St. •..... —fc- - Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse po&iljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je poiiljati na naslov: ,,llarodnl List" « Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Sohillerjeva cesta fctev. 3. »Narodni List" stane za celo leto 4 E, za pol leta 2 K. za četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage delele na leto 6 E 60 vin. Naročnina se plačuje vn^apre|. -^Posamezna itevilka Oglasi 8e računajo po 12 vinarjev ena petit Pri večkratnih objavah znaten pO; bine za oglate je plačevati po pol Liit" v Celju st po dogovor«. Priitoj I na riauct: .Narodni Vsled nestrpnosti ih nepravičnosti vladne večine ter vsled sovražnosti protiljhdskih, nazadnjaških krogov napram prvi ljudski zbornici je bila ta predčasno razpuščena in voliti vam bo dne 13. junija zopet poslance v državni zbor. Za svojo prto in tiajvišjo nalogo smatra narodna stranka prej ko slej politično in gospodarsko okrepljenje slovenskega naroda na Spodnjem Štajerskem^ zlasti pa slovenskega kmeta, ki je njegov glavni steber. V volilnem boju 1. 1907 se harodni stranki ni posrečilo doseči odločujoče večine ljudskih zastopnikov za spodnještajerske Slovence v državnem zboru. Njena poslanca pa sta se vkljub temu vedno trudila v zvezi z narodno-naprednimi poslanci iz drugih slovenskih dežel ih poslanci bratskega hrvaškega Mrdda v Istri in Dalmaciji S pozitivnim deloih koristiti svojim volilcem in preprečiti sovražne nam nakane in sklepe vladne večine, katero so žalibože skrito in odkrito na račun in škodo lastnega naroda v svojo strankarsko korist podpirali poslanci vVseslovenske ljudske stranke". Življenjski pogoji vseh stanov našega naroda so se zadnja leta preje poslabšali ko poboljšali. Zato bode treba, da se pravi ljudski poslanci zavzamejo v prihodnjem državnein zboru z vso vriemo za to, da se vendar enkrat uveljavijo toliko zaželjeni zakoni gospodarske in socijalne narave, ki tvorijo tudi glavni del prograiha narodne stranke in za katere se bodo morali od nje izvoljeni ih podpirani poslanci z vso vztrajnostjo potegovati. Treba nam je stroko vnjaške akcije za razdolžitev kmečkih posestev. Vočigled naraščajočim držaVhihi potrebam in neprestanemu iskanju novih virov za državne dohodke bo treba korenite preuredbe naših davkov na ta način, da se bode razbremenilo gospodarsko slabejše, pritegnilo pa bolj gospodarsko močne in zlasti obremenilo posestva in bogastvo mrtve roke. Naš kmet potrebuje odredb proti begu z dežele, ki povzroča odtok delavskih sil v mesta in pomanjkanje rstih na kmetiji. Treba bo uvesti starostno zavarovanje, ki ne bode neprimerno obremenilo kmetov in obrtnikov. Poslanci narodne stranke se bodo morali upreti temu, da bi se z zvišanjem vojaških bremen obdačilo kmečke, delavske in sploh vse srednje stanove. Zlasti se ne smejo upeljati novi davki ha malo posest in obrt in na živila vsake vrste. Treba se bo potegavati za državne investicije v naši deželi, gradnjo železnic in cest ter zavarovanje hudournikov, potokov in rek, da se zviša vrednost naših posestev in prideta denar in zaslužek med ljudi. Posebno važnost polagamo na okrepljenje zadružništva, kmetijskega kakor obrtniškega. Obrtnemu sta^u bodo posvečali naši poslanci mnogo truda in pozornosti, dobro ceneč njegovo potrebo za politični razvoj celokupnega naroda in njegovo važnost v narodnem gospodarstvu. Želimo odredb proti draginji, zlasti pa dosego cenejših živil. Naši poslanci se bodo z Vso silo potegnili za odpravo terminske kupčije z žitom, katera upliva na cene kruha in moke. Ker potrebujemo cen odvoz za naše kmetijske pridelke ter obrtniške in industrijske izdelke, bode skrb naprednih poslancev posvečena tudi ureditvi in znižanju neprimerno visokim sedanjim železničnim tarifom. Politično in gospodarsko okrepljenje slovenskega naroda na Spodnjem Štajerju mora pri vztrajnem in poštenem delu voditi do našega najvišjega političnega ideala, narodne autonomije. Kakor pa zahtevamo in želimo zase vse pravice, ki nam gredo v uradu, šoli ih sploh povsod v javnem življenju, tako privoščimo tudi iste našim nemškim sodeželahom. — Naši poslanci se bodo potegovali za narodnostni sporazum v naši deželi, kateri bo pospeševal gospodarski in kulturni razvoj obeh narodov in omogočil nam toliko potrebni domači mir. Poleg svoje ljubezni do naroda in domače naše grude pa bodo ostali naši poslanci vedno zvesti sinovi širše naše avstrijske domovine in lojalni podaniki habsburške dinastije. Častna zadeva naše stranke je, da možem, katere smo za kandidate postavili, v korist naroda in zelene naše domovine prifromorertio do zmage. V ta namen idimo vsi na delo! Cilj tiaš je vzvišen in lep, zato stori vsak, kar je kot naprednjak in Slovenec storiti dolžan! Iz vr še valili odbor narodne stranke. Volilni boj. Kmetje, sejmarji, čitajte! »Slovenski Gospodar« piše: Sejmi so odprti. Vsled posredovanja poslancev Slovenske kmečke zveze je c. kr. namestnlja v Gradcu odprla sejme na Štajerskem. Živeli1 naši poslanci. »Straža« piše: Vsled ponovnega in odločnega posredovanja poslancev Slovenske kmečke zveze so sejmi zopet odprti. Svojo zahvalo bo izkazalo ljudstvo našim poslancem dne 13. junija. Sejmi so torej zopet odprti. Pa pod kakšnimi pogoji? Poslanci Slovenske kmečke zveze so vam v Gradcu izprosili sejme pod sledečimi pogoji: 1. Občine morajo še posebej prositi za živinske sejme, če jih hočejo imeti. 2. Na sejm se sme goniti živina samo iz dotič-nega političnega okraja, v katerem se vrši sejm. (N. pr. iz celjskega in laškega okraja ne smete gnati na sejm v Planino in tudi ne narobe; iz konjiškega ne v celjskega in slovenjgraškega in narobe itd.) 3. Živinski ogleda mora ogledati pri kmetu, ki hoče gnati eno glavo na sejm, vso živino in sicer ravno prej, ko ženete na sejm. Živali ne smete drugače gnati na sejm kakor če je že stala 40 dni v hlevu, iz katerega jo ženete. To mora biti zapisano v živinskem potnem listu. 