Vlil. letnik.
Poitnina platana v gotovini.
November 1926.
Štev. 11.
Izhaja enkrat na mesec. == JUGOSLOVANSKI = -	Izhaja enkrat na mesec.
CENA: za vse leto 25Din.	ml	«««	mm	Cene	Inseratom:
za pol leta 12-50 Din.	8HMB	lik	H	H	B	JaS?
Posamezna številka 2 Din.	g|juHT HEglL §3 Q§	Pri	enkratni	objavi
Rokopisi se vračajo.	H	B	E	|i	SNL	str.	240	D,	Va	str.	120	D,
Uredništvo	ČBgK^BP	B	Hj	60	D,	40	D,
Ljubljana, Komenskega ul. 12.	™	V12	str.	20	D.
GLASILO "JUGOSI. TRGOVSKE-OBRTNE ZVEZE14 V LJUBLJANI.
Dr. A. O.:
Obrtna strokovna in stanovska organizacija.
Mali obrtnik je slabič, ki mora iskati moči v združenju. Brez tega si ne bo nlikdar opomogel in tudi če bi ga država izdatno podpirate'. Glavnega, česar mu je treba, gospodarske samostojnosti in neodvisnosti mu ne moire dati. Tu velja načelo samopomoči.
Značilno za naše razmere pa je, da kljub vsej potrebi, niti obrtniki sami, niti drugtil merodajni1 činitelji niso* prav na jasnem, kako naj se obrtnik o r g a n i z i r en. To1 je sicer otročja bolezen, pojav, ki se vedno ponavlja, kjer in kadarkoli se snujejo n o, v e, do tedaj še nepoznane, alt vsaj ne udomačen e organizacije, vendar je gotovo potrebno, da se resno potrudimo, da1 to prehodno dobo čimprej prekoračimo. Potreba, da ustvarimo na obrtnem polju solidno in trajno organizacijo, je tako nujna, da se nikakor .ne moremo zadovoljiti s poskusi, ali pa celo dopustiti, da bi ta ali oni nejasnost v tem oziru izrabljal v strankarske namene, ter skušal pretegniti nezavedne in nepoučene obrtnike na eno ali drugo stran, kamor po> svojih nazorih dejanski ne spadajo.
Kakor povsod moramo tudi pri obrtnikih ločiti dvojne težnje. Na eni strani stremi, vsak obrtnik za tem, da zboljša kolikor mogoče svoj z a s e b n o - g o s p o d a: r s k i položaj, na drugi strani pa hoče uživati tudi v j aivnem, politi č n ie m i n gospodarskem življenju vse pravice, ki odgovarjajo modernim nazorom v družabnem redu. Ker pa posameznik niti na eni niti na. drugi strani ne more sam iz lastne moči doseči svojega cilja, se jih mora. strniti po več v enoto, da potem z združenimi močmi delajo za sVoj namen. Potrebna je torej dvojna organizacija., ena, ki stremi po zboljšanju zase b n o-go sp odar ske g a položaja svojih članov in druga, ki naj jim pomore v javnem življenju do prave veljave in moči. Prvo organizacijo nazivljemo strokovno, drugo pa stanovsko. Iz namena strokovne organizacije sledi, da gre piri njej predvsem za sredstva in pomočkiet, s katerimi jaivno življenje nima neposrednega stika. N. pr. v kraju je 10 mizarjev, izmed katerih ne premore niti eden toliko, da bi si mogel nabaviti vsaj najnujnejše stroje, vseli 10 skupaj pa s'i na zadružni podlagi laliko napravi skupno delavnico za strojno delo. To zasebno gospodarsko velevažnoi podjetje nima z javnim političnim in gospodarskim življenjem nlkake neposredne zveze. Zato j:e tudi jasno, da pri snovanju te vrste organizacije politični in strankarski motivi ne smejo igrati nikake odločilne vloge. Za vzgled so nam tu prav lahko delavske organizacije, kjer se delitev med stanovsko, in strokovno organizacijo sicer ne da tako doisledno iizvesti, kjer pa kljub temu opažamo, da nastopa delavstvo, ki je stanovsko organizirano v nasprotujočih si strankah, v strokovnMi vprašanjih popolnoma solidarno in enotno. Kakor vidimo pri delavstvu, ravno tako morejo in moirajo biti — ako hočejo doseči svoj cilj — tudi obrtniki v strokovnih vprašanjih solidarni. Z a t o n j i h o v a s t r o k o v n/ai o. r g an i z a c i j a, njihove zadruge ne smejo biti politične, marveč
nepolitične, nadstrankarske. Mizarska, člevljar-ska ali kakršnakoffitsibodi zadruga ni in ne sme biti strankarsko politično društvo, marveč naj združuje v sebi poštene in delavne obrtnike poedinih strok, brez ozira na njihovo politično n a z i r a n j e in p r e p r i č an j e. —
Pripomniti pa bilo še, da imajo pravi! smisel predvsem take obrtne zadruge, ki združujejo v sebi le obrt n i k e ene in iste, ali kvečjemu dveh sorodnih strok. Splošne obrtne zadruge, h katerim so pripadali obrtniki najrazličnejših, mnogokrat nasprotujočih sli' panog, se niso obnesle, ker so se zlasti, zia sedanjo dobo, ko so prevzele njihove naioge druge institucije, popolnoma preživele.
