Pogttrfm plačana T gotovim. Leta XIV., štev. Ljubljana, petek 14. aprila I93) Cena 2.— Dir U pi v uiatvo. i-juuijčLua., ».»-Uaiije vit ulica 5. — Teiefon št. 3122, 3123 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 4492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št, 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180 VVien št. 105.241. Isaročnina znaša mesečno um zo.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Teiefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1< Tel. 65. i 1 ■ Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. »Senzacije" iz Jugoslavije Ves prvi teden tega meseca so krožile po italijanskih in madžarskih, deloma tudi po manjših nemških listih senzacionalne vesti o revoluciji v Jugoslaviji. Takih bedastih in obenem zlobnih izmišljotin je protijugoslovenska propaganda razširila v inozemstvu že vse polno, ta zadnja je zanimiva le zato, ker se je pri njej izjemoma enkrat dalo točno ugotoviti, kako je nastala in kako je prišla v svet. Stvar je bila ta-le: Zadnji dan marca je izšel v Beogradu neki priložnostni listič z aprilskimi potegavščinami. Najvažnejša med njimi, a gotovo tudi najbolj neokusna in neprimerna je bila laž, da je bil Hitler umorjen. List je bil po tiskovnem zakonu zaplenjen. Vendar pa se je neumna aprilska »šala« raznesla ne le po Jugoslaviji, marveč tudi v inozemstvo in so zlasti italijanski listi srdito napadli naše oblasti zaradi nje. Da bi se maščeval za to nepremišljeno neslanost beograjskih šaljivcev, si je dunajski hitierjevski listič, doslej v svetu popolnoma neznani »Nachtfunk« izmislil vest o revoluciji v Jugoslaviji. Objavil jo je popolnoma resno, datiral pa iz Ljubljane, kjer prav gotovo ni pet ljudi, ki bi sploh vedeli, da je na svetu kak »Nachtfunk«. Čeprav je ta bedarija nosila datum 1. aprila, jo je protijugoslovenska propaganda, ki ima na Dunaju eno svojih glavnih središč, takoj pograbila in raztrobila v svet. Resni listi seveda niso nasedli, z veseljem pa so planili po rje j razni revolverski žur-nali in po sebi umevno madžarski in italijanski tisk. Ti so jo pogrevali še ves teden, ko je moral vedeti že tudi oni, ki je mor^a v začetku verjel v njeno resničnost, da gre le za aprilsko laž. In tako je najbrž še danes po Italiji in po Madžarskem mnogo ljudi, ki so prepričani, da se pri nas na žive in mrtve ko-ljemo med seboj. Na prvi pogled je težko razumeti, kako da listi in ljudje, ki so bili že tolikokrat potegnjeni ravno z bedastimi izmišljotinami iz Jugoslavije, vedno na novo nasedajo proti nam naperjeni propagandi. Predočiti pa si moramo miselnost preprostega, a imperialistično sfa-natiziranega Italijana ali Madžara. Oba želita in upata, da bodo pripadli kosi Jugoslavije njunima državama, ker vsak dan slišita. da bo potem konec sedanjih skrbi in nadlog. Da pa bi to obljubljeno deželo zavzela skozi jugoslovenske bajonete, za to nista navdušena. Prav nič si ne želita vojne. Zato je za niuna ušesa nad vse prijetna muzika. ako slišita. da Jugoslavija sama sebe razjeda in sama po sebi razpada, tako da si jo bodo njeni sosedje brez žrtev lahko razdelili kakor jim bo prijalo. Želita si. da bi bile take vesti resnične, zato jim tudi ver-jameta. A ne gre le za preprostega, naivno politizirajočega človeka. Na dragem mestu objavljamo zanimiva razkritja francoskega diplomata o osnovah in ciljih italijanske politike. Iz teh avtoritativnih informacij vidimo, da je bila vsa fašistična in srednje evropska politika zasnovana na podmeni, da se Jugoslavija ne bo konsolidirala, ampak da bo na notranjih bojih izkrvavela in se sama razsula. Fašizem bo potem civilizaciji, kulturi in evropskemu miru storil le uslugo, če bo njene zapadne pokrajine »pa-cificiral« ter jih s priklopitvijo k Italiji rešil kaosa in ohranil civiliziranemu svetu. Zato so tudi resni italijanski krogi z naslado spreieli vsako vest, ki jih je potrjevala v njihovih računih, in niso dosti spraševali, od kod informacija prihaja. Že zunanji minister g. Jevtič je v svojem velikem ekspozeju v senatu obzirno pokazal na to usodno italijansko zablodo, ki je velika ovira za razčišče-nje in izboljšanje položaja v Srednji Evropi. S popolno upravičenostjo je ob tej priliki tudi opozoril, kako dobivajo pod to perspektivo razni naši nepremišljeni notranje politični pojavi vse drugačno barvo in kako silno krivdo si nalagajo njihovi duševni očetje. Ze omenjene pariške informacije kažejo tudi, kako so najnovejši dogodki zrušili fantastično rimsko stavbo, zgrajeno na veri in upanju v življenjsko nesposobnost Jugoslavije. Danes pač ne more biti več resnega opazovalca mednarodne politike, ki bi mogel verjeti, da bi kdorkoli lahko kosal in na novo dodeljeval jugoslovensko zemljo. Ako se je mednarodna situacija v zadnjih tednih vidno izboljšala, gre brez dvoma precejšen del zasluge tudi temu spoznanju, ki je seda i prodrlo tudi v kroge, poprej morda še nesigurne. Ali bodo končno spregledali tudi fašisti? Težko bo to slo. saj bodo morali potem revidirati temelje svojih političnih računov. Kljub temu pa smo prepričani, da trajno ne bodo mogli in tudi ne bodo hoteh igrati vloge ptiča noja. Čim prej prideta spoznanje in iztreznjenie, tem prej bosta izginili nervoznost in napetost v političnem ozračju nad Srednjo Evropo. POPOLN POLOM MUSSOLINIJEVE PROTI JUGOSLOVENSKE POLITIKE Francoski diplomat o osnovah in ciljih fašistične imperialistične politike — V Rimu so gradili vse svoje račune na razpad Jugoslavije, doživeti pa so morali njeno ojačenje Parz, 13. aprila, r. Mussolinijev napad na Ma'o amtantto, ki so ga objavili te dr nekateri svetovni listi in ki je bil v prvi vrsti naperjen proti Jugoslavj, je vzbudil v tukajšnjih diplom atolih krogih vsestransko pokornost in g« v»i obširno komentirajo Odličen fraacoski d plomat. k: je dober poznavalec fašistične zunanje politike. je pojaMrl razvoj in cilje Mussoli-nijeve zunanje polit ke v glavn h obrisih takole: šefa faš'6tične vlade slave baš te dni po vsej Italiji kot genija, ki vodi ne samo politiko Italije, marveč p-ltko vse fc>-rope. Prihod angleških .ninrstrov, nato pa še poset nemških in avstrijskih politikov si kaj o v R mu kot osebni uspeh Mussoli-nja. Kdor si upa drugače misliti, čuti takoj roko fašistične politične policije »Fašizem osvaja svet«, »Evropa mora dobit reš Ino fašistično ureditev.