4. Kdor hoče gnati na sejm, mora imeti še en prazen hlev (štalo) z vsemi pripravami za razkuženje. Kmetje, na tak način so sejmi skoro nemogoči. Ali so dr. Korošec, dr. Benkovič, dr. Verstov-šek, dr. Jankovič in drugi poslanci Slovenske kmečke zveze, ki so vam to izprosili, kot se v svojih časnikih sami hvalijo, res vaši prajitelji? Ali se jitn bodete na dan volitve dne 13. junija res s tem še zahvalili, da jih bodete Vftlili? Nikdar ne! Doli s Korošcem, Benkovičem, Verstovškom, ki so nam zato otežkočili obisk sejmov, da bi jih sčasoma čisto odpravili. Mi hočemo svobodne sejme! Socijaldemokratični kandidati na Spod. Štajerskem. 1. Sodni okraj Maribor južno od Drave: Alfred Pičinin, vozni mojster in posestnik v Pra-gerskem. 2. Ptuj - Ormož: Mihael Kosel, zasebni uradnik v Gradcu; 3. Celje - Vransko: Ivan Tokan, strokovni tajnik v Ljubljani; 4. Rogatec-Šmarje-Kozje: Melhijor čobal, vodja 'kons. društva v Zagorju; 5. Brežice - Sevnica - Laški trg: Melhijor Čcbal, vodja kons. društva v^Zagorju; 6.,Maren-berg - Šoštanj - Slovenji gradeč: Ignac Sitter, rudarski tajnik v Trbovljah. Nekaj šale za volitve. Iz neke občine se poroča: Ko je bil državni zbor razpuščen, se je vrnil v svoj domači kraj tudi neki »dični« poslanec. Njegovi prijatelji so mu postavili slavolok, na katerem je visela lepa krona iz cvetlic. Nad krono je bil napis: Zaslužil jo je za zasluge, ki si jih je pridobil za svoje volilce v državnem zboru.« — Veter pa je odnesel papirnato krono in ko je prišel gospod poslanec, je visela s slavoloka le z a n j k a iz vrvice in nad njo je bil napis: »Zaslužil jo je za zasluge, ki si jih je pridobil za svoji volilce v državnem zboru.« — G. dr. Korošec, kaj takega ste menda pričakovali v šmarskem okraju, zato se Vam pa ni luštalo več tja, kaj?!? Resnica glede sejmov. Sejmi so torej odprti. O tem, in pod kakimi pogoji so odprti, govorimo na drugem mestu. Tukaj samo še glede trditve klerikalnega časopisja, da so odprtje sejmov izposlovali klerikalni poslanci, navajamo še sledeča dejstva. Vsled splošne zahteve kmeto za odprtje sejmov se je razposlalo že veliko tednov pred Veliko Nočjo Od strani našega zaupnika na vse občine Spodnje Štajerske okrožnice, v katerih so se občine pozvale, naj zahtevajo od namestnije odprtje sejmov. Kmalu na to je šel v Gradec deželni poslanec dr. Vekoslav Kukovec, nesel s seboj krog 50 peticij slovensktn občin za odprtje sejmov in tam isto v imenu stranke odločno zahteval. Na namestniji so mu rekli, da bi'sejme že odprli, pa da so odlični možje klerikalne stranke proti temu, ker oni imajo svojo zadrugo za vnovčevanje živine v Mariboru, tej pa da so sejmi na poti. Vkljub temu je dr. Kukovec odločno vztrajal pri zahtevi, in obljubilo se mu je, da bodo sejmi kmalu po Veliki Noči odprti. A pozneje so klerikalni velikaši zopet in zopet pri namestniji vplivali, da se sejmi niso odprli. Šele ko so v volilnem boju videli, kako ogorčeno je kmečko ljudstvo zaradi tega nanje, in ko so se zbali za svoje poslanske mandate, takrat so tudi bili za to, da se sejmi dovolijo. Takšne so torej njihove zasluge za odprtje sejmov v luči resnice. Zahvalite se, kmetje, poslancem Kmečke Zveze, da ste tako dolgo morali čakati na sejme, in poljubite jim roko za to, da je namestnija vsled nasprotovanja klerikalcev sejmom izdala glede sejmov tako stroge odredbe. V zahvalo za to, da so Vas, kmetje, klerikalni sebič-neži tako hudo gospodarsko oškodovali, pa le volite dne 13. junija njihove kandidate, da Vam bodo kot poslanci končno zadrgnili vrv okoli vratu! Še sejmi in klerikalni kandidati. Da so klerikalci pri namestniji res delali proti odprtju sejmov, v to nam je jasen dokaz tudi, da sta na svojih prvih shodih dr. Benkovič in dr. Korošec govorila proti sejmom, češ da so nepotrebni, ker imajo oni (klerikalci) itak svojo zadrugo za vnovčevanje živine v Mariboru. Še le ko sta Korošec in Benkovič videla, da to kmetom ne gre v glavo, ampak da so odločno za sejme, sta obrnila plašč po vetru — iz strahu pred izgubo poslanskih mandatov. In takih komedijantov ljudstvo ne bo volilo! Iz Celja. V Mariboru se je ustanovila z državnu podporo klerikalna zadruga za vnovčevanje živine. Klerikalci so nastavili za poslovanje te zadruge, ki nima nobenega drugega namena kakor da tvori primeren tituluš za podelenje podpore, nekega Zebota, ki je strašil svoj čas kot mladinski organizator pu Sp. Štajerju. Ta z denarjem vseh davkoplačevalcev plačani Zebot spremlja sedaj klerikalne kandidate in agitira po shodih za nje. In »Straža« se še krega, da nam to ni prav! . * • Celje-VransHo. Frane Roblek, posestnik v Žalcu. V Braslovčah se vrši v nedeljo 14. t. m. po prvi maši pri g. Plaskanu volilni shod g. Fr. Robleka. — Popoldne pojde g. Roblek v Kapljovas pri Št. Pavlu. Roblekova shoda v Škof ji vasi in Novi cerkvi. V nedeljo dopoldne se je vršil shod naprednih kmetov v gostilni župana Vrečka v Arclinu (občina Škofjavas) pri Vojniku. Shoda se je udeležilo 80 do 100 volilcev. Govoril je narodni kandidat Roblek, domači posest. Premšak in drugi. Predsedoval je g. Okorn. Kandidatura g. Robleka je bila soglasno sprejeta. — Veličastna manifestacija za kandidata Robleka in napredno stranko pa je bil shod pri Novi cerkvi pri gostilni g. Lešnika. Došlo je nad 30u ljudi iz domače fare, potem iz Frankolovega in iz Dobrne. Predsedoval je kakor v Arclinu veleposestnik g. Okorn. Govorili so ob velikanskem navdušenju Piki iz Žalca, kandidat Franjo Roblek, Go-lavšek in drugi. Kaj pomenja ta uspeh, kaže najbolje to, da je imel dopoldne po maši neki dr. Hoh-njec iz Maribora pri Novi cerkvi shod, ki se ga je udeležilo komaj — 20 ljudi. Istotako se je ponesrečil dr. Korošcev shod v Žalcu, ki so ga klerikalci skrivoma sklicali v Zupančevo sušilnico. Navzočih je bilo komaj 35 ljudi. Iz Griž. Cujemo, da se naši gospodje strašno jezijo zaradi zadnjega dopisa. Ali ne veste, da kar vi nimate radi, da bi Vam drugi storili, tudi. vi drugim ne smete storiti? Ne znate zapovedi: ljubi svojega bližnjega ko samega sebe, Boga pa čez vse. Prašam, kako pa delate vi z nami, ki smo vaši iar-mani? Še v cerkvi nimamo miru pred Vami. Vprašamo, kdo je cerkev postavil, ali Vi ali Vaši poa-repniki, ali pa nismo; tudi mi pripomogli? In zdaj imamo za plačilo, da Se moramo še v cerkvi nad Vami jeziti. Bodite mirni z nami, mi bomo pa z. Vami. Povemo Vnm^e tri Vase čednosti: 1. veruj v trebuh in denar,. 