Delokrog strokovne organizacije je torej precej ozek in tudi dovolj jasno omejen. Drugače pa je pri stanovski organizaciji. Obrtnika kot takega ne zanimajo samo gospodarska, marveč tudii politična in kulturna vprašanja. Tu ne gre edino za gmotne koristi, temveč ravno tako tudi za socialno stališče obrtnega stanu sploh. Zato se delokrog stanovske organizacije, ki hoče vse te koristi in pravice obrtnega stanu uveljaviti ravna po vsakokratnih gospodarskih in političnih razmerah ter je od njih bistveno odvisen.
Iz tega pa sledi, da stanovska organizacija obrtnikov ne moire biti tako enotna in nadstrankarska, kot strokovna'. Tu se nazori križajo, ako ne v vseh, pa vsaj v mnogih biistvenih vprašanjih. Že v splošno gospodarskem oiziru b!i bilo težko doseči soglasje med veliko večino vseh obrtnlikov, še mnogo manj pa,seveda v raznih političnih in kulturnih vprašanjih, ki segajo mnogokrat prav daleč na gospodarsko polje. Zato si tudi. enotne obrtne s ta n o vs k o- p olit ič ne stranke ne moremo misliti, ‘vsaj za daljšo dobo ne. Take stranke morejo obstojati edino tedaj, če so dovolj močne, da pritegnejo nase gospodarsko in politično nadvlado v državi. Ni še dolgo tega, ko je to bilo mogoče, toda dandanes smemo upati, da je nadvladi enega stanu v državi nad vsemi drugimi odbila zadnja ura1. Sedaj se morajo gospodarske in politične razmere urediti med zastopniki vseli stanov in vseh naziranj. Ker torej ne gre za nadvlado enega stanu, marveč za kompromis, ki naj obsega najrazličnejše točke, nele gospodarskega, temveč tudi političnega in kulturnega programa vseli stanov in vseh strank, je popolnoma umevno, da se tisti, ki soglašajo v kar največ in najvažnejših točkah, združujejo v poKtilčnih strankah, brez ozirai na to ali pripadajo istemu stanu ali ne. Tako nastajajo politične stranke in struje, ki obsegajo somišljenike vseh stanov. Obratno pa. moramo reči ,da je tudi edino prav, ako se pripadniki različnih stanov organizirajo v političnih strankah, kamor spadajo po svojem naziranju in prepričanju v važnih gospodarskih, političnih in kulturnih vprašanjih.
To velja naravno tudi za obrtnika-. Vsak izmed njih naj se organizira v stranki, kamor spada po svojem prepričanju in naziranju, kajti da bi se vsled tega, ker je obrtnik, odrekel sodelovanju v javnem gospodarskem, političnem in kulturnem življenju, nato ni misliti in tega tudi niel moremo od nikogar terjati. Svoje specifično obrtniške zmožnosti naj obrtnik razvije in pokaže v svoji strokovni organizaciji, v zadrugi, ki bodi nepolitična in nadstrankarska, kot obrtnik ter držav-
1 j a n in član človeške-družbe obenem, pa mora biti pristaš ene ali druge politične stranke, drugače nebo im e1 veljave, ter gane bo niihče spoštoval.
Strankarsko - politična stanovska organizacija obrtnikov pa nikakor ne izključuje, da bi, koder gre za golj stanovske koristi, nastopali vsi obrtniki solidarno. Nasprotno, eimbolje bodo obrtniki organizirani v političnih strankah, tem lažje bodo dosegli, da bodo vse stranke zastopale njihova upravičene koristi.
Strankarsko - politična stanovska organizacija obrtnikov je tudi podlaga za dobro strokovno organizacijo, kaj ti edino strankarsko discipliniran obrtnik bo res dober zadrugar ter bo imel dovolj smisla za skupne koristi, da ne bo iskal samo osebnega dobička.