« »Hitler je v celoti kopira, ducejev genijalni načrt o ureditvi države.« »Broz fašizma n rešitve gospodarske krize.« »Za nami morajo iti vse države sveta i »Krona vsega bo ustvaritev r ruskega imperija.« — take in »lične so krilat ce. s katerimi spretni fašistični aranžerjii opajajo mase. ustvarjajo borbeno razpoloženje nn odvračajo pozornost širokih mas od notranjih težkoč n nepri-lik. poetičnih m gospodarsk h, v katerih tone Italija. Načrt o obnovi rimskega imperije ni nastal šele včeraj, marveč ga je siprejel v svoj program Mussolini že pred desetim' leti in temu primemo je usmeril svojo politiko že »d leta 1925 dalje, ko je uvidel. da se s pr jatelj.skitni pakti ne more zado-st ti imperialističnemu apetitu fašizma na Balkonu. Z Albanijo se je stvar še nekako obnesla, toda z Ju gesla vi jo nikakor n,i šlo. V mnogoštevilnih konvencijah, ki jih je Italija sklenila z Jugoslavijo, se n so dale izvesti protektorsike namere Italije in zaradi tega je Mussolini- usmeril svojo zunanjo politniko v novo smer, ki je mela za glavni cilj oslabitev in rušenje Jugoslavije s pomočjo koalicije z Nemci, Madžari in Bolgari ter s pomočjo ogromne picpagun-de v zapadni Evropi za revizijo mirovnih pogodb. Informativna sluižfoa je v palačah Chiggi in Venetiji nakopičila kar največ podatkov o »-neizbežna revoluciji« v Jugoslaviji. N-konvur ni bilo do tega, da se prepriča, ali so ti podatki tečn ali ne. glavno je blo. da so ugaifl.l duceju. To je b i tudi razlog. zarati ^katerega je fašistična diplomacija v tem otisu obvestila oecale evropske vlade, da Italija ne more do^*oliti. da bj se ruši red na njenih mejah ter da bo primorana intervenirati v Svojem sosedstvu, da očuva mir Evrope. Tror« rsk; incident se je po-javil fašistom kot naročen in b' bil mo"9i služit zntere*oingtonu, ko doslej še niso bile povabljene k pogajanjem Ker pa ta izjava ni mogla pomiriti in zadovoljiti zastopnikov Male antante in Francije, je predsednik Roosevelt, ki je spoznal polno upravičenost zahteve Male antante. sporočiJ po oficiel-nih krogih, da je ameriška vlada pričela razmišljati o predlogu, naj se povabi tudi Mala antanta k bližnjim razgovorom v W a shingtonu. V zvezi s to odločitvijo predsednika Roosevelta poudarjajo v pariških diplomatskih krosih, da bo sodelovanje Male antante dalo wash:n®tonsikim posvetovanjem mnogo večjii pomen, kakor pa se je prvotno mislilo. Dejansko bodo razgovori v VVashingtonu predstavljali pravo mednarodno konferenco, niene sklepe bo naknadno svetovna gospodarska konferenca samo potrdila. List »Ami du Peuple« piše, da se Francija iskreno veseli, ker bo tudi Mala antanta sodelovala pri washingtonsk:,h pogajanjih. Poleg Francije, zaključuje svoja izvajanja, Mala antanta ne bo odveč, če bo krepko obrazložila stvarne pogoje za svetovni mir. Nemčija se pospešeno militarizira Praga. 13 aprila, g. »Lvdove Novici « objavljajo zanimive številke o oboroževanju Nemč je Nemčija razpolaga z nad tričetrt milijona vojaško izveabanih mož. Reiehsvvehr šteie 100.000 mornar ca 16 000, pomožna policija 4V0u0. varnostna policija 120.000 oborožene narodno socialist čne napadalne čete 430 000. Stahthelm 60.000. skupno torej 772.000 mož. Za fronto je takoj na raTjpolago 282.000 mož Ve;vJbanie ostalih formacij se vrv z največjo nten-zivnostio. Tret no narodno-socialističnih napadalnih čet 'vorjo bivši bojevniki. V teku 6 tednov bi se lahko končalo vojašiko vežbanje nadaljnjih 150 000 mož. ostalih na v 4 mesecih Pomožna policija n nnr»d>io-socialistične čete se ne vežbajo <«mo z in-fanterijskm orožjem, temveč tudi z ročnimi granatami, strojn cami in metalci m m Posebno pozornost posvečajo V-akkemu naraščaju U snežno so bPi izvrSerr poizkus1. da se oivvlno letalstvo v primeru potrebe takoj pretvori r vojno letalstvo. imela nalogo, v gospodarskem in kulturnem pogledu zasigurati napredek v tem delu Evrope. Namesto tega pa se vidijo docela nasprotni rezultati. Predvsem Jugoslavija ni izpolnila svoje naloge, ki jj je b la dodeljena po mirovnih pogodbah. Jugoslavija nizpada in s tem razpadom na-mo po seb: nastaia vprašanje izprem^mbe evropskega zemljevida in revizije mirovnih pogodb. Italija je temu razvoju najmanj kriva, toda dejstvo je. da se bo za radi razpada Jugoslavije moral ;zpremetiit> zemlievid Evrope. Dolžnost velesil j*>. da to upoštevajo ter da se pravočasno pobrigajo za novo pregrupacijo sedanjega jugo-slovenskoga ozemlja, tako da se s pravično razdelitvijo tega ozemlia znjamči trajen mir ter da Se Srednja Evropa usposobi za gospodarski napredek Če «e to ne bo storilo. ?e se ti bistveni pogoji miru ne izvedejo čimprej, bodo Madžari in Bolgari prisiljeni k obupnemu koraku, ki lahko izzove v Evropi jov pekel svetovne vojne... V tako zastrupljeno a'mosfero se je kakor strela z jasneai neba pojavi! 16. februarja t. 1. novi pakt o organizaciji Male antante Pakt ie povzročil strahovito zmedo v fašističnih računih, tako da so se streznili tudi v rimskem zunrtn iem ministrstvu, ker so se morali vsekakor vprašati ali }e mogoče. da bi se dr. Beneš. ki uživa glas enega naibolj realističnih e\ropskih drža\ni-kov vezal z Jugoslavijo, ki re po mnenju fašistične diplomacije takorekoč na smrtni postelii. Ker pa je dr. Beneš osebno podpisal končni pakt o organizaciji Male antante, potem fe jasno, da so netočna vsa poročila o razpadanju Jugoslavije. Seveda je bilo vodilnim fašističnim krogom težko priznati svoj poraz, tem bolj. Ker gre tu za načrte, ki so se sistematično pripravljali leta in leta in za karere so bile žrtvovane ogromne milijarde Nemogo če je bilo priznati v lastni državi, da je fašizem v s\x>ji zunanji politiki, ki je obljubljala Dalmacijo, Bosno, Hercegovino. Črno goro in Albanijo kc' skorajšnji in sigurni sad genialne zamisli, doživel popoln krah. Toda ta poraz je tu in se ne da oporekati. Ne samo, da Jugoslavija ne razpada, marveč postaja z vsakim dnem močnejša. Z nenim paktom Male antante je postala Jugosla\ija važen faktor skupine, brez katere se e\ropska politika ne more niti več zamisliti. Mussolini je izigral še zadnje karte s svojim pozivom Macdonaldu. naj pristane na načelo revizije, ob enem pa s svojim zadjim napadom na Malo antanto. V nepoučenih krogih težko pojmujejo postopanje angleškega premierja Macdonalda Toda kakor zatrjujejo