2,'upaj, da bo Korošec zmagal, in 3. Ljubi dekleta in fante. — Savinčan! Št. Vid pri Šmarju. (Zakaj je dr. A. K o r o-š e c o d k u r i 1 i z n a š e g a v o 1. o k r a j a?) Priliko sem ime! govoriti z odličnim tukajšnjim posestnikom glede dr. Koroščeve kandidature. Mož, katerega ime je uredništvo znano, mi pripoveduje s sveto jezo, da je pred 4 leti hodil s svojim sosedom s kandidatom Korošcem od hiše do hiše, od volilca do-volilca, ter priporočal Korošca, ki je jima .dajal bogate obljube, storil pa za nas kmete do danes ni ničesar drugega nego da plačujemo višje davke. Naj ga vrag vzame, kjer je. — Sedaj nam je jasno, zakaj je »dični« Korošec izgubil tla v prejšnjem voi. okraju ter je pobegnil v Sav. dolino, kjer pa grozdje visoko visi, da ga Korošec nikdar zobal ne bo. Ša-vinjčani, vidite, tako Vam govori priprost kmet. — Sodbo pa si napravite sami!! Roblek in hmeljski konzulent za Savinjsko dolino. Dr. Korošec hoče postati poslanec za Savinjsko dolino, pa niti ne ve, da imamo že celi dve leti posebnega hmeljarskega konzulenta za Sav. dol. v poljedelskem ministerstvu. Ta konzulent je profesor na viseki šoli za poljedelstvo Dr. Olševi. Roblek in edino le Roblek ga je priboril Savinski dolini in ga po prdlnji in naročilu ministerstva vodil že 3 krat aH 4 krat Po Savinski dolini. Vsega tega novi osreče-valec Savinjske doline in savinjskih hmeljarjev dr. Korošec, ki prosjači od hiše do hiše za glasove, niti ne ve. In tak mož hoče biti naš poslanec! Roblek in hmelj. Na to, kar laže kaplan dr. Korošec v »Straži« o g. Robleku, odgovarjamo samo sledeče: Ko se je šlo za izvršilne naredbe k hmelj-skemu provenijenčnemu zakonu, so zahtevali češki poslanci, katerih je bilo v tej stvari prizadetih kakih 30 do 40, da se naj izdajo naredbe, katere bi biie itak že stroge določbe provenijenčnega zakona za savinjske hmeljarje še zelo poostrile. Takrat je bil edini poslanec Roblek, kateri se je tem zahtevam čeških hmeljarjev uprl. Roblek je bil v tej zadevi opetovano pri ministerskem predsedniku Becku, pri poljedelskem ministru Auerspergu, pri sekcijskem svetniku tega ministra, dr, Seidlerju, pri trgovinskem ministru Dr. Foržtu, v različnih oddelkih trg. ministerstva. Roblek je bil tudi večkrat povabljen v tej zadevi v ministerstvo, ker so vedeli, da je on edini od vseh južnoštajerskih poslancev, ki se za to zadevo zanima,^ Roblek se je obrnil, tudi do deželnega kulturnega sveta v Lvovu, katerega je istotako kakor poljske poslance opozoril na posledice, katere bi imele stroge naredbe tudi za hmeljarje v Galiciji. Tako se je posrečilo edino in izključno neumornemu in vstrajnemu delovanju poslanca Robleka, da so se stroge določbe hmeljskega provenijenčnega zakona z izvršilnimi naredbami omilile. Ker dr. Korošec in njegovi pristaši niso storili v tej zadevi niti ednega koraka, pa si skušajo sedaj olajšati svoje stališče vsaj s tem, da prav krščansko lažejo, zavijajo in Roblekove zasluge zmanjšujejo. Savinski hmeljarji pa dobro vedo, kje je resnica in bodo to upoštevali dne 13. junija! Iz Žalca. »Straža« se vedno bolj zaletuje v Robleka, ter ne more skrivati, kako ji je naš kandidat v tej volilni borbi na poti. Zahvaljujejo se mu njegovi »bivši« volilei za njegovo delovanje v korist hmeljarstvu. Kakaj ne? Roblek nam je zboljšal provenijenčno postavo, kar je za Savinjsko dolino neprecenljive vrednosti, torej tudi za klerikalce, med tem ko dr. Korošec tozadevno niti mezinca zganil ni. Kje pa ste bili takrat, »dični« poslanec dr. Korošec? — Nam bo o hmelju kaj govoril Korošec? Mislimo, da se bo še spominjal zanj usodepolnega shoda, katerega je počastil prvič in zadnjič v Žalcu dne 13. jan. 1907, ko niti vedel ni, koliko hmelja prideluje Sav. dolina ter si je s tem dal »naš hmeljar« dr. Korošec najboljše priporočilo za svojo današnjo kandidaturo. Mi spoštujemo vsakega miroljubnega duhovnika, a poslančeval nam duhovnik ne bo nikdar. To je naše in mnenje vaših nezaslepljenih pristašev. Capito, dr. Korošec? Iz. Griž. Dragi volilei! Potrebno bi bilo, da bi prirejali male shode po vaseh, da bi ljudi malo poučili. Kdor nekaj več zna in zna tudi kaj povedati, poduči naj še druge! Kakor vem, so še ljudje zelo slabo poučeni in ne vejo, kako bi se ravnali. Eden tak shod smo imeli v nedeljo v Zabukovci. Mi bomo volili Štajerca Robleka, ki ga poznamo, ne pa »Korošca«, ki nam ni znan. — Roblekov volilec. Za vero se gre! »Straža« ve povedati, da se na Roblekovih shodih na najpodlejši način hujska proti katoliški duhovščini in smeši katoliška cerkev. »Straža« naj pove imena mož, ki so kaj tacega govorili na Roblekovih shodih! Dalje pravi »Straža«, da spremljajo Robleka po okraju »temne eksistence, ki so znani kridatarji«. Naj pove »katoliški« list imena! Če ne, pa vemo, da laže. Ali se z lažmi brani vera, duhovnik dr. Korošec? Ali je ta duhovnik dr. Korošec tudi takrat »branil« vero in moralo, ko sc je z Židinjami vozil po dunajskem pratruP Gospod doktor, ne hodite na solnce, vemo še z;a mnogo masla! Nekaj za g. kaplana Korošca. Solnograški nadškof dr. Katschthaler, višji cerkveni poglavar kaplana Korošca, je objavil v »Katholische Kirchen-zeitung« pastirski list za bližajoče se državnozbor-ske volitve. V njem opominja najprvo klerike na določbe solnograškega provincijalnega koncila iz leta 1906. Te določbe, ki moralno vežejo vsakega klerika, v glavnem zahtevajo, naj se duhovnik drži