Nujnost in pomen strankarsko - politične organizacije obrtnikov sta torej jasna.
Želeti moramo, te, da' <se naš obrtni stan v tem smislu v okviru obstoječih političnih strank čimprej organizira ter si tako pomore do prave veljave in resnega vpoštevanja. Dolžnost vseh strank, ki« vabijo v svoje vrste tudi obrtnike, pa je, da pri tem odkrito pokažejo svojo barvo. Zatajevanje! političnega značaja obrtno - stanovske organizacije se bo prej ali slej razkrilo kot goljufija, ki bo zvalilo nezaupanje in razkol v obrtni organizaciji, ki ne bo škodil samo dotičnd stranki, marveč tudi obrtnikom samim. Tudi' tu velja poštenje nad vse.
A. K.:
Udeležujmo se zadružnega dela!
Zadnje volitve v stanovsko zastopstvo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo so brezdvomno dokazale staro resnico: Primeroma malo število dobro organiziranih in discipliniranih ljudi more obvladati mnogo večjo' maso. Disciplinirana četa vzdrži še tako si Jen navtal in vstrahuje vsaka neboje-vito množico. Zanimanje, vztrajno ter dosledno delo za kako stvar rodi vedno dolbre uspehe. Vsak uviden in brezen človek bo to priznal.
Pomen stanovskih organizacij bodemo vedlno bolj ta bolj spoznavali vsfed življanske potrebe. Kdor se tega sedaj še ne zaveda, bo spoznal prepozno. Dnevno beremo v časopisih, kako propada političen parlamentarizem; nasprotno pa sie povsod' širi klic po stanovskih parlamentih. Radi tega me smemo podcenjevati stanovskega zastopstva v zbornici za trgovino, obrt in industrijo! Zavedajmo se, da je to naš edini gospodarski parlament, kateremu so izročeni interesi 33.000 volivcev in skoro ravnotoliko tisoč slovenskih družin; lahko pa rečemo, da je tu zainteresiranega najmanj 20%. celokupnega prebivalstva Slovenije. Nima sicer ta parlament nobene zakonodajne moči, pač pa važen posvetovalni glas pri vseh vprašnjih narodnogospodarskega značaja. Pa o tem naj razmišljajo drugi! Pri tem smo samo hoteli reči, da se nismo doslej skoro nič ali le malo brigali za stanovsko strokovno in socialno delo v obrtniško zadružnih organizacijah, in da v tem vidimo vzroke delnih neuspehov pri omenjenih volitvah.
Zadružno delovanje stanovsko-obrtnih organizacij pa moramo pojmovati le, ako jih poznamo. To je mogoče le tedaj, ako se v njih udejstvujemo. Udejstvovanje pa smo skoro dosledno zanemarjali, ‘ker malokateri naš somišljenik deluje pri njih; kako moremo šele govoriti o tem, da bi v njih deloval z ono vnemo, marljivostjo in ljubeznijo kakor prt svojam poklicu. 1» vleindar je vsaka obrtna organizacija bistven del njegovega stanu, njegovega obrta. Lepo so se tega zavedali obrtniki v srednjem veku in pozneje še, dokler ni nastopila doba gospodarskega liberalizma. Od tedaj je razvoj industrije in napredek strojne tehnike dosledno uničeval’ stanovske organizacije obrtnikov. Potiskal je ročno delo obrtnika, v stran m skušal z organiziranim kapitalom izriniti ga kot konkurenta. Rokodelec je obupal, ker se je naenkrat videl brez moči ter se ni zavedal, kaj pomeni mali obrtnik v novo nastopajoči dobi narodnega gospodarstva. Na lasten račun je po-
magal industrializaciji svojega obrta; pomagal je zidati fa~ brike in njih vzdrževati Svoje lastne učence je vzgajal za delo v tovarnah, kjer so postajali mašiine brez volje;, brez lastne isncijative. Tam pa so oni pozabljali na nekdanje družinsko življenje s svojimi mojstri ter so izgubili1 z njimi docela vse stike. Gospodarsko dejstvo pa je, da kjer ni dobrih, iz-vežbanih obrtnikov, tamkaj ne more hitil dobrega naraščaja in tudi tovarne brez tega ne morejo uspevati. Mali obrtnik je torej vzgojitelj dobrega tovarniškega, delavca im pospeševa-telj industrije. Obrtnik vzgaja delaviske moči organiziranemu kapitalu. Vzgoja 'm dielo pa je kapital, katerega mali obrtnik prispeva industriji od početka njenega nastanka'. Dejstvo je, da mali obrtnik ni razumel organizacije vzgojenega dela ter ni znal ustvariti organiziranega delovnega kapitala. Denarni kapitalizem pa je organiziral to delo sebi v prid in pognal malega obrtnika v oibup.
