Brici; vstopili pa so v načelništvo: Ivan Gros, posestnik v Planinski vasi št. 9; Franc Brici, posestnik v Gaberskem št. 4; Ivan Zupančič, posestnik v Gaberskem št. 6.
Dosedanji načelnikov namestnik Ivan Dernovšek je bil izvoljen za načelnika.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek II., dne 12. novembra 1920.
Firm. 1023/20, zadr. I 114/13.	1696
Izprememba pri že vpisani zadrngi.
V zadružnem registru se je vpisala danes pri zadrugi:
Posojilnica na Črni gori pri Ptuju,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, nastopna izprememba:
Na podstavi sklepa rednega občnega zbora z dne 3. oktobra 1920. so se pravila izpremenila tako, da sestoji načelništvo iz 4 članov (namesto 3).
Izbrisala sta se člana načelništva Jakob Palir in Matej Fertinek, vpisali pa so se Florijan Laznik (načelnik) in Franc Žunkovič, oba posestnika v Podlogu, Franc Mesarič, posestnik v Doklecah, in Franc Zagoršek, župnik v Črni gori.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 11. novembra 1920.
1720 Izprememba pri že vpisanih zadrugah.
V zadružnem vpisniku se je vpisala danes pri zadrugi:
Firm. 223/20, zadr. I 79/28.
a)	Hranilnica in posojilnica za Višnjo goro in okolico,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, na podstavi zapisnika o občnem zboru z dne 15. februarja 1920. nastopna izprememba:
Izbrisala sta se dosedanja člana načelništva Jožef Škufca in Janez Mohar, vpisala pa sta se nova člana načelništva Anton Zupančič in Anton Kastelic, oba v Veliki Loki.
Lirm. 227/20, zadr. II 36/16.
b)	Spar- und Darlehenskassenverein in Alllag,
reg. Gen. m. unbeschr. H.,
na podstavi zapisnika c občnem zboru z dne 29. februarja 1920. nastopna izprememba:
Izbrisal se je dosedanji član načelništva Franc Eppich, vpisal pa se je novi član načelništva Anton Morscher v Starem logu.
Dalje se je vpisala izprememba pravil v § 4., ki se glasi odslej: „V zadrugo se sprejemajo osebe, ki se morejo obvezati s pogodbo in ki bivajo v župnijah Starem logu in Polomu“. (V nemškem izvirniku: „In die Genossenschaft werden Personen aufgenom-men, die sich mit einem Vertrag verpflichten können und in den Pfarren Altlag und Ebental wohnen“.)
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mesta, oddelek II.,
dne 15. novembra 1920.
... —     * --------—- •
Um oiijavB.
Št. 2032/20.	1834
Razglas.
Poljski generalni konzulat v Zagrebu, Boškoviče-va ulica št.2, pozivlje s tem vse Poljake, rojene v Gornji Šleziji v področju, določenem za plebiscit, in bivajoče v Hrvatski, Slavoniji, Medjimurju, Sloveniji, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, naj se v najkrajšem času, a naj-kesneje do dne 31. decembra 1 92 0. zglase pri tem konzulatu osebno med uradnimi urami (od pol desetih do dvanajstih) ali pa pismeno, in sicer zato, da se prijavijo za take, ki imajo pravico glasovati na zgoraj omenjenem plebiscitnem ozemlju.
Osebe, ki se ustno (osebno) javljajo pri konzulatu, naj prineso s seboj kakršnekoli listine, kakor: krstni list, domovinski list, potne listine itd. (ženske osebe razen tega poročni list) in fotografije (slike) iz zadnjega časa.
Tisti, ki se zglašajo pismeno, moi-ajo čitljivo prijaviti to-le: 1.) ime in priimek; 2.) obrt, poklic, urad, čin itd.; 3.) kje so zaposleni, na delu; 4.) kje stanujejo sedaj (kraj, mesto, ulica št.); 5.) rojstni kraj (občina, okraj), dan, mesec in leto rojstva; 6.) veroizpovedanje; 7.) kdaj so zapustili plebiscitno ozemlje; 8.) ali imajo krstni list; 9.) pri ženskah: ali imajo poročni list, kraj in datum poroke; 10.) ali imajo zagotovljeno mesto (stanovanje itd.) za dobo plebiscita v Gornji Šleziji; 11.) ali imajo svojo sliko (fotografijo); 12.) na kateri postaji (železniški) v Gornji Šleziji ali v Poljski mislijo izstopiti; 13.) pri kom in kje namerjajo pustiti otroke v oskrbi za dobo plebiscita, oziroma ob- svoji odsotnosti, končno 14.) ime in priimek roditeljev (očetovo, materino in materin dekliški priimek); 15.) imena in starost rodbinskih članov.
Poljski generalni konzulat v Zagrebu,
dne 11. decembra 1920.
Št. 5417—III.	183&
Razglas družbe- južne železnice.
Otvoritev premikalnega kolodvora v Teznu za omejeni tovorni promet.
Z veljavnostjo izza dne 1. januarja 1921. se otvori premikalni kolodvor v Teznu za promet tovornega blaga v vozovnih tovorih v teži po najmanj 5000 kg za tovorni list in voz za firme: „Tvornica kola i industrija drvene robe“ M. Počivalnik, „Kovina“, Prva jugoslovanska metalurgična industrija d. d., in Splošna stavbena družba d. d. Mrliči, žive živali, eksplozivno blago in predmeti, za katerih natovarjanje in iztovarjanje so potrebne posebne priprave, so izključeni od predaje in oddaje.
Za premeščanje blaga s postaje v Mariboru, glavni kolodvor, na Tezno ali obratno se pobira po 15 par za vsakih 100 kg.
V Ljubljani, dne 15. decembra 1920.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.