povsod prave mere, da se ne bo mogoče mislilo, da se bolj zanima za posvetne reči, .ko za nebeške. Nedovoljenih in nečastnih sredstev se naj ne poslužuje in naj bo vedno pravičen tudi nasproti svojemu hašprofhfkli. Nikdar naj ne bo tako nespameten in naj ne postopa tako brezobzirno, da bi one-častil svoje duhovniško dostojanstvo. Dalje pravi pastirski list: Vsled važnih vzrokov se čutimo pri-morane dodati tem splošnim določbam naša posebna navodila oziroma prepovedi za prihodnje državnozborske volitve. Prepovemo namreč prvič, da nastopajo duhovniki proti duhovnikom (Korošec-Šegula!), kajti s tem se daje ljudstvu pohujšanje in trpi pri tem ugled duhovništva, kakor tudi vera sama. Drugič je duhovnikom prepovedano, da bi se javno, posebno na volilnih shodih, spuščali v vprašanja, ki se tičejo vere kakor n. pr. ali so pristaši nasprotne stranke pravega »katoliškega« prepričanja itd. O teh vprašanjih odločajo samo škofi. — Upamo, da, prepričani smo, da se bo kaplan Korošec do pičice pokoriKO ukazom svojega nadškofa. Ponesrečen klerikalni shod v Novicerkvi. Klerikalcem je še v »dobrem« spominu, kako so ravno pred štirimi leti pogoreli pri Novicerkvi s svojim Povalejem, zato so pa letos bolj previdni. Kaplan dr. Korošec je poslal pretečeno nedeljo 7. t. ni. svojega oprodo profesorja bogoslovja Hohnjeca k nam v Novocerkev, da bi prepariral ljudi za Korošca. Kanonik in kaplan sta lovila ljudi pred cerkvijo in jih ustavljala/ na cesti, pa vse ni nič pomagalo, ljudje so bili pametni in so odšli — in shod se ie vršil brez volilcev. Kdor je videl naš veličastni shod popoldne pri Kuzmanu, kjer je ob velikanskem navdušenju ponosnih naših kmetov razvil Roblek svoj program, ta se pač danes pomilovalno smeje »Straži«, ki piše, da je Korošca v Novicerkvi zmaga zagotovljena. Takih shodov in takih zmag privoščimo Korošcu kolikor želi, n;aše može pa kličemo na delo, da bo 13. junija sijajno zmagala kmečka volja nad lažjo in hinavščino, da bo a ogromno večino izvoljen naš kmečki kandidat g. Franc Roblek v Žalcu. Naprej do zmage! Iz Braslovč. Tudi pri nas vlada veliko veselje, da bomo 13. junija lahko zopet stopili na volišče z listkom za g. Robleka v roki. Dosti nas je bilo zadnjič, a šc več nas mora biti letos, pa naj g. Korošec še tako letajo okrog nas. Mi smo Savinčani, mi smo hmeljarji in mi hočemo za poslanca Savinčan a, hmeljarja g. Robleka. V boj smo šli zadnjič za njega ter mu pomagali do zmage, in kakor smo zadnjič enega »povaljali«, bomo letos — drugega —! Živel naš Roblek! Iz Ločice pri Polzeli. Kar smo si želeli, to se nam je vendar izpolnilo. G. Roblek je zopet naš kandidat in mi ga bomo zopet volili in zanj agiti-rali. kajti on je hmeljar, Savinčan, ki pozna nas lil mi njega! Nam se gre za kruh in ne za umazano Koroščevo politiko, zato si bodemo desetkrat preje premislili, predno bomo volili Korošca! Zadnjič nas je 177 zavednih kmetov oddalo g. Robleku glasove, sedaj nas mora biti pa še več, kajti tujci nam ne bodo rezali dobrega kruha, najmanj pa še kak dr. Kofošec, in to oni Korošec, ki je hotel nas hmeljarje s, proyenijenično postavo celo oškodovati. Kdo je .tedaj branil hmeljarje in popravil, kar se je dalo? Ni bil to naš vrli domačin Roblek?! Krvava nehvaležnost bi bila, da bi ga sedaj zopet ne izvolili. Savinčani so zavedni, mi smi za Robleka, a ga ne bomo samo volili, pač pa tudi krepko zanj agitirali! Živijo naš vrli Roblek! — Roblekovci. Roblek in kuga. Kakor vsega drugega tako je : g. Roblek seveda kriv kuge, ki se je preteklo zimo i pojavila tuintam po Sp. in Sr. Štajerskem in vsled katere so bili zaprti sejmi. Najprej je treba še enkrat povdariti, da se je zanesla kuga slinavka in grin-. tavka k nam iz Hrvaškega, iz požeške okolice. Iz Srbije se živa živina niti ne sme k nam uvažati. In če se tudi bi, bi zadela odgovornost večino slov. poslancev, ki je vlado 1. 1909 z nemškimi strankami vred pooblastila, da sklene trgovinsko pogodbo ;> Srbijo in dovoli uvoz mesa v našo državo. Dne 2S». novembra 1907 pa je glasoval Roblek za nujni predlog socijalistov zato, ker je bil isti naperjen proti podraženju živil. In Roblek je s tem storil čisto prav. Moka je draga, kruh je drag, mast je draga — splon vse, kar rabimo za življenje. Korošec in fajmoštn ne trpijo lakote, to že verjamemo; pač pa mnogv Roblekovih volilcev. Ali je zato Roblek storil kaj t-napačnega, ako se je za nje potegnil? To je storil in še bo storil, dragi klerikalci, ki ne privoščite ljudem koščka cenejšega kruha. Korošec in Povalej. Ko je pred štirimi leti hotel Korošec vsiliti naši ponosni Savinjski dolini ii-r nancerja Povaleja, smo bili silno jezni. Dali smu financarju tak odgovor, da nas ne bo nikdar vec nadlegoval. Zdaj pa vsiljuje Korošec samega sebe in pravi na shodih, da Povalej ni bil dober kandidat. Mi pa mislimo, da je bil Povalej še vedno precej boljši ko pa Korošec. Imel je svoje posestvo v Št. Jurju in je vsaj nekaj vedel o kmetijstvu. Korošec pa ve samo to, kako se v Gradcu in na Dunaju za kmečke žulje lahko lepo živi. Povaleja nismo marali, Korošca pa še manj! Roblek in Korošec. Korošec govori in piše o Robleku, da je nezmožen in da malo govori. Govoril je naš Roblek res malo, a zato je več — storil. Kdor pa mnogo govori, pač malo stori! Bral sem povest o oslu, ki je zlate kihal. Ako bi bile Koro-ščeve besede vsaj fičniki, bi še bil vseeno nekaj vreden. A njegove besede so prekleto poceni. Na Dunaju in v Gradcu nič ne izdajo in zato tudi pri nas nič ne veljajo! Zmožnost Roblekovo pa znamo že sami prav čeniti. To smo pokazali, ko smo ga postavili na javnem shodu pri odprtih vratih za kandidata, to bomo pokazali tudi na dan volitve! Dohtar Korošec, — cigan In — hudič. Tudi pri »Kmečki« zvezi so pametni ljudje, ki že vidijo, da jin Korošec samo farba. Ustanovil je »Kmečko« zvezo le zato, da bi bili vedno izvoljeni sanjo taki poslanci, ki bi plesali, kakor bi on žvižgal! Mnogo pristašev »Kmečke« zveze je že sklenilo, da bodo glasovali za domačina Robleka. Nekateri pa so tako zagrizeni in slepi, da pravijo: »In če bi naša stranka — »Kmečka« zveza — postavila za kandidata kakega cigana ali pa hudiča, mi ga volimo!