Ko je gospodarski liberalizem koval zakone sebi v prid, pa je vsled splošnega propadanja malega obrtnika le uvidel, da ne sme pljuvati v lastno skledo, da malega obrtništva radi naraščaja ne sme do golega uničiti. Radi tega mu je v novem obrtnem redu (zakonu) od 20. decembra 1959 in v poznejših izpreminjevalnih in dodatnih zakonih zagotovi! toliko dihanja, da bi mogel živeti, če se bo zavedal svojega pomena in moči. Pod pritiskom razmer mu je dal ne samo svobodo združevanja, ampak je celo odredil, da se morajo obrtniki združevati po enakih ali celo sorodnih strokah. Zakon je torej ustvaril prisilne obrtne organizacije, obrtne zadruge ali gremije.
Pri tem je zakonodajalec upošteval sledeče važne principe;
1. Ustvariti je enoten obrtni pouk in izobrazba olbrtnega naraščaja z enotno dobo učenja ter poglobitev izobrazbe z ustanovitvijo in vzdrževanjem obrtno poučnih institucij;
2. urediti je pričetek obrtnega pouka šele tedaj, ko začne mladina telesno in duševno stopati v štadij razvoja;
3. socialna zaščita obrtnega naraščaja in pospeševanje humanitarnih (človekoljubnih) naprav tako za naraščaj kakor za obrtnike same; ureditev delovnega časa, regulacija mezd,1 in odstranitev sporov;
4 gospodarska emancipacija obrtnikov potom organiziranega dela m kapitala ter
5. pobijanje vseh onih škodljivih vplivov, ki nasprotujejo reelmemu in poštenemu tekmovanju med obrtnilki; to se pravi, pobijanje umazane koinkurence.
Praktično izvajanje teh principov pa je mogoče le tedaj, ako je ustvarjena točna evidenca (pregled) vsega obrtništva. Iz tako organiziranega obrtništva pa je mogoče sestaviti točno in zanesljivo obrtno statistiko.
Na ta način ustanovljene organizacije obrtnikov niso prostovoljna udruženja posameznih oseb, ampak imajo značaj javne korporacije z dalekosežnimi oblastvenim podobnimi pravicami. Kot take so torej javnopravne edinice in izvršujejo oblastveno upravne funkcije kot nekaki pomožni in deloma posvetovalni organi obrtnega oblastva.
Te prisilne obrtne organizacije imenuje obrtni red (za-aOu) zadruge, za trgovce pa gremije.
Vsak obrtnik mora- postati član svoje stanovske zadruge, vsak trgovec član svojega gremija. Ako pa je že vsak obrtnik prisiljen, da postane član zadruge, tedaj bi bilo tudi samoposebi umevno, da bo v svoji zadrugi; skušal uveljaviti svojo voljo- in svojo osebnost. To zahteva njegov lastni interes, in kdor zanemarja tega, ta zanemarja tudi svoje stanovske pravice in dolžnosti. Napredek njegovega lastnega stanu, njegove obrtne stroke ga ne zanima. On je suha veja na lastnem telesu, ki ne bo obrodila sadu; to ni pravi obrtnik. Tak obrtnik tudi ne pomaga ustvarjati socialnih dobrin svojemu stanu. Kar poznamo zavednih in naprednih obrtnikov, so vs.i pridni in vneti sodelavci v obrtnih zadrugah. Ne samo, da se brigajo za prozvit organizacij, njih skrb za obrtniški napredek in razvoj se pokaže tudi1 v njihovih delavnicah ter pri vzgoji njihovega obrtnega naraščaja. Nasprotno pa opazujemo pri zanikrnih članih obrtnih zadrug slabo vzgojo naraščaja in vidno zanemarjenje lastnega napredka. Takih obrt-
nikov tudi ne vidimo, pri nobeni obrtniški razstavi ter jim je šolanje vajencev naravnost balast, katerega bi sia najrajši otresli. Nimajo ljubezni do stanu, še manj imajo socialnega čuta do svojih pomožnih delavcev. Ako pa se ne zavedajo svojih ožjih stanovskih dolžnosti naprarn lastni zadrugi, kako naj taki pojmujejo pomen 'svojega stanovskega parlamenta Zbornice za trgovino, oibrt in industrijo?
Obrtne zadruge.
Da kolikor mogoče vzbudimo zanimanje za stanovske obrtne zadruge, hočemo v naslednjem opisati obstoj, članstvo, ustanovitev in namen zadrug.