iz Londona, So ga napotila v Rim tri vprašanja: zagotovitev miru, vzposta\ntev direktne kontrole nad Mussolinijem in uvedba neke vrste ingerence na politiko Francije. To vsekakor ne bi bila majhna pridobitev za Veliko Britanijo. Zaradi tega je šel Macdonald preko vseh obzirov v Rim. Danes je načrt o direktoriju velesfl In o reviziji mirovnih pogodb že izvit iz rok Mussolinija. Razredčen, popravljen in še vedno stalno spreminjan je ta načrt na najboljši poti h končnemu pogrebu. Namesto re\'izionističnega direktorija se ustvarja nov blok Male antante in Poljske, ki je takoj odločno sporočil vsem propagater-jem »mirne revizije miro\mih pogodb«, da ne more niti posredno, niti neposredno nihče razpolagati s tujo imo\'ino. kar so pravilno razumeli tako v Londonu, kakor v Parizu, le v Rimu se še love za s\*oiimi sencami. Taka je bilanca lOletne Musso-linijeve protijugoslovenske politike. V Rimu nadaljujejo razgovore Ponovni sestanki med Mussolinijem, dr. Dollfussom in Papenom - Dollfuss in Papen zopet v Vatikanu Rim. 13. aprila, d. Včera; dopoldne je avstrijski zvezni kancelar dr. Dolllfufs posetil ministrskega predsednika Mussolinija v palači Venezia. Mnspolini je še v teku dopoldneva vrnil posft v avstrijskem poslaništvu. Popoldne je dr. Dollfuss posetil v zunanjVm ministrstvj državnega tainika Suvicha ter se zerlasil pri tei priliki tudi pri šefu kabineta baronu Aloisiju. Dr. Dollfuss je zvečer po razgovoru z državnim tajnikom Suvichem prisostvoval v kraljevski operi kot eost italijanske vlade predstavi »Rigolettac. nakar se je udeležil v hotelu »Excelsior« večerje, ki jo je niemu na čast priredil ministrski predsednik Mussolini. Razgovori med Dollfussom. Mussolinijem in Sjvichem so veljali splošnemu položaju v Avstriji, zlasti pa gospodarskim vprašanjem. Glede na vprašanje priključitve Avstrija k Nemčiji ie zanimivo, da je Mussolini ▼ nn-pitnici snoči na banketu nazdravi] »bodočnosti avstrijske republike«, v čemer vidijo v političnih krogih izjavo za avstrijsko neodvisnost. V političnih krogih poudarjajo, da sta se Dollfuss in Mussolini, ki sta se kot državnika to pot prvič srečala — sijajno razumela. Avstrijski kancelar dr. Dollfuss in nemški podkancelar Papen sta danes prisostvovala maši. ki jo ie bral papež v svoii privatni kapeli. Nato sta v sikstinski kapeli sprejela h rok papeža obhajilo. Papen in Goring sta dopoldne sprejela zastopnike italijanskih listov in jim izjavila, da bi se moral načrt o sporazumu med štirimi zapadnimi velesilami izvesti v prvotni obliki, kakor ga je zasnoval Mussolini. Papen je poudarjal, da te z M jssolinijem mnogo govoril o paktu štirih in da jt Muesoli-nijeva ideja naravnost genialna. Konverzija kmečkih dolgov v Romuniji Delni moratorij za kmečke dolgove — Zaključek rednega zasedanja rumunskega parlamenta Bukarešta. 13 aprla. d. Poslanska zbornica je odobrila v nočni seji zakonski predlog o konverziji kmečkih dolgov, o katerem bo sedaj razpravljal senat. Po tem zakonu se poljedelcem, ki imajo manj kakor 10 ha zemlje, dovoli moratorij za pet let, v katerih jim ni treba plačevati obresti. Ako hoče doseči upn'k v času moratorija plačilo dolgov. mora pristati na njihovo znižanje za 50 odstotkov. Za posestva, ki obsegajo nad 50 ha zemlje, se dovoluie šestmesečni moratorij. V tem času se sme upniku izplačati dolžna vsota, zmanjšana za 25 odstotkov. Isto načelo kakor za poljedelska posestva hiše jim prinašajo v Bukare?ti letni dohodek največ 100.000 leiev. Zakon določa tudi možnost, da se dolžnik popolnoma osvobodi svojega dolga, ako izroči štiri petine svoje posesti upniku. S tem je bilo sedanje zasedanje parlamenta končano. Poslanica, ki jo je pri tej priliki poslal parlamentj krali Karol, nagliša, da je bilo to zasedanie jjelo plodno, ker je parlament s težkimi žrtvami st>rav:l proračun v ravnotežje in izglasoval zakone » konverziji kmetijskih dolgov ter o finančnem sodelovaniu z Društvom naroda. V političnih krogih mislijo, da bo za ko-nad 50 ha. velia tudi za mestna posestva, 1 nec maja sklican parlament na izredno za-vendar pa samo za take posestnike, katerih sedanje. Poostritev spora med Rusijo in japonsko Nevarnost nove vojne na Daljnem ničnajo in London, 13. aprila d. Kakor javlja »Dal. ly Telegraph«, se v londonskih diplomatskih krogih boje. da bo do SI o do resnega spora med Japonsko in Sovjetsko Unijo Ruski uradniki na vzhodno-kitajski železnici nam. reč še nadalje odpravljajo lokomotive in vagone na rusko ozemlje, dočim izjav'jajo japonski uradriki. da je za redno obratovanje železnice neobhodno potrebno, da ostanejo prometna srertrbva v Mandžuriji. Pričakuje se. da bosta japonska in man-džur?ka v" cd a izrabili lostopan^e ruskih oblasti v ta ramen, da bosta vzhodno ki. tajsko železnico spravili popolnoma pod Prctinemšk« demonstracije Berlin. 13 anrila. č. V Poznanju le društvo za z.inadno mejo «-noči naredilo velike demons'rnci;e orori Nemcem, nri katerih je sodelovalo okrog 6000 l^udi Na zborovanju ie h'H «nre'eti resolucija, v kateri se nipoveduie Ki'k"f ""ušl^rmi hlapu. zlasti norn^k'"! filmom. listo.m in knjigam. Nadalje naglaša, da se v FUjski vzhodu — Japonci zasedli Pogra-Mandžuli svoje nadzorstvo, zaradi česar bosta budi zasedli Vadivosibok, kar bi bil povod za vojno. Na drugi strani trdijo, da Sovjetska unija sedaj ni v staniu započetii vojne. S svojim ukrepom bi japonska vlada izpo-ponila gospodarsko in politično nadzorstvo v Mandžuriji ter bi odvzela Vladivo-stoku značaj ruske hike. Pariz, 13. aprila č >Te¥l.Union« poroča. da je japonska konjenica zasedba obmejni postaji vzhodne kitajske železnice Pograničnajo in Mandžuli. S tem je prekanjena zveza med Sovjetsiko unijo in Daljnim Vzhodom. ne »me več predvajati nemška glasba, niti prenašati nemški radio. Slične demonstracije so se vršile tudi v Lodzu. kjer je demonstriralo proti Nemčiji nad 10000 ljudi. Razpust parlamenta v Gdansku Gdansk. 