« Gospod Korošec, ali ste kaj ponosni na take privržence? Komur je res vsejedno, ali je poslanec Korošec, cigan ali pa sam peklenšček, tisti naj le voli Korošca! Hmeljarji! Južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žalcu priredi nedeljo, dne 14. t. m. dva poučna shoda in sicer predpoldne po sv. opravilu v šoli na Gomilskem, pop. ob 3. uri v gostilni g. Brinovca na Vranskem s sledečim dnevnim redom: 1. Pomen hmeljske razstave meseca setembra 1911 v Žalcu. 2.Kaj naj se ukrene, da se prepreči predprodaja hmelja? 3. Praktični izkusi v hmeljarstvu. 4. Slučajnosti. K prav mnogobrojni udeležbi vabi vse hmeljarje društveno vodstvo. Iz Žalca. Dr. Korošec se veseli v »Straži« kot otrok, da ga niso zadnjo nedeljo, ko je priredil pri zvestem svojem p'' ,anjaču Zupancu tajen in še povrh tega društven shod, pognali iz našega narodnega trga. Privoščimo mu veselje! Na »shodu« je imel kvečjemu 30 ljudi, ^ še to so bili večinoma kmetje iz Pirešice. Taki »uspehi« ne bodo Korošcu pomagali do zmage! Iz Žalca. O tisti žalostni Cokanovi zgodbi si upajo znova govoriti klerikalci, dasiravno je sod-nijsko dognano, da je klerikalec Peško z nožem napadel in ranil Cokana ter zato bil obsojen na 3 mesece ječe z jednim postom vsakih 14 dni. Ali se nazadnje duhovnik dr. Anton Korošec, ki bi moral oznanjevati mir in ljubezen med kristjani, strinja s tem dejanjem, ki ga je rodila strankarska strast? Mogoče je vse — saj se dr. Korošec menda celo sramuje svojega duhcvništva, ker lazi kot po-svetnjak oblečen tajro ro Savinski dolini. Kdor je pošten in kdor nam hoče dobro, sklicuje javne shode, kjer dobi vsak besedo in pride k nam odkrito in se pokaže kdo je. Tako dela poštenjak Roblek — in zato ga bode vsak pošten Savinčan tudi volil. Odpadkov iz drugih okrajev ponosna Savinska dolina ne bo pobirala. Iz Žalca. Dr. Korošec vpije, naj Roblek o pro-venijenčni postavi za hmelj molči! Tisti Korošec, ki so mu hmeljarji 1. 1906 izrekli v Žalcu z največjim ogorčenjem nezaupnico, ker je to postavo celo hvalil in podpiral in ker se je izkazalo, da dr. Korošec ni bil niti najmanj poehičen o hmeljarstvu v Savinski dolini, dasi je že enkrat zastopal to dolino v državnem zboru na nje"o velikansko škodo. Če dr. Korošec ničesar ne ve o hmeljarskem konzulentu, je to obžalovanja vredno in novi dokaz, da se za Savinčane in njihove zadeve doslej sploh nič ni bri- gal in zanimal. Sklicujemo se na izjavo Roblekovu glede hmeljarskega konzulenta — in Roblek ni noben lažnik kakor so klerikalni kaplani in politiki. Da pa še ni v Žalcu zavoda za signiranje hmelja, so pa krive tiste klerikalne občine, ki nočejo za zavod prispevati niti vinarja! Res .je, ljubi dr. Korošec: le ostani pri, resnici, če ne, bomo razkrinkali tvoje življenje in mislimo, da te' ne pogleda potem tudi najbolj pobožna Marijina devica več! Taki privandrani kaplani ne bodo obrekovali in sramotili našega domačina in kandidata Robleka, ki je med nami živel in deloval že takrat, ko je še dr. Korošec hlače trgal po šolskih klopeh. Iz Podvina pri Polzeli. Gospod urednik, nisem mogel oni dan na shod v Žalec, za kar mi je še danes žal, zato Vas prosim, da moje slabe besede objavite. Ne znam dobro pisati, a govoriti za R o b 1 e k a b o m p a z 'n a 1! Sprejmite torej v Narodni List moje veliko veselje nad zopetno kandidaturo g. Robleka in povejte vsem volilcem pu obeh okrajih, da v Podvinu nisem jaz sam za g. Robleka, ampak v si, četudi g. župnik pridnp vsak dan k nam hodijo. Zakaj pa postavljajo Korošca iz Maribora, zakaj ne domačina?! Mi hočemo hmt-ljarja in to je g. Roblek! — Kmet iz Podvina. Savinjčani! V volilni borbi stojite — izvoliti si imate moža. kateri naj zastopa Vaše koristi na Dunaju. Imenovana sta dva moža kot kandidata: g. Roblek in dr. Korošec. Prvi v posvetni suknji znan kot veren, požrtvovalen kristjan, kateremu so bile že za časa, ko še ni bil kandidat za državni zbor, težnje in skrbi ter bremena Savinjčana znane in kateri je skusil z vsemi njemu pristoječimi sredstvi in močmi olajšati položaj Savinjčanov, je mož, koji zna, da je iz ljudstva in za ljudstvo, kateremu je bila in bo vedno sveta odkritosrčna, morata beseda, in postrežljivost vsakemu, kdorkoli potrka na njegova vrata: ta je edini Franc Roblek! — Drugi v suknji duhovnika predstavil se je svetu prvotno kot vnet Slovenec, redakter, in je šel z vso vnemo v boj za narod — na papirju, in to toliko časa, ko je bil idealist in je iz hudomušnosti kljuboval škofu. Ko mu je pa ta zagrozil z raznimi kaznimi !n dispenziranjem, vdal se je vladno postavljenemu škofu in pričel je politiko, kakoršno je vlada predpisovala... ideali so šli po vodi, zato pa materijelni dobiček v mošnjiček! — Ker se je obče znalo, da dr .Ante Korošec ni. več tisti zagovornik naroda, ni se mu posrečilo dobiti mandata. Konečno je vendar le našel verne ovčice, katere so mu šle na lim — in komaj je bil v hlevu, pokazalo je jag-nje, da je — navaden koštrun. Obljube, katere le ovčicam dajal, so bile le obljube — izpolnil jih ni nikdar; nasprotno, on je postal sodrug tiste vladne klike, kateri je naloga dana, vse kar je slovensko, uničiti in nemčurstvu podjarmiti. To ste sliki kandidatov za državni zbor. Sedaj še nekaj iz »Slov. ljudske stranke«, katera vedi ves Sp. Štajer, Kranjsko, Primorsko, Goriško in Dalmacijo za nos. Bivši drž. posl. nemških klerikalcev na Gor. Štajerskem je nedavno izjavil: t »Dr. Šušteršič hat sich mit Haut und Haar uns und der Regierung verkauit.« (»Dr. šušteršič se je s kožo in lasmi nam (nemškim klerikalcem) in vladi prodal.