Najprej določa obrtni red v § 106 osnovna načela za obstoj in ustanovitev Obrtnih zadrug.
Enaki ali sorodni obrti morajo vzdrževati obstoječo skupno zvezo; kjer pa ta ne obstoji ali jo krajevne razmere ne dopuščajo odnosno omemogočajo, je potrebno, da se taka zveza uspostavi. Pri uspostavitvi te skupne zveze je treba predvsem zaslišati Zbornico za trgovino, obrt in industrijo ter potom obrtnega obLastvia tudi obstoječo zvezo obrtnih zadrug. Pri tem pa je upoštevati vse razmere, katere morejo uplivati na ustanovitev zadruge in na njeno prospevanje. Nikakor pa se ne sme prezreti interesov, to* je onih obrtnikov, kateri imajo to zvezo tvoriti odnosno morajo postati člani nastajajoče zadruge. Zakon predpisuje, da jih mora Zbornica za trgovino, obrt in industrijo zaslišati' predno ona odda svoje mnenje. Za-dlruga ima včlaniti vse enake alii sorodne obrti, katere se izvršujejo na ozemlju ene ali sosednjih občini bodisi samostojno po lastniku (imejitelju) obrta bodisi; po zakupniku. V te obrte pa spadajo, tudi pomožni delavci, ki sicer ne postanejo člani zadruge, pač pa njej pripadajo in se imenujejo njeni, pripadniki. Pravi zadružni člani so torej samo imejitelji oibrtov in njihovi zakupniki.
Pri ustanavljanju zadruge se določi najprej kvalitativna pristojnost (kompetenca) članstva in ozemlje, čez katero bo segala njena krajevna kompetenca. Jedrna in druga kompetenca se po okolnostih lahko razteza na več občin ali velo okrajev (srezov) ter sme izjemoma obsegati, tudi različne obrti1.
Med pomožne obrtne delavce štejemo vse one osebe, katere so pni obrtnih podjetjih redno zaposlene;, neglede na starost ali spol. Sem torej spadajo: a) pomočniki, b) tovarniški delavci, c) vajenci in č) oni delavci, ki se uporabljajo pri obrtih za podrejena pomožna dela.. Osebe, katere opravljajo višja službena opravila, in. ki so praviloma nastavljene z mesečno ali letno plačo, ne spadajo v kategorijo, pomožnih delavcev. Nikakor torej ne smemo med nje šteti: obratovodij, mehanikov, faktorjev, knjigovodij, blagajnikov, kemikov itd. Te vrste nastavljene! spadajo že v kategorijo' uradništva odnosno duševnega delavstva!.
Ako se med pripravniki zadruge nahaja večje števiilo delavcev, ki izvršujejo pri obrtu podrejena, dela, se lahko za te vrste delavstva ustanovijo posebne zadružne institucije n. pr. razsodišča, zborovanja, in bolniške blagajne.
Obrtni red torej zahteva, da se zadruga ustanovi, kjer se na dotičnem .ozemlju nahaja zadostno število obrtnikov ene kategorija, kateri osebno in gospodarsko dajejo zadostne garancije, da bo zadruga dosegla zadružne namene. Ako to pri posameznem obrtu ni1 mogoče, naj se v zadrugo zdiruži več sorodnih obrtov. Kjer pa oko 1 nosii celo tega. ne dopuščajo, naj se združijo različni obrti v eno zadrugo. Zakon predvideva torej dovolj široko dispozicijo. Pri že obstoječih zadrugah pa sme politično oblastvo (obrtno oblastvo) druge stopnje, veliki župan, teritorijalen obseg posameznih zadrug izpreminiti po svojem prostem prevdarku, mora se pa pri tem ozirati na namene zadruge. Pa tudi kvalitativna izprememba zadrug je podvržena prevdarku (volji) velikega župana. Zadruge, ki obsegajo sorodne ali celo različne obrti (kolektivne zadruge) smejo biti razdražene na ta način, da se iz njih izločijo obrti ene ali sorodnih kategorij in se za nje ustanove no-
ve zadruge ali pa se posamezni člani iz njih izločijo in dodelijo zadrugi, katera ima obrtnike istega ali' pa sorodnih obrtov. Vendar pa zakon izrecno povdarja, da se zadruge ne smejo brezciljno ustanavljati, ampak da se mora vedno gledati na resničen, dober uspeh. V prvi vrsti pa je ustanavljati strokovne zadruge enakih obrtov.