13. aprila. A A. Deželni zbor ie spreie' z 41 glasovi od 66 resolucijo koalicijski) strank, ki zahteva razpust deželnega zbora. Direktorij velesil ogroža svetovni mir Ostra kritika Mussolinijevega predloga za pakt štirih velesil v angleški spodnji zbornici London, 13. aprila, g. V spodnji zbornici Je bil danes stavljen predlog za odgodi-tev zasedanja preko velikonočnih praznikov. Ob tej prdiki ie član levičarske opozicije Attlee izzval debato o zunanjepolitičnih vprašanjih. zlasti o paktu direktorija četvorice. ki je po njegovem mnenju povsod povzročil nezaupanje. Levičarska opozicija je proti vsakemu načrtu, po katerem bi vodile svet samo velesile, dočim b. morale ostale države sprejeti vse, kar bi se jim diktiralo. Mirovne pogodbe se moreio sicer revidirati, toda le na podlagi pogajanj med vsemi prizadetimi državami in le v boli ugodnem trenutku kakor je sedai. Attlee ie nato ostro zavrnil revizio-mstične zahteve Nemčije ter ie zahteval od angleške vlade, nai izjavi, da sedanjemu vodstvu nemške države nc more dovoliti tega. kar ie odklanjala Stresemannu. Ministrski predsednik Macdonald je v svojem odgovoru izjavil, da se bo v svojih izvajanjih danes bavi! predvsem z Ameriko, in da bo prepustil zunanjemu ministru odgovor na druga vprašanja. V kolikor se j-e sploh razpravljalo o revizijskem problemu, ie šlo za revizijo, ki je potreb-fia za ohranitev mira. Revizija pogodb se »ie bi izvršila izven Društva narodov, temneč se bo o tem razpravljalo v Društvu narodov. z niezovim posredovaniem in njegovim mehanizmom. Po Macdonaldu ie govoril Mberalnj politik sir Austen Charrnberlain. Njegov iasni m •odločni govor, ki ie večkrat prešel v nenavadno ostrost, ie velfka večina pos'an-(ske rbormce sprejela z odobravanjem. Čeprav spadam k drugi stranki, je deial Chanrberlain, moram vendar brez pridržkov podnisati vse obsodbe, ki »:h ie izreke! major Attflee glede pakta med štirimi vele- silami, v kolikor se tiče malih držav. Toda tem obsodbam moram dodati s svoje stram še hujše in še nedvoumneiše. Mnenja sem. da nastop angleške vlade v sedanjem položaju Evrope in spričo sedanjega javnega mnenja mir dosti neposredne j še ograža. kakor je karkoli ogražalo mir po končani svetovni volni. Ne morem zamol-čati vladi, da ie negotovost, ki danes vlada, v veliki meri posledica tega. ker se je predlagalo ali pa dogovorilo v Rimu. in tega. kar se je pozneje zgodilo. Dogodki v Nemčiji v sedanjem trenutku pričajo, da pogajanja o reviziji mirovnih pogodb niso opor-tuna. Kakšno i.e duhovno stanje sedanje Nemčije? To je samo: nova izdaja starega prusaštva. toda z dodatikom divjaštva, ki se je razvilo vštric z nacionalno oholostjo in tesnosrčnostjo. ki ne moreta več prenašati miti navzočnosti pripadnikov drug:h plemen. A1,i hočete s tako vlado razpravljati o reviziji mirovnih pogodb? je vzkliknil Chamberlain s povzdignjenim glasom. Zbormca ie viharno pritrjevala. Splošno se ie opazi'o, da mu niso aplavd-irali samo njegovi politični prijatelji, nego tudi vsi laburisti. Tudi major Nafhan Churchill in več drugih govornikov je podiprlo izjjave bivšega ministra, in tako se je debata, ki je imela prvotno veljati samo Macdoualdovemu potovanju v VVashnigton, razvila v pravcato neprikrito in nedvoumno nezaupnico predlaganemu paktu med štirimi velesilami. V očeh konservativnega poslanca Churchilla ie že misel na revizijo sama nemogoča. Tudi to pot se je odlični politik odločno postavil na stran Francije, ki je »jamstvo mirovnih pogodb in z a ščitnica malih držav.c Nova bavarska vlada V novi bavarski vladi so sasni hitlerjevci Bavarski zunanji urad razpuščen Monakovo, 13. aprila, d. Državni namestnik Epp je včeraj popoldne sestavil novo narodno-socialistično vlado na Bavarskem Za ministrskega predsednika in finančnega ministra ie imenoval dosedanjega komisarja Ludovika Sieberta, na njegov predlog pa za notranjega ministra in namestnika ministrskega predsednika dosedanjega komisarja Rudolfa Wagnerja. za pravosodnega ministra dosedanjega komisarja Schem-ma, za ministra brez portfelja pa dosedanjega državnega tajnika Hermana Es-seria. Nova bavarska deželna vlada se ie takoj sestala ter je sklenila, naj vodita še nadalje svoje posile komisarja za posebno .uporabo Ernest Rohni in Georg Luber. ki rrm je podrejeno kmetijstvo, dočim naj postane državni tajnik Esser vodja novo-osnovane bavarske državne pisarne. Glede na novo ureditev se bavarski zunanji tirad raz-pušča ter prehajajo njegovi posli deloma na ministrskega predsednika, de-4oma pa na državno pisarno. Tudi gospodarski resor je dodeljen ministrskemu predsedmišfcvu. Končno je imenoval državni ramestnik za Bavarsko za svojega državnega tajnika Ernesta Rohma. Ministrski predsednik Ludvik S:ebert. kt ie po rodu iz Ludvvigshafiia, je bil nazadnje višji župan v Lwdati-u ter je bil že več let narodno - socialistični poslanec v bavarskem deželnem zboru. Internacija komunistov Berlin, 13. aorTa d. Med približno 300 političnimi jetniki, ki so nastanjeni v bivši kaznilnici v Somneniburgu, je cela vrsta vplivnih marksistov, med drugimi odvetnik dr. Apfel, pisatelja Osietaki in Muhsa-m in anarhistični odvetnik ur. Li.ppan. V prihodnjih dneh se jim bo pridružil tudi biv_ Si vodja komunistične stranke Th&lmann. Kakor poroča »Angriff«, namerava me-klenburšika deželna vlada osnovati v b'i-žirai Lewitza veliko koncentracijsko taborišče za komuniste, ki naj bi tamkaj kul-tivirali doslej neobdelano zemljo. V Monakovem je narodno socialistična straža ustrelila tri komuniste, smrtno pa rani.a četrtega, ko so skušali pobegniti iz koncentracijskega tabora v Dachovvu. Razpad socialne demokracije Berlin, 13. aprda g. Več listov z narodno socialističnim »Angriffom« na čelu je objavilo danes vest, da se razpad nemške socialistične stranke nevzdržno nadaljuje. Več socialno demokratskih listov je napo_ vedalo konkurz, izstopi iz organizacij se vsak dan množe, dočim člani, ki so še ostali v njih, ne plačujejo prispevkov. Mnogi socialni demokrati so ogorčeni zaradi zadržanja voditeljev, ki so pobegnili v inozemstvo. Dejstvo je. da preživlja nemška socialno demokratska stranka največjo krizo od svojega obstoja dalie. Gereke obtožen goljufije Berlin, 13. aprila. Državno pravdništvo je dvignilo obtožbo proti bivšemu državnemu komisarju za prehrano dr. Gereke.hi in proti Arthuru Freigangu. Dr. Gereke .ie obtožen goljufije v treh primerih in nezvestobe v enem primeru. Freigang pa, da je pomagal pri teh deliktih. Pang ermaruzem se zm Svetoma vojna, ki je bila po besedah Bethm ann-Hoilwega boj germanstva proti slovanstvu, je končala s katastrofo imperialističnega nemštva. Ni nam tu-eba se poglabljati v literaturo o vojni krivdi, ki je narasla na cele biblioteKe