«) Te besede dovolj govore. Vidi se, kako bode bodoče dr. Korošec postopal. Izdal bode Vas Savinjčane, oropal za mnogo koristi, posebno pa vranski in gornje-grajski okraj, katera željno čakata železnice. Savinjčani, ne glejte na suknjo, ker tudi volk zamore v ovčji koži tičati, tako tudi v duhovniški suknji škodljivec naroda. Mož, kateri je držal in drži, kar je obljubil, je Franc Roblek.— Stari Savinjčan. Brežice - Selnica -Dr. Vekoslav Kukovec, deželni poslanec, Celje. Shodi 14. maja se vrše: ob pol 8. uri zjutraj pri g. K. Škofu na B i z el j s k em, ob 11. uri dop. pri g. Varlecu v Pišecih,. ob 4. uri pop. pri g. M. J a n e ž i č u v Ž u p e l.e v c u. — Na vseh shodih govori kandidat g. Vekoslav Kukovec, Napadi dr. Benkoviča na dr. Kukovca zaradi,Glavne posojilnice4 v pravi luči. Dr. Benkoviču so se začele hlače občutno tresti za njegov prejšnji mandat v brežiškem okraju. To dokazuje zadnji »Slov. Gospodar«, kjer se vojskuje dr. Benkovič z narodno stranko na podlagi konkurza »Glavne posojilnice«. Mož popolnoma pozabi, oziroma namenoma zataji, da pri Zadružni zvezi v Celju, kjer je bila »Glavna posojilnica včlanjena, narodna stranka ni imela nikakega vpliva v načelstvu ob času, ko se je denar pri »Glavni posojilnici« nalagal in ko so se kupovale graščine. Narodna stranka si mora pripisovati zaslugo, da je zastavila ves svoj vpliv in vso moč, da je bil vržen iz Zadružne zveze, kakor tudi iz zveznih gospodarskih podjetij dolgoletni trot Fra-njo Jošt, ki sedi v ljubljanskih zaporih baš od onega dneva, ko je imel nastopiti kot ravnatelj klerikalne občinske hranilnice ljubljanske in sicer potem, ko je bil v Celju ven vržen. V odškodninski pravdi »Zadružne zveze«, ki teče pred deželnim sodiščem v Ljubljani zoper Franca Jošta, njegov zastopnik kranjski deželni odbornik dr. Pegan navaja celo odlične, priče v dokaz dejstva, da je sejal dr. Kukovec v načelstvu »Zadružne zveze« nezaupanje zoper Jošta ter da je opozarjal predsedstvo »Zadružne zveze«, da se mu zdi postopanje Franca Jošta kot ravnatelja »Zadružne zveze« sumljivo. Iz tega pač izprevidi vsak pameten človek, da v prvi vrsti dr. Kukovcu gre zasluga, da se je izbacnil Jošt iz službe, predno je imel priliko povzročiti posojilništvu še večjo škodo. Dr. Benkovič pa prav dobro ve, da je imel z Joštom v Celju zaupna posvetovanja za jzpodkopavanje ugleda slovenskih gospodarskih podjetij v Celju in sicer komaj nekaj tednov poprej, nego je tega Jošta dosegla roka pravice. S tem je dokazal dr. Benkovič, da se je bratil še do zadnjega časa s človekom, ki je v preiskavi zaradi poloma »Glavne posojilnice«. Iz knjig »Glavne posojilnice« je pa razvidno, da se je bratil dr. Benkovič z Joštom tudi glede špekulacij dr. Hudnika glede graščine Thal. Iz knjig »Glavne posojilnice je razvidno, da je prejel dr. Benkovič od svojega nesrečnega kolege dr. Hudnika iz blagajne »Glavne posojilnice« še komaj pol leta pred polomom nje 200 K nagrade, ker je izmešetaril, ako-ravno je klerikalni poslanec in katoliški odvetnik, za baje liberalno posojilnico oziroma graščino Thal veliko posojilo pri nekem nemškem zavoda v Gradcu. Znana stvar je pa, da je grozil dr. Benkovič ubogemu dr. Hudniku ob tej priliki celo s tožbo, da je dobil še večjo nagrado od njega. Da bode minilo dr. Benkoviča veselje v volilnem boju dičiti se s pavovim perjem glede »Glavne posojilnice«, bi bilo zelo primerno, da bi c, kr. državni pravdnik v Ljubljani dopolnil preiskavo zoper dr. Hudnika in Jošta tudi glede provizij, katere je dobil dr. Benkovič iz blagajne »Glavne posojilnice«. Benkovi-čeva žrtev dr. Hudnik bode v svojo obrambo gotovo znal o tem poglavju kaj povedati. Dr. Benkovič in baron Moscon. »Straža« posveča obrambi dr. Benkoviča oziroma njegovega mandata kar cele strani. To se docela strinja z izjavo dr. Benkoviča samega, da mu gre v volilnem okraju trda. Treba mu je torej amerikanske reklame. Samo sreče ima mož s svojo reklamo zelo malo. Kritika, ki jo je izrekel o njegovem »delovanju« v brežiškem okraju g. baron Moscon na shodu narodne stranke v Brežicah, ga je tako razburila, da jo imenuje »slabotne izrodke stare, obolele domišljije« in daje gosp. baronu Mosconu še več drugih .parlamentarnih« priimkov. Na koncu celo dolži narodno stranko nemškutarije za to, ker se je udeležil odličen veleposestnik Nemec, kakor je baron Moscon, njenega shoda. Ne pove pa» narodno radikalni« dr. Benkovič, da je nekaj dni poprej on z nemškim pismom ponižno prosjačil pri baronu Mosconu, naj ne kandidira, temveč njegovo (Benkovičevo) kandidaturo podpira. Tako je Ben-kovičevo katoliško »narodnjaštvo« v resnici in zaslužil je, da ga je baron Moscon z njegovo prošnjo vred mOrallčno postavil pod kap in ga razkrinkal. Verjamemo, da je to bolelo celo dr. Benkoviča in torej razumemo, da si sedaj svojo jezo v »Straži« hladi. Kar se pa tiče Celjanov, ve dobro dr. Benkovič, da ne uživa nobenih simpatij ne le pri mla-dinih, temveč tudi ne pri starinih — in sploh pri nikomur razven pri nekaterih duhovnikih. Če pa ti smatrajo za primerno, da reprezentira njihovo stranko v Celju mož tako »odličnega« značaja in lastnosti, kakor je dr. Benkovič, je nam popolnoma prav. Iz Loke pri Zidanem mostu. Pri nas se je vršil v nedeljo dopoldne v Jenčičevi gostilni volilni shod, na katerem se je predstavil volilcem napredni kandidat dr. V. Kukovec. Predsedoval je g. Mohor-ko, govoril pa poleg g. kandidata še g. Fon, Shoda se je udeležilo okrog 100 kmečkih volilcev. Kandidatura g. dr. Kukovca se je soglasno sprejela. Tukaj vlada med kmeti silno ogorčenje zoper političnega sleparja dr. Korošca. Iz Kapel. G. urednik, prosim Vas, da mi dovolite nekaj prostora v Vašem cenj. listu in mi ne zamerite mojej prostej pisavi, ker vedeti morate, kako je težka roka enega kmeta, ki se trudi od zore do mraka, da si pridela svoj vsakdanji kruh. In ravno zdaj, ko je napočila ljuba in prekrasna, vesela spomlad, ko je treba na novo obdelovati svoje polje, stane mnogo truda in trpljenja. In Še nekaj drugega imamo, kar je pa tudi važno, da se poprimemo tega dela, namreč trud in delo nas čaka, predragi kmetje tovariši, da bomo mislili sedaj, ko prihajajo državnozborske volitve, koga naj volimo. Vsak volilec naj misli s svojimi možgani, in ne da bi se dal preslepiti klerikalnim^ agitatorjem, ki bojo spet' lazili in se klatili okrog', da nas dobijo na svoje limanice. Vsakega takega hinavca odločno zavrnimo in jim ne zaupajmo, da ne bomo vedno tičali v ozadju klerikalnih ustašev. Kako se je zaupalo pred štirimi leti g. Benkoviču v neki skromni vasici blizu Hrvaškega; govorili so le vedno: »mu mi mu bumu vulili mu g. mu Benkoviča, so mu nam g. župnik tako rekli, mu uni pa mu vejo, da buju g. Benkovič mu duber poslanec. Mu uni mu mislijo mu nam mu dati mu lug mu Brežke grajščine mu uni mu tu mu lehko naredijo ki mu majo mu kšajt glavu.