Gospodarske stvari.
Važnost kmetijstva.
Minister za kmetijstvo je pred nekimi meseci o priliki kmetijske razstave v Št. Polten u povdarjal važnost kmetijstva, in kazal, kako se blagostan dežele zboijša, ako se kmetijstvo umno razvija. Dunajskim in drugim enakim časnikom, ki so zavzeti le za denarne špekulacije v bankah in borzah — piše „Karnt. Blatt" — se pa je minister s tem izrekom zel6 zameril, zato ker v svoji gospodarski modrosti mislijo, da denarne špekulacije na borzah so studenec, iz katerih še le izvira po-vzdiga trgovine, obrtnije in kmetijstva.
Ves svet pa ve , posebno iz žalostnih skušinj preteklega časa, kako puhla je ta modrost! Misliti je bilo tedaj, da po takih skušnjah omolknejo ti modrijani; ali predrznost njihova je brez konca in kraja, kajti le to je po njih mislih dobro in koristno, kar je njim po godu, vse drugo pa je slabo in nično.
Ker pa so skušnje novejšega časa do dobrega spri-čale, kako važen faktor v Avstriji je kmetijstvo, misliti bi se smelo, da tudi pred njegov prag solnce tako milo pogleda, kakor pred prag borznih špekulantov in osnovalcev železnic. Vendar se za pomoč kmetijstvu še zmirom premalo godi, čeravno ono. na vseh straneh pomoči potrebuje. Vzrok te malomarnosti pa je to, da pri kmetijstvu je delavno t potrebna, za delo pa liberalni špekulanti niso, ker oni le po tem hrepene, da bi z lenobo čez noč obogateli.
Kmet nima od liberalcev nikakoršne podpore pričakovati, marveč se mu le zapreke stavijo in nadloge pripravljajo. Naš namen ni danes govoriti o silnih bremenih , ki stiskajo kmeta po davkih itd., ampak le o špekulacijah in samopašnosti liberalcev, ki so kmetijstvu na največo škodo.
Znano je, kako v najnovejšem času mnogo državnih poslancev, ki so ob enem „Verwaltungsrathe" pri neizmernih špekulativnih napravah, le na to delajo, da se državna lastnina, rudarije iri gozdi državi iz rok izpulijo in prodajajo. Čeravno so gozde kupili po grozno nizki ceni, so jih mahoma in kar nič glede na občni blagor posekali, in veliko dobička iz njih v svoj žep vtaknili. Namesto druzih izgledov omenimo le tako imenovani Dunajski gozd (Wiener Wald), državno grajsčino Waidhofen in Junerberško rudarijo. V kratkem času se je tukaj strašno veliko v nič djalo! V goratih krajih pa je neobhodno potreba, da se gozdi kolikor mogoče ohranijo,  po katerih se,   ker vlažnost
na-se vlečejo, rodovitnost zemljišč pospešuje. Najlepše dežele so po takem ravnanju prišle na beraško palico. Ni nam treba daleč po svetu gledati, poglejmo le v Dal macijo. Ta dežela je nekdaj bila lepo rodovitna in bogata krasnih hrastovih gozdov; dobiekarija beneških plemenitašev pa je uničila vse te gozde, in z njimi tudi celo deželo, tako da dandanes le golo skalovje v nebo štrli, in da ni več mogoče zasaditi novega lesovja. Tudi Kranjsko Notranjsko stran je zadela po samopaš-nih Beneških denarničarjev ista osoda, živa priča temu je naš in sosednih naših dežela Kras. In kaj pa gorenjska „IndustriegesellschafV'? ali se ozira ona kaj na pospeh kmetijstva, ali jej je le edino „obrtnija" pri srcu?
List 4.