in ki še danes ni zaključena, da ugotovimo veliki delež, ki ga je imela na tej največji nesreči človeštva nemška težnja po svetovnem go-spodstvu. nemška ekspanzija, ki ni poznala ln ni priznavala nobenih mej. Nemškemu narodu imanentna težnja po nadvladi nad vsem ostalim sretom. je skozi desetletja Visela kakor Damoklejev meč nad Evropo In je 7 vedno naraščajočo agresivnostjo ogrožala obstoječi politični in ekonomski Položaj evronskib držav, dokler ni izbruhnil neizogibni krvavi Konflikt. Naj plemenitejši cilj zmage zaveznikov jc Je bil tei a j, odstraniti to večno ogrožanje mednarodnega miru in ustvariti položaj, ki bi tramo izločil germansko imperialistično stremljenje. Toda danes je moralo postati vsemu svetu jasno, da ta cilj ni bil dosežen, vsaj v toliki meri. da ne bi grozila iz istega vira enaka nevarnost. Nemčija in ž njo vred Avstrija sta se morali ukloniti mirovnemu diktatu, toda nemšrka miselnost U ostala, kakršna je bila prej in dan«-3 vidimo, da se tudi metode nemške politike niso izpremenlle. Nemec se še danes smatra za poklicanega gosoodarja in voditelja sveta in gleda na ostalo Evropo, zlasti pa na Slovane 7. višna navzdol, kakor na manj vredne narodne individualitete Ne zdi se mu vredno spoznavati in razumevati razmer in potreb drugih narodov in držav, znanje njih jezika se mu zdi nepotrebno, dočim smatra veljavo svojega jezika in svoje kulture kot nekaj samo ob sebi umevnega Redko se čuje nemška beseda, ki ne bt nosila tega pečata, nemško mnenje, ki bi izviralo iz objektivnosti in nepristranosti. Zato je vredna omembe Hodannova knjiga o slovanskem pasu ob nemški meji, ker se ngodno razliknje od večine ostalih nemških publikacij. (Max Hodan: Der slavisch« Giirtel um Deufschland) Je to knjiga ki skuša objektivno motriti razmerje med Nemčijo in njenimi slovanskmi sosedi ln ki se ne omejuje samo na geogra.fsko-etnično informacijo, marveč tudi razglablja o aktualnih problemih, tičočih se tega razmerja, in sploh problemih evroDsk^ea vzhoda. Zanimiva so zlasti izvajanja nemškega pisatelja o pangermanizmu in o njegovih vplivih na zgodovinski razvoj evropskih dogodkov. Take-le so njegove misl<: V nemški politični l;teraturi se rado poudarja, da pangermanizma v resnici nikdar ni bilo, češ, da nobeno merodajno politično mesto v Nemčiji ni zastopalo stremljenja po politični združitvi vseh germanskih držav in germanskih etničnih grup. To je morebiti res, toda pangermanizem kot vodilna politična ideja je obstojal in je bil merodajen za polivko nemške države, bii je pa ob enem glavni element nemške miselnosti. Historične tradicije Hohenstauf-fov in njihovega rimskega cesarstva nem ške nacije; romantično-krvava reminiscen ca na poslanstvo nemškega viteškega reda in njegovo prodiranje na vzhod, spomini na trgovskopomorsko zvezo j.Hanso« nosite-Ijico nemške oblasti nad svetovnim morjem. so bili v nemški duši vedno živi in so usmerjali miselnost nemškega naroda. Slava pruskega orožja in zmagoslavni raz vaj pruske moči od Friderika Velikega vse do Versaillesa 1. 1871 sta utrdila vero v nemško nepremagljivost in v nemško p->-slanstvo, da zavlada nad svetom. Viljemo va doba je kazala v tej veri že skoro pato loške znake. Nemci so se smatrali za od Boga izvoljeno ljudstvo, ki so mu namenjene posebne naloge. Tako je postalo mo goče .da je organizirano vsenemštvo po stalo merodajno ne le za usme.njenje nemške državne politike, temveč je zajelo pretežno večino posameznih Nemcev. >V*e-nemška zveza« je postavila kot glavno za-htevo izvajanje nemške politike sile (Machtpolitik) v Evropi in v prekomorju Posebna zahteva je bila zlasti nemška ali pod nemškim vplivom stoječa Srednja Evropa kot pot v orient. Iz tega vira je izšla politika »Berlin-Bagdad«. Iz tega mišljenja je rojeno tudi Viljemovo geslo, da je bodočnost Nemčije na morju Konsekvenca te mentalitete je bila bolestna samozavest HOTEL „AST0RIA" ZAGREB. Petrinjska Najmodernejši notei Zagreba Eno minute od glavnega Kolodvora. Najmoderneje t vsem komfortom opremljene sobe. Najcenejše in najizbornejše bivanje v ZagTebu 315 HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ Zagreb. Gaieva ulica št. 31. Telefon 73-35 iajamtooo vx*- 00 ;5—36 I>in. PrTO-rmL« m- uit Sobinja Izbrana ua - a v n a fina Velik io bladt-r rrt. Pri o--v»dju ur^k« 24 a- 15 V,. »H«»ta- — Pri O.IURO PA.IIC 961 ;» KURJA OČESA Nfc/boi.ie srtvIftT« oro-ts kurjem oie^nin mas* »Oiaven« D06M« jo v diugenjab «11 rta ravnost ii tvurnic* 'm glavnega a-dišča. — Cuvajt« <«■ pooaredb! M. H R N J A K. lekarnar - SISAK. NAJVEČJA BLAGODAT je osveženje s kopeljo, ki ste ji dodali sol za kopanje: Isla-Koniferen-kopalno sol ali Isla-Chypre-kopalno sol. Dodatek teh seli daje vodi za kopanje in pranje posebno dobra svojstva. Izredno osvežuje in krepi mišice in živce, deluje ugodno na kožo in na splošno občutje. Dobiva se v lekarnah, dro-gerijah in parfumerijah. in ošabno omalovaževanje narodov. V tem ozračju je bilo mogoče da je resen znanstvenik, ne morda kak fanatičen sanjač, sociolog Werner Sombart zapisal besede: Nemci moramo hoditi v svetu z dvianieno gldvo, v varni zavesti, da smo božji narod. Kakor orel, ptič Nemce'*. Dlava visoko n^i drugo živaljo zemlje, tako se mora čutiti Nemec vzvišenega nad vsem ljudstvom (Gevolk), ki ga obdaja in katero vidi ood seboj v neizmerni globini. Taka je bila pangermanska mentaliteta pred vojno in med voe je rad 6estaial z Macdonaldom in razpravljal 7. niim med družim o slabih življenjskih razmerah v Rusiji. Cez nekaj časa 2a ie Macdonald napros'l. naj bi mu dajal oodatloe o izdelovanj.! municije. Na podlaci Macdonaldovih navodil je uprizoril razna sabotažna dejanja, ki jih je podrobno opisal Za vsa ta dejanja mu je Macdonald izročil •1COf) rubljev. Na vprašanje predsednika sodišča, kaj pravi k tem izjavam, je Macdonald odgovoril, da je zahteval od Gusjeva industrijske in vojaške informacije le iz lastnega inter?sa. Priznava, da je izročil Gusievu denar, ki mu ga je dal njegov šef Thornton, toda Thornton ni bil v nobeno stvar zapleten. Prav tako je Macdonald zanikal, da bi bil Gusjevu predložil kak načrt o sabotaži sovjetske municijske proizvodnje. Nato je Gusjev skušal spraviti v svojo pripovedko Thorntona. Ta je prisil dvakrat v Zlatojst Pri prvem obisku je Thornton pozval Gusjeva, naj vohuni za Anglijo. Prav tako ga je skušal pridobiti za sabotažo električne centrale >za primer vojne«. Po Mae- Praznično razpoloženje v Beogradu Beograd, 13. aprila, p. V Beogradu se vedno bolj čuti praznično razpoloženje. Letos je po dolgem času zopet enkrat pravoslavna in katoliška Velika noč na isti dan, zaradi česar se pripravljajo še prav posebno slovesne svečanosti. Tudi večina ministrov je že zapustila Beograd, da prebijejo velikonočne praznike v krogu svojcev. Ministrski predsednik g. dr. Milan Srskič je nocoj odpotoval v Sarajevo, kjer bo ostal preko praznikov. Večina ostaiih ministrov bo v teku jutrišnjega dne zapustila prestolnico, kjer bo v vseh uradih zavladalo pravo praznično mrtvilo. Odobritev mariborskega proračuna Maribor 13. aprilo. Danes popoldne je sprejel mariborski župan dr. Lipold r svoji pisarni na mestnem magistratu mariborske novinarje, ki jim jo dal daljša pojasnila o mestnem občinskem proračunu za 1. 