« Ali danes so tudi zraven nas na starem mestu. Torej, predragi volilci, ne posnemajte takšnih bebcev. Delajte za narodno stranko! Res duhovnikom vsa čast, čeravno jim je napredek trn v peti, in to moramo vedeti^kam pes taco moli, po-primite se čitanja naprednih časopisov, ki ni ne hinavsko in ne brezversko kakor to čč. duhovščina trdi. Torej le pogumno naprej in se ne ustrašimo klerikalnih petelinčkov, naj robontajo kakor hočejo. Naša naj velja! — Prijatelj kmeta. »m« Tolstovrško slatino ki se naroča v Tolstemvrhu p. Guštanj (Koroško). '^ISM"1- Ivan Verdnik, 0*1^1 vrli. Shodi kandidata Verdnika. V nedeljo se vrši ob 8. uri zjutraj Verdnikov shod v Družmirju pri Basistu, ob 3. uri pop. v Št. Janžu na Vinski gori. V Mislinji pod Slovenjgradčem se je vršil v nedeljo lepo obiskan shod naprednjakov, na katerem je predsedoval posest. Šauc. Navzoča sta bila oba domača župana. Kandidat g. I. Verdnik je v lepem nagovoru razlagal svoj kmečki program, urednik Lešničar je pa opisoval »delovanje« klerikalnih poslancev v državnem in deželnem zboru. Na shodu je vladalo najboljše razpoloženje. — Popoldne se je vršil napredni shod v Šmiklavžu pri Bučin-ku, na katerem sta nastopila ista govornika. V slo-venjgraškem okraju se da pri dobri in sistematični agitaciji veliko opraviti ža kandidata 1. Verdnika. Zato na delo! Po?or! Prosimo naše zaupnike celega vol. okraja, naj nam nemudoma pazpanijo svoje želje glede shodov g. Verdnika v svojih krajih, da yemo ph-merno ukrejiiti. Izvrševalni odbor narodne stranke, Celje. Škale. Judi pri nas se je že pričelp volilno gibanje. Kmetje, moji tovariši, prišel je čas, da moramo pp pretečenih 4 letih zopet voliti poslanca v državni zbor. V par tednih se bo bil ljut bpj po naši Šaleški dolini. Pa še hujši bo bržkone v Savinski dolini. Tapi ponuja klerikalna stranka dr. Korošca, pri nas Vrstovška. In koga bomo mi volili? Premislimo in sodima Dr. yr$Jovšek je pod Koroščevo korpando in bo delal kakor bo Kprošec hoteL Na'S kandidat pa je ^eodyisen ip bo delal po svojem programu, ki ga je že označil, ko je sprejel kandidaturo. Verdnik je kmetovalec on ve, česa je treba kmetu in delavcu, njega bomo volili. Kakor smo pred i l?ti Ježovnifcu skazali svoje zaupanje, tako tudi sedaj Verdniku. Živel Verdnik, proč z Vrstov-škom! Ako bi Vrstovšek hotel Storiti kaj za kmeta, lahko stori kot deželni ppslanec. Splošno je pa znano, da se Vrstovšek za kmeta ne briga, ampak z^ svoj žep. — A. Šaleški! Jteto* siMANk Ivan ključavničar v Celju. (Celje, Laško, Sevnica, Brežice, Šoštanj, Slov. Gradec, Vuzehica, Sobota, Muta, Gortina, Marber&, t%. Vižinga, St. Lovreiic nad Mar., Studence, Slav. Bistrica, Konjice, Vitanje, Vojnik, Rog. Slatina, Rogatec, Ormož, Ljutomer.} Slovenski kandidat Ivan Rebek je priredil v nedeljo 7. t. m. v Konjicah shod volicev. Vsi so se izrekli za njegovo kandidaturo. V Vnzenici in na Mutj priredi skupni slovenski kandidat g. Rebek dva volilna shoda in sicer v nedeljo dne 14. t. m. V Vuzenici se vrši shod ob pol \ uri dopoldne, torej pp rani maši, v Mravljakovi gostilni, Na Muti pa se vrši v poslopju slovenske šole in sicer po pozni maši ob 11. uri dopoldne. Skrbite za obilno udeležbo! 1 MM Ptuj. Tukaj se je v nedelja 7r. t. m. vršil velikansko obiskani shod zaupnikov, na katerem so Se vsi žborovalci z navdušenjem izrekli za dr. Plpjft. Ta je pa izjavil, da ne kandidira več. Vkljub temu se je sklenila na shodu rezolucija: »Volilci, zbjam na zaupnem shodu v Ptuju, bomo volili dr. Ploja tudi proti njegovi volji.« Našipi somišljenikom v volilnih okrajih (. Maribor levi Breg — Sv."Lenart — Gornja Radgona in Ljutomer, Maribor desni breg — Slov. Blslrlca — Konjice in i. Šmarje —Logatec — Kozje nazna-njapip, 'da še vodstvo stranke o postopanju naših vojilcev ni končno sklepalo. Ta sklep je odvisen od tega, s kakimi orožjem še bodo klerikalci proti nam bojevali. Vsekakor objavi, stranka svoj sklep vsaj 14 dni pfed volitvami. S^men pri SeJftlfil ob Dravi. V nedeljo dne 7. t, m. $0 ^nel( štajerčijanci v prosluli nemš^utarsko-pfOtestaniovsJfi gostilni. P^ldbacherievi ha Šlernemj z$lo rexnprJflaver;uj- volilru shod. Prišel je večen Kaij<|i5 rt E o Vse naše gospodinje hvalijo in kupujejo le Pfeifer-jevo milo ISI £9 3 o< CD CD ax PC o CL ker je najboljše in napravi brez truda snežno belo perilo. Pri nakupu pazite na vtis Pleifer in znamka tiger. NI n. CD Delano iz najboljših snovi! ir Naznanilo. Vsem cenj. Celjanom in drugim posetnikom Ljubljane iz Štajerske najvljudneje naznanjam, da sem S I. majem t. I. prevzel hotel in restavracijo na Južnem kolodvoru v Ljubljani ter še vsemu občinstvu najtopleje priporočam za obilni obisk. Jamčim za točno, solidno in dobro postrežbo. Z vsem spoštovanjem 242 2"2 Ljubljana, 1. maja 1911. AVgUSl Stelzer. Cai $ |e toplicc u »h«® pol ure od železniške postaje Brežice (Rann) z vozom; pol ure od železniške postaje Dobova peš hoda. Akrathoterma prve vrste, toplote 40—42° R vplivajo eminentno proti protinu, mišični in členski revmi in njih posledičnim boleznim, kakor tudi nevralgiji, kožnim boleznim in ranam, kroničnemu materničnemu vnetju, eksudatu itd. StattOVania in Kopališki bazeni nanovo sezidani odgovarjajo vsakim higijeničnim zahtevam. Go- --1--L£-!