Obrtne zadruge tvorijo strokovno organizacijo V varstvo. malega obrtnika. One so po. obrtnem redu postavljeni organ, kateri ima čuvati (varovati) skupne obrtne interese. Spadajo torej med javno- pravne korporacije in, so članice javno - upravnega organizma. Pravna pozicija zadrug temelji v določilih obrtnega reda, kateri jim jamči pravice in navaja njihove dolžnosti. Obrtni red predpisuje zadružno organizacijo obrtnikom kot prisilno, torej neodvisno od njih volje in svobodnega združevanja, odreja imperativno, zapovedajoče pristop obrtnika k zadrugi. Članstvo pri zadrugi ne odvlsi niti od obrtnikove volje niti ne od pritrditve zaidruge. Obrtnik postane član zadruge že z nastopom obrta ipso inre in. včasih celo. proti njegovi ali. volji zadruge. Izključen pa je vsak prostovoljen pristop obrtnika k zadrugi;, ako izvršuje obrt, za katerega dotična zadruga stavimo (kvalitativno) ni ustanovljena odnosno pristojna. Tudi. samo dejansko izvrševanje obrta ne utemelji članstva pri zadirugi. Pod nastopom obrta smemo razumeti samo pridobitev obrtnega lista, ali koncesije.
Rekli smo, da je vsak obrtnik prisiljen, da pristopi k zadrugi svojega obrta. Kdor hoče začeti* izvrševati svoj obrt, najprej prijavi zadrugi .svoj pristop. V ta namein gre k zadružnemu načelniku ali v zadružno pisarno, pove tam kaiteri obrt namerava izvrševati in plača sprejem,nino ali inkorpora-cijsko pristojbino, kakor je določena v zadružnih pravilih. O plačilu sprejeimnine naj takoj zahteva pobotnico. Zadružni načelniki običajno zahtevajo cd njega, da jim* pokaže dokazila o strokovni usposobljenosti, ako namerava izvrševati obrt, kateri po cibirtnem redu tako usposobljenost predpisuje. Taka zahteva zadružnega načelnika ali zadruge ni upravičena in n i zakonita. Obrtnik naj vpogled v svoja izpričevala odločno odkloni! Pri nekaterih zadrugah se je celo udomačila povsem neupravičena praksa, da od novo pristopajočega člana nočejo sprejeti penudene jim inkorporacijske pristojbine (sprejemnime), zlasti ako jim obrtnik noče dovoliti vpogleda v izpričevala. Tega naj se nikar ne strašijo! Za tako zadrugo naj se inkorporacijska pristojbina (sprejemnima) čisto enostavno potoži pri okrajnem sodišču v zmislu določil občega držav, zakona in je zadruga celo dolžna povrniti raidi tega nar stale stroške. Ako pa zadružni načelnik moče niti povedati., koliko znaša zadružna sprejemnima, naj se novi; član obrne ustno ali pismeno na okrajno (srezko) poglavarstvo, in dobi tam potrebne informacije.
S tem, kar smo ravnokar povedali, pa nikakor nočemo trditi, da zadruga1 nima pravice do vpogleda v dokaze usposobljenosti. Ima jo. bo, pravico pa izvršuje zadruga potom obrtnega oblastva, pri; katerem je obrtnik prijavil svoj obrt odnosno za izdajo obrtnega lista ali za podelitev koncesije vložil svojo prošnjo. Obrtno oblastvo, mora v zmislu predpisov obrtnega reda dovoliti zadrugi vpogled v dokaze usposobljenosti, predno izda stranki obrtni list. Ta pravica zadrugi gr,e celo dalje: Obrtno oblastvo mora pri rokodelskih obrtih zadrug povabiti, da zadruga izvrši vpogled v roku treh tednov in odda svoje mnenje o dokazih usposobljenosti. Pri. kon-cesijoniranih obrtih, za katere je predpisana posebna usposobljenost, pa se mora pristojni zadrugi dati samo priložnost do vpogleda.
Obrtnik preneha biti Član zadruge ako obrtni list ali koncesijo odloži; s tem izjavi, da obrta ne bo več izvrševal ter tako prenehajo njegove pravice in dolžnosti do zadruge. Ako odloženi obrt nanovo prijavi ,ali zopet dobi koncesijo, mora ponovno pristopiti k zadrugi in vnovič plačati sprejem-nino. Kdor samo začasno ustavi* izvrševanje obrta, ostane član zadruge in mora naprarn nji izpolnjevati nanj odpadajoče obveznosti (dolžnosti).
Obrtna podjetja, katera obratujejo na tovarniški način, niso prisiljena da postanejo člani zadruge. Imajo pa pravico
-pristopa k obstoječim zadrugam svoje obrtne kategorije, ako zadruga v to Dri vol L To je edino slučaj prostovoljnega članstva.