1933, kakor ga Je pred dnevi odobrilo finančno ministrstvo. Proračun je izdelal poseben ožji odbor na šestih sejah, nakar je razpravljal o njem plenum finančnega odseka na štirih sejah nato pa je bil predložen v razpravo občinskemu svetu, ki ga je sprejel 31. januarja na svoji seji z 29 glasovi. Proti ni glasova' nihče, le štirje občinski svetniki so vzdržali glasovanja. Občinski proračun Je prvotno xnašal 23,286.653 Din izdatkov ter Je bil številčno višji napram lanskemu za okroglo 6 milijonov dinarjev. Ta razlina pa je imela samo knjižni značaj, ker je bil letošnji prora čim sestavljen iz drugih vidikov kako« lanski, že lani je bilo namreč sklenjeno, da se iz rednega občinskega proračuna ločijo vsa mestna podjetja, ki imajo gospo darski značaj, ter se združijo v posebnem proračunu. Določeno Je bilo, naj se mestna podjetja ne upravljajo po birokratskem h. ste-mu, ampak kakor dobro vodena zasebna podjetja. V rednem proračunu so ostale samo postavke, ki spadajo izsljučno pod posle mesitnega načelstva. V proračunu «) letos izkazana tudi vsa posojila in anuitete. Dejanjskega povišanja občinskega proračuna letos ai bilo. Davčna bremena so bila celo znižana ter je bil ukinjen kuluk v znesku pol milijona dinarjev, ki je močno obremenjeval zlasti male ljudi. Znižani so bili tudi razni drugi občinski izdatki, pač pa je bil vnešen v proračun izdatek 300.000 Din, ki ga mora plačevati mestna občina za pokritje polovice stroškov vzdrževanja velikega državnega mostu čez Dravo, k čemur je primorana po zakonu o cestah. Razen tega je bil določen večji izdatek 230 tisoč Din za regulacijo pobreške ce6te, ki bo ia vršen a še letos. Proračun je bil predložen potom banske uprave finančnemu ministrstvu v odobritev s predlogom, naj se pobira 45 odst. do-klada na državne neposredne davke kakor lani. Finančno ministrstvo je proračun odobrilo s predlagano občinsko doklado z odlokom od 25. marca t. L Pri tem Je naročilo občinski upravi skrajno štedenje glede na sedanje gospodarske razmere. Znižalo je samo eno postavko in sicer fond za ne-pričaKovane izuatke od 200.000 na 150.000 Din, s čemer je bil zmanjšan proračun za 50.000 Din na 23,236.fy3 Din. Formalno je bil črtan iz predloga Ured-nega mestnega proračuna znesek 25,000.000 Din dohodkov in prav toliko izdatkov ta razna dela iz dohodkov kaldrminskega fonda, ki bo izvršena v dveh etapah. V prvi etapi tega programa, ki ga je finančno ministrstvo že odobrilo, je bila zgrajena carinska pošta, ki Je že pod streho in se vsa ostala dela nadaljujejo, ter izvršeno tlaikovanje raznih mestnih cest in ulic. V drugi del programa spada zgradba carinarnice in carinskega skladišča. Ta zadeva je bila v interesu mestne občine same odložena, ker še ni rešeno vprašanje zamenjave mestnih vojašnic. V koliko bo drugi del gradbenega programa že letos realiziran, se za sedaj še ne more reči, vendar pa bo mestna občina sKušala dobiti še kak znesek iz kaldrminskega fonda, ki bi se le- donaldovem odhodu iz Zlatousta je Gusjev ostal v stalnih stikih z njim. Gusjev je nato pripovedoval, kako je prejemal številna pisma in poročia pod raznimi imeni m raznimi izrazi. Zatem ie zaslišal prpdt*pdnik tajnico angleške družbe v Moskvi, Kutuzovo. ki je izjavila. da je kriva. O zavojih. k; jih je pošiljala Gusjevu. smatra, da so vsebovali hrano. vendar pa nima sodišče o tem nobenih dokazov. Gusjev je nato pripovedoval, kako je je^ seni 1931 obiskal Macdonalda v Zjevki. da se razgovorita o nadaljnjem sabotažnem delu. Macdonald priznava, da je Gusjeva povabi. zanika pa. da bi z njim razpravljal o sabotaži. Priznava, da mu je Gusjev poročal o raznih dejanjih, toda Macdonald sam nt bil pri njih udeležen in zanje sp'0h ni vedel. Gusjev je nadalje trdil, da ie Thornton kot vodja ancrleškp družbe vedel za njegove zvezo 7 Macdonaldom. Thornton je priznal, da so mu poročali o raznih informacijah, toia te informacije so bile v interesu družbe in n? v vohunske svrhe. Thornton je to priznal v preiskavi, sedaj pa to zanika. Ob zaključku zasliševanja je Gjsjev ponovno izjavil, da je služil prej kot dobrovo-Ijec v Kolčakovi vojski in da je bil vedno odločen nasprotnik boliševiškena režima. Ob neki priliki je na poziv angleških inženjerjev vrgel ostanke želoza v stroje v tovarni za izdelovanje orožja, zaradi česar so se m>-kvarili. Za to sabotažno delo je dobil 3500 rubljev (100.000 Din). Obtoženi Gusjev je na koncu izjavil, da je govoril resnico in je končal svojo izpoved z besfdnmi: Če mi bo življenje ohranjeno, hočem v bodočnosti pošteno delati za Sovjetsko Rusijo. Nato je Gusjeva izpraševal Macdonaldov zagovornik. Gusjev ie moral neke svoje i»-jave spremeniti, zlasti izjavo o prejemu denarja od Thorntona. Izjavil je, da je prejel denar, da si ga razdeli z Vitvitekim. Zagovornik mu je odvrnil, da Macdonald »ploh ne pozna Vitvitskega. Preden bila razprava zaključena, je Macdonald izjavil, da absolutno ne ve ničesar o dozdevnem sabotažnem del j Vitvitskega. tos lik vidfral. Mestno občinsko nptraro Je finančno ministrstvo tudi pozvalo, naj glede raznih občinskih taks, uvedenih s sklepi občinskega sveta v prejšnjih letih in potrjenih od finančnega ministrstva, predloži vse sklepe in potrdila, ker jih menda potrebuje v statistične svrhe. Posvetovalni odbor za sanacijo denarstva Beograd, 13. aprila, p. Posvetovalni odbor za kreditna vprašanja pri ministrstvu za trgovino in industrijo je že začel poslovati ter zaseda danes že drugi dan. Otvoritveni seji je prisostvoval tudi minister trgovine g. dr. Ilija Šumenkovič, ki je t daljšem govoru obrazložil, kako si predstavlja delo tega odbora in kaj od njega pričakuje. Izrazil jc nado, da bo odbor sestavil primerne predloge, ki jih bo mogoče hitro izvesti in bodo blagodejno vplivali ne samo na .sanacijo denarnega trga. marveč tudi na splošne gospodarske prilike. Na piedlog g. dr. Milka Brezigarja je bilo sklenjeno, da bo imel odbor svoje seje redno vsak četrtek in petek ter bo zasedal dopoldne in popoldne. Razveljavi jen je pragmatike za uslužbence borz dela Beograd, 13. aprila. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je razveljavil : 1. pragmatiko uslužbencev za posredovanje dela z dne 11. julija 1928 in sklep ministra za spek- I q r & k i Aleksej Stepanovič Homjakov (1804—1860) je eden izmed utemeljiteljev, ideologov in voditeljev rusk h slovjanofilov, bogoslovec, filozof, polihistor, pesnik, — »pravi sin elementarne ruske kolektivnosti« kakor ga imenuje naš dr. Prijatelj. Simpatični učenjak iz Prage nas ie seznanil v enournem, od začetka do konca zanimivem predavanju s Homiakovim kot pesnikom. 0 njegovih verzih je dejal sam genialni Puškin, da so odlični. medtem ko so drugi trdili nasprotno Tako je n. pr. kritik Bjelinski zanikaval, da bi bilo v Homjakovljevi poeziji kai čustvenosti- v nji je našel samo frizerstvo, bobneče besede, revne refleksije. Urugi so mi. zopet očitali, da ie bil preveč rodoliubar- ski, v resnici pa je bil zelo kritičen nasproti svojemu narodu: proglašali so ga za nasprotnika Evrope, dasi je videl v nji »deželo svetih čudežev«. Pesmi je pisal redko in je kazal zadostno avtokritiko; če jih ne bi leta 1848. izdal v drobni knjižici neki njegov prijatelj, bi komaj bile znane širši javnosti. Toda ta drobna knf žica Homjakovljevih poezij je imela vprav ogromen vpliv na za-padnoclovanski sva1. Predavatelj je podrobneje orisal postanek in razvoj slovanskih simpatij Hoinjakova. Pravijo, da je kot majhen deček dobil do rok slike o srbski vstaji in hrabrem Črnem Juriju; to je v njem vzbudilo prvo zanimanje za Slovane, ki ga poslej ni zapustilo vse življenje. Njegova mladost pada v dobo de-kabristov, ki so snovali načrte o zedinjenju vseh Slovanov pod ruskim vodstvom. Homjakov sicer ni bil nikdar pri dekabri6tih, vendar je utegnil tudi njihov vpliv podžgati njegove slovanske simpatije. Po vsej verjetnosti se je kot mladenič boril proti Turkom na strani Bolgarov. Poljska vstaja leta 1831. in sledeča ji rusko - poljska vojna je Homjakova, vsega zaljubljenega v idealno slovansko 6logo, močno razočarala in je spisal pesem, ki ji je vzel za motto besede Aleksandra I. ruskim kadetom: »Prosim vas, ne sovražite Poljakov.« V pesmi obsoja neslogo in boj med obema slovanskima narodoma. L. 1847. ee je Homjakov mudil v Pragi, kjer je občeval s Hanko, Šafarikom in drugimi. Njegovo bivanje v Pragi je imelo velik vpliv na nadaljnjo slovansko usmerjenost in nje poglobitev. Ni izklj jčeno. da je nekoč obiskal tudi slovanski jug. Na poti iz Prage v Dresden je spisal pesem, ki v nji opeva široko siovanstvo in prvič pesn ško izraža cirilo-metodsko misel cerkvenega edinstva kot temelja slovanskega zedinie-nja. Homjakov je pripisoval veliko ulogo Rusiji, »severnemu orlu«: v nji je videl naravno voditeljico slovanstva. Izgradil je novo rusko narodnostno filozofijo in jo izražal tudi v svojih pesmih: ruska narodnost naj služi višj:m, občečloveškim smotrom, podobno kakor je hotel tudi Jan Kollar. Homjakov je oznanjeval isto kot pozneje Dostojevski: kdor je popolnoma Rus. je tudi popolnoma človek. Homjakov je pisal pesmi o potrebi osvobojenja Slovanov in je v njih celo napadal one, ki so vodili usodo Rus:je, češ, da so bili prepočasni in premalo odločni v svojih izjavah in dejanjih. Hotel je. da bi ee Rusija popolnoma preporodila v duhu slo-vanofilstva in tako »duhovno očistila«. Njegovi verzi so vzbujali številne odmeve; nekateri so bili navdušeni, drugi ogorčeni. Spisal je vsega 75 pesmi. Homjakovljeve pesmi so se na slovanskem zapadu in delno tudi na jugu razširile kakor pesmi nobenega ruskega poeta; po svojem vplivu je ta pre-kos'l celo Puškina. Predavatelj je nato karakteriziral Homja-kovljevo poezijo po motivih in po njeni miselni in čuvetveni vsebini ter pokazaL koli- ko ee v nji zrcali pesnikovo osebno življenje, pa njegov panteizem v odnosu do prirode itd. Nato je učeni predavatelj na kratko označil vpliv Homjakovljeve poezije na ostalo siovanstvo. Njegove pesmi je prevajal na slovanskem jugu Stanko Vraz, Bolgari so jih bolj kot katerokoli drugo poezijo prebirali v originalu in njihov vpliv sega celo do Ivana Vazova. Čehi in Slovaki so Homjakova prevajali ponovno in goreče čitali. V Ukrajini je bil pod njegovim vplivom slavni Taras Ševčenko, ki je posvetil neko pesnitev Janu Husu; zelo neznatna književnost Podkarpatske Rjsije je občutila vpliv Hom-iakovljeve Muze. Medtem ko so ga mnogi v Rusiji kot poeta devali v nič, je torej Homjakov med zapadnimi Slovani izvršil s svojo poezijo izredno in daljnosežno poelan6tvo. V tem »poetu - graždaninu« daljne matuške Rusije so zapadnoslovaneki rodljubi videli blagovestnika elovanskega zedinjenja. Odlično predavanje je zapustilo kar najboljši vtisk in navzoči so ee gosp. prof. dr. Francevu zahvalili z iekrenim aplavzom. --—o. Filip Vratnih: ,,Pogledi na družabno in gospodarsko strukturo Slovenije" (Slovenske poti VII. zvesek, 1933. Str. 96.) V založbi Tiskovne zadruge je izšla te dni pod zgornjim naslovom knjiga, ki jo bodo čitali s pridom vsi, ki se zanimajo za naše javno življenje in njegove probleme. Prvi del te knjige opisuje naše drižabne ;n so- cialne razmere z vidikov, ki so važni za razglabljanje o aktualnih problemih, s katerimi 6e bavi pisatelj v drugem delu svoje knjige. Tu podaje psatelj kratek pregled naravnega in selitvenega gibanja prebivalstva na našem ozemlju, njegove starostne, poklicne in družabne sestave, ocenjuje gospodarski pomen poedinih postavk, ki tvorijo naše narodno premoženje in višino donosa našega gospodarstva, ki odpada v posameznih stanovskih skupinah na poedinega prebivalca. Zaključek tega dela tvori analiza naših javnih dajatev. Naslovi poglavij iz drugega dela