- stilno je prevzel novi gostilničar, ki bo skrbel za dobre jedi in pijače, tako da bodo tudi v tem oziru gosti zadovoljni. — Kopališki zdravnik je jj^ M lUFatOViČ. Vsa nadaljna pojasnila daje kopališko oskrbnišlvo toplic, pošta Brežice. -' ' ' *-- 247 3-2 Si m Delniška družba pivovarna ,Union' == v Spodnji Šiški pri Ljubljani ===== priporoča svoje izborno marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. 205 12-5 Graška cesta štev. 45 (gostilna „ mesto Gradec"). ===== J5 3 Zaloga v Celju: Iv. Jax & sin, Ljubljana 12 20-51 Dunajska cesta štev. 17 Priporočata svojo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. tf/i^AVlVtFl^AVv 7W¥?Fh\WTf Na zeleno vejo fločne grabile. pridete v gospodarstvu le, če rabite dobra čas prihraajujoča orodja, posebno Hegei&barfIlOVt izdelki z znamko „lev" so za Vas nepogrešljivi. 235 5-2 Patentne vile za žetey (Merkur). Delajo za 6 mož. 150 cm z 31 zobovi 12 kron. 150 „ „ 40 „ 14 „ Zahtevajte zanimive cenike od tvrdke: Franc Hegenbartli Kunnersdorf pri Schlukenau (Češko). z zamenjalnimi zobovi. 1 komad...........5 kron. » S. Slikar m pleskar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Priporoča se za mnogobrojna naročila, j i Sprejme takoj več pomočnikov. Diktor Beuc, Celje 59 (iraška cesta steu. 8. Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puijenega 2 K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg neleflnega, snežnobelega, pulje-vega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljjene postelje iz gostonitega rdečega, modfega, belega ali rumenega nan-kinga. pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K. 14 K, 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 13—, 14,70, 17'80 in 21'—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4'50, o 20, 5'70; podpernica iz močnega rižastega gradlna. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 141 -9 S. Benisch, Deschenitz, štev. 773, Šumava, Češko. 6666 ©66666666666 6666666. Veletrgovina s špecerijskim blagom in z deželnimi pridelki Ani. Kolegic, Celje Graška cesta 22 in Narodni dom. Prazen je izgovor, ker Vam nudi domača, zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagem, tako da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. gosp. trgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom. — Velečastitim gospodom dahovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč ter olje in kadilo za cerkve. 23 28-18 V zalogi imam vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti ter opozarjam slavno občinstvo za nakup istih, kakor tudi ostalega špecerijskega blaga ter deželnih in drugih pridelkov. Ia Zabukovški premog ponudim po K 2'10 za 100 kg pri odjema celega voza. prosto v hišo postavljen v Celju, drugam po dogov« ru. Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor: žita. fižola, orehov itd. ter rabljene soljnate g in druge vreče, petrolejske in oljnate sode. O Pismena naročila se izvršujejo z obratno pošto. O 6666666666666666666666666666666666« Ljudevit Borounife - puškar - v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokres-nike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. presku-ševalnici in od meno preizkušene. — llustrovani ceniki zastonj! 61 5211 88 Ivan Berna Celje, Gosposka ulica št. 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila, Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 95 naročila proti povzetju. 46-13 h a h ■ » Asa Trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem »laiEiii Goričar & Leskovšek, Celje, SEft*"" ■ ■■■■■■■ Lastna zaloga šolskih in vseh tiskovin za urade. ■■■■■■■■ Na debelo. 33 50-17 Na drobno. IttHBECTIHi m O S? ^ K ~ * «9 R H * M '»J h O ! > m & največja trgovina in velikanska zaloga up, zlatnine, srebrnine,; 5? i ■ © ■ b verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. I^J y | P®* ^ m 7n Snnino in nonDrtiro poročne zlate prstane ter ženitovaniska darila ■ m ■ : ia mm in nEuesnce vse po ^ namim cenah, -piji £ ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov i. i. d. » < ' * A ' £ 46 50-17 Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! ■ ** i l K. Salmič, Celje, Nar. dom. j I j ■ aa Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! v Ljubljani ^oji k 8TOjim! priporoča svoje izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo ee v sodčkih in steklenicah. 52-u Pri gnojenju travnikov, deteljic in žita ne smemo opustiti poleg gnojenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom gnojenja s kajnitom ali 40lo kalijevo soljo.- Pojasnila o teb, kakor tudi drugih gnojilih daje zastopstvo kalijevega sindikata a Fr. Mulec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14. Kalijeva gnojila se dobivajo pri tvrdki „MERKUR", P. Nlajdič V Celju, pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu ter še pri mnogih drugih trgovcih. 75 46-14 ... _ - .... ... -Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K i . • Hranilne vloge sprejema na hranilne i knjižice ter jih obrestuje po 4 V2 od sto brez odbitka rentnega davka. : Vloge v tekočem računu sprejema ter jih ©brestuje po 4V2 od sto od dne do dne. j Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko: poljubno razpolagajo s čeki 0 svojem imetju. Eskomptisjje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit | po ugodnih pogojih. 57 49-16 - Posojilnico v Celju registrovana zadrnga z neomejeno zavezo ' v lastni hiši »Narodni dom" v Celju. ; Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K Prva južnoštajerska vinarska zadrnga Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko 1". z. z o. z. y Celju Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Štajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in belih po najnižjih cenah. j j zn -l 44 50-17 /