Kaj pa ako prosilec za obrtni list noče plačati zadrugi sprejemnine ali se celo brani pristopiti kot član. V tem slučaju mu sme obrtno oblastvo rešitev prošnje zavlačevati toliko časa, dokler >ne predloži pobotnice o plačani sprejemnim. Nikakor pa mu ne sme zavrniti prošnje zgolj iz razloga neplačane sprejemnine.
Tako smo navedli smernice o obstoju zadruge in o njenem članstvu. Nadaljnih podrobnosti ne moremo obravnavati, ker bi bilo to za naš list preobširno.
Naj podamo še nekoliko navodil o ustanovitvi zadruge. Tu pridejo v poštev sleldeči činitelji: a) člani - obrtniki, b) obrtno oblastvo, c) zveza obrtnih zadrug, č) Zbornica za trgovino, obrt in industrijo ter d) posebni obrtni komisar (inštruktor), ki je pravzaprav le organ obrtnega ob lastiva,
Ako hočejo obrtniki, kateri niso včlanjeni še pri nobeni zadrugi, združiti se v zadrugo, naj jih nekdo skliče na sestanek ter naj izberejo izmed sebe pripravljalni odbor. Ta izvoli sebi predsednika (načelnika) in tajnika. Obenem obvesti obrtno Oblastvo I. stopnje (srezko poglavarstvo) kakor tudi obrtnega komisarja (inštruktorja) o nameravani ustanovitvi zadruge. Pripravljalni odbor sestavi zadružna pravila, za katere dobi vzorec bodisi pri obrtnem oblastvu bodisi pri zvezi obrtnih zadrug. Ko so pravita 'pripravljena, skliče predsednik pripravljalnega odbora posebno zborovanje obrtnikov, na katerem se pravila temeljito pregledajo in pretresajo; po izvršenem posvetovanju se morajo pravila sprejeti z večino navzočih zborovalcev. Da se je vse to pravilno izvršilo se mora dokazati s zapisnikom in pristopnimi izjavami. Pri zbo-rovanju je točno voditi seznam navzočih obrtnikov. K zborovanju morajo biti vabljeni vsi bodoči zadružni člani.
Ko je vse to izvršeno, se napravi prošnja na obrtno oblastvo, da odobri zadružna pravila. Prošnji je priložiti:
a) izvleček iz zborovalnega zapisnika (protokola),
b) vabilo k zborovanju,
č) potrdilo o -prečitanju pravil za člane, ki niso bili navzoči,
d) oddajna potrdila (recepiise) o poslanih jim vabilih.
e) in šest Izvodov zadružnih pravil.
Prošnja in priloge so koleka proste.
Zadruge so pri določitvi in izpremembi pravil avtonomne. Vendar so podvržene odobritvi' po oblastvu, katero je, kakor avtonomija zadruge, v svojem prostem prevdarku vezano na v zakonu dtoločene omejitve. V kolikor so zadružna pravila sestavljena v okvirju zakonitih določil, mora obrtno oblastvo pustiti zadružno avtonomijo neokrnjeno. Zadruga ne more sklepati takih 'pravil, katera bi nasprotovala zakonu; ravnotako pa vlada ne more grajati statutaričnih določi, katere imajo v zakonu svojo utemeljitev. Statutarično določilo, ki nasprotuje zakonu, fa brez pravne vednosti, tudi ako je bilo pravilno sklenjeno in od oblastva odobreno. Iz tega tudi sledi, da sme politično oblastvo uradoma odrediti izpremembo pravil, ako vsebujejo kako protizakonito določilo.
Obrtno oblastvo zasliši pred odobritvijo pravil (Statutov) obrtnega komisarja (inštruktorja), zvezo obrtnih zadrug in Zbornico za: trgovino, obrt in industrijo. Ko se je oblastvo prepričalo, da je nova zadruga potrebna, njen obstoj zagotovljen, tedaj šele odobri pravila. Odobrena pravila dostavit srezko poglavarstvo (mestni magistrat) predsedniku pripravljalnega odbora. Sporazumno s pripravljalnim odborom skliče nato obrtno oblastvo ustanovni občni zbor, k katerem morajo biti povabljeni' pismeno vsi obrtniki., za katere se zadruga ustanavlja. Na ustanovnem občnem zboru prečita zastopnik obrtnega oblastva odlok, s katerim so bSa pravila odobrena, razloži pomen zadruge ter vodi občni zbor, dokler si navzoči obrtniki ne iizvolijo načelnika. Nato se voli- odbor in ostali zadružni funkcijonarji. Zadruga je na ta način ustanovljena in njeno delo se prične.
Nobena zadruga se prej netnore konstituirati, pred.no niso pravila sestavljena in oblastveno odobrena. Zadruga brez odobrenih pravil ne more obstojati.
Novice za obrtnike.
Opozorilo delodajalcem. Okrožni uradi za zavarovanje delavcev pri izterjavanju zaostalih premij opaža, da je veliko delodajalcev, ki od urada jim doposlane plačilne1 naloge krat-komalo založe, dostikrat celo neodprte. Urad uvede dolgotrajno prisilno - izterje-valno postopanje, kar je v zvezi z velikimi stroški. Dolžniki se odzovejo šele takrat, ko pride sedmi organ in zaprošajo od urada razne plačilne ugodnosti. Ne samo, da taka malomarnost povzroča uradu vedno večje upravne stroške in je na ta način izključeno upravne stroške znižati, ampak je tako zadržanje tudi strankam -samim v škodo, ker morajo nositi izterjevalne stroške, na drugi strani1 pa urad sredi izvršilnega postopanja ne more priznati niikakih plačilnih ugodnosti, odnosno ne more raznih ugovorov radi zastaranja vzeti na znanje, dasi so morda materijelno ute-meljenii
Iz teh razlogov Okrožni uraid nujno poživlja svoje člane delodajalce, da pregledajo, v koliko so plačilnim obveznostim zadostili in da pravočasno zadoste zakonitim obveznostim. Urad ima še vedno večmilijonske zaostanke, ki se sestojajo iz samih malih postavk. Razumljivo je, da izterjevanje takih manjših, toda mnogoštevilnih postavk povzroča ogromno- dela — in stroškov, katere koncem konca nosijo delodajalci in tudi delojemalci sami. To opozorilo' velja predvsem za hišna gospodinjstva in druge male podjetnike], toraj za socialno šibkejše sloje, ki velike izterjevalne stroške in zamudne obresti težko občutijo. Urad pa mora na vplačilu vseh premij, obresti in stroškov vstrajati, ako- hoče zadostiti zakonitim obveznostim.
Tečaj za damsko prikrojevanje v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani namerava prirediti koncem decembra t. 1. tečaj za damsko prikrojevanje v Ljubljani. Krojačke-ni cijstrioe in pomočnice, ki žele obiskovati tečaj, naj prijavijo svojo udeležbo piismietno ali osebno pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg št. 10/1. Tečaj se bo vršit vse delovne dni ob večernih urah pod vodstvom strokovnega učitelja g. Alojzija Knafelj-na.
Občni zbor obrtne zveze v Tržiču se je vršil v nedeljo dne 31. oktobra t. 1. Ob zadovoljivi udeležbi je otvoril predsednik g. Joško Toporiš zborovanje. Iz posameznih poročil odbornikov se je razviidlo, da je obrtna zveza v Tržiču vzorno in agilno delovala v preteklem poslovnem letu in storila vse v korist svojim članom kolikor ji je pač bilo- mogoče pri omejenih denarnih sredstvih. Zelo pohvalno je omeniti naklonjenost obrtne organizacije v Tržiču napram obrtnem nadaljevalnem šolstvu s -tem, da je nakazala denarno podporo med poslovnim letom šolskemu vodstvu za vzdrževanje obrtno - nadaljevalne šole. Iz poročila, da je imela obrtna zveza 22 rednih in 14 izrednih sej kakor tudi iz blagajniškega poročila, ki izkazuje preko 60.000 Din prometa, je razvidna velika agilnost te organizacije in vsaka hvala na tem mestu bi bila odveč. Vsekakor pa zasluži celokupen odbor izredno priznanje za velikopotezno akcijo ob priliki prireditve obrtne razstave v Tržiču združeno z razprodajo srečk ter s tem pripomogli šibkejšim slojem do lepih in dragocenih dobitkov za majhen denar.
Ob priliki volitev novega odbora so bili po večinoma voljeni dosedanji odborniki, le bivši predsednik Joško Toporiš je začasno odklonil izkazano mu zaupanje vsled preobilnega dela v lastnem obratu kakor pri raznih organizacijah. Na predlog bivšega predsednika je bil soglasno izvoljen za predsednika obrtne zveze v Tržiču g. Markič Alojzij, ključavničarski mojster. V upanju, da bo vse sile zastavil za procvit obrtne zveze pozdravljamo novega predsednika in mu želimo obilo uspeha v bodoči poslovni dobi.
Odgovorni urednik Ivan 0(<nn. — Izdajatelj in založnik: Jugoslovanska obrtna zveza v Ljubljani. — Za Zadružno tiskarno Srečko Magolič v Ljubjlani.