kn;:ge so: Populacijski problemi, problemi racionalizacije, pota za ekonomsko jačanje našega podeželja, naša izseljenska politika, starostno zavarovanje našega delavstva, o brezposelnosti v sveta in Sloveniji — Knjiga skuša ponazoriti poedi-ne opise fi preglednimi grafičnimi tabelami. Četudi je spi6an večji del knjige v solidno dokumentiranem stilu gospodarske geografije, prihaja na več ko enem mestu pisateljevo gledanje na stvari in probleme ostro do izraza in izziva k opredeljevanju, zavzemanju 6tališča in diskusiji. Uratnikovo knjigo toplo priporočamo vsem, ki se baviio e socialnimi, gospodarskimi in političnimi vprašanji in se udejstvujejo v našem javnem življenju. Knjiga velja s poštnino 33 Din ter se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Slovenskim skladateljem ▼ vednost! Prejeli smo: Dne 5. t m. je bila registrirana v Zagrebu novo osnovana »Centralna zadruga jugoslavenskih autora«. kateri je doeeda- B e I i zobje: C h I o r o d o n t 101 M il«M»> OGLASE za velikonočno številko »JUTRA" ki izide filtra zjutraj, sprejemamo samo še do lt ure« Le nujne primere in male oglase sprejemamo do 5« ure. nace vesti ♦ V spomin kralja Petra. V francoski Tojaški akademiji v Saint Cjtu se je pretekli torek vršila slavnostna seja, posvečena spominu kralja Petra. Profesor akademije major Petit je pri tej priliki predaval o Jugoslaviji in poudarjal veliko zgodovinsko vlogo kralja Petra in njegovega naslednika kralja Aleksandra pri ustvarjanju Jugoslavije Jugoslovenski poslanik dr. Spalajkovič 'se je predavatelju prisrčno zahvalil. Po predavanju se je predvajal film o Jugoslaviji. ♦ Odlikovanje. NJ. Vel. kralj j« odlikoval z redom svetega Save V. stopnje Ivana Dominkuša, preparatorja predhistoričnega muzeja v Zagrebu. Ljubljana, Aleksandrova c. 12 največja Izfeira površnikov in oblek za gospode ter deco. ♦ švedski učenjak v Dalmaciji. V Split .Je prispel znani švedski učenjak »n arheolog. član žvedske akademije znanosti Paulse-n. V spremstvu direktorja arheološkega muzeja dr Abramiča si bo nordijski znanstvenik ogledal vse znamenitosti Spli-ta in Trogira, zlasti pa solinske izkopanine. V Daimaciji se bo mudil teden dni. ♦ Z ljubljanske univerze. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje mesto izrednega profesorja za ro mansko filologijo na filozofski fakulteti. Opremljene prošnje sprejema rektorat do 39. maja. ♦ Državni tehnični i-zpit elektrotehnične stroke pri ministrstvu za zgradbe v Beo gradu so napravili gg. inž. Stane Jesih uradnik mestne elektrarne ljubljanske, inž. Brnest Pekani, obratovodja Električne za-druge v šiški, inž. Franc štrajnar, uradniški pripravnik banske uprave v Ljubljani, inž. Santo Levičnik pri KID na Jesenicah, inž. Anton Raspolič pri KDE v Ldub-Ijani. inž. Srečko Sajovic pri mestni elektrarni v Celju, inž. Miroslav Sax pri mestnem električnem podjetju y Mariboru in inž. šolar, čestitamo! ♦ Privatni izpiti na srednjih šolah. Ministrstvo prosvete je odredilo, da opravljajo privatisti izpite letos v juniju na zavo dih svojih šolskih okolišev. V izjemnih primerih lahko banska uprava dovoli, da opravljat;o privatisti izpite na drugih zavo dih v isti banovini. Ako bi kdo hotel delati izpit izven svoje banovine, mora za dovoljenje prositi ministrstvo prosvete. Privatisti morajo vložiti prošnje najpozneje do 10 maja pri direktorjih učnih zavodov, kiier žele delati izpite. Na pirošnje po 10. niaju se direktoriji ne smejo več ozirati. ♦ Razpis službenih mest. Banska uprava v Ljubljani razpisuje službo banovinskih zdravnikov združenih zdravstvenih občin Beltince v v sTezu dolnje lendavskem, Velke v srezu Mariboru levem bregu iin C a® ko ve v srezu murskosoboskem. Prosilci za omenjene službe morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo, dovršeno zdravniško pripravljalno službo in morajo poleg tesa dokazati še vsaj šestmesečno bolnično prakso v porodništvu. Prošnje sprejema banska uprava do 25. t. m. ♦ lz Zdravniške zbornice. Kakor objavlja banska uprava, so vpisani v imenik Zdravniške zbornice za dravsko banovino: Gd/ua Dežniki in nogavice lastnega izdelka, najceneje v detajlnih trgovinah tovarne JOSIP VIDMAR LJUBLJANA, Pred Škofijo 19 — Prešernova nI. 30 nja Aitor-Centrala prenesla vsa svoja prava za inozemska društva in včlanjene avtorje. Autor-Centrala je s tem kot privatno podjetje likvidirala in preide ves njen dosedanji delokrog na novo zadrugo, v katero so včlanjeni vsi dosedanji direktni člani Autor-Centrale. in vsakdo, ki ga sprejme v smislu 2adružn:h pravil zadružno ravnateljstvo. Toliko v splošno informacijo, kdor pa želi podrobnejših podatkov, naj se obrne na podpisanega. — L. M. Skerjanc, Ljubljana, drž. konservatorij. »Hamlet« v prevodu Otona Župančiča. Tiskovna zadruga je pravkar izdala v zbirki Shakespearejevih prevodov enega največjih umotvorov velikega angleškega dramatika, njegovo morda najpopularnejšo dramo »Hamlet«. O jezikovnem in pesniškem po menu Zupančičevega prevoda je bila na tem mestu že beseda ob premieri novega »Hamleta« v ljubljanski drami. Ob prvi priliki bomo priobčili o novem slovenskem Shakespeare ju daljše poročilo. Za sedaj samo opozarjamo na ta prevod, ki pomeni v naši prevodni književnosti resničen dogodek. Ponatis »Portn saških sonetov« Elizabete Barret - Browning. Nesmrtni »Portugiški soneti« angleške pesnice Elizabete Barret-Browning. ki jih je v prevodu našega odličnega pesnika Alojza Gradnika objavljal »Ljubljanski Zvon«, so pravkar izšli v ponatisu. Knjižica je izdana v dvobarvnem tisku in razkošno opremljena. Založila jo je Tiskovna zadruga. Cena v platno vezanemu izvodu 25 Din. Desanka Maksimovi< » pCsmib Alojza Gradnika. Znana srbska pesnica ga- Desan-ka Maksi movič je priobčila v najnovejšem K315._318.) zvezku beograjske »Misli« dalj- So oceno pesniške zbirke Aloiza Gradnika »Svetle samote«. Takoj v uvodu pravi, da A. Gradnik sodi med naimoČDejše jugosloven-ske pesnike. Ocenjevalka nato razčlenja Gradnikov« pesniške motive in pogosto na- dr. Henrik Aschenbrenner, zdravnik v Gu-štanju, dr. Ivo Rakuljič-Zelov, zasebni zdravnik v Ljubljani, dr. Štefan Sobar, zdravnik-volonter bolnišnice v Ljubljani in dr Franc Frlan, zdravnik-volonter v 'Ljubljani Dr Bogoljub Maksimovič, zdravnik zdravilišča v Surdulici, pa je bil zaradi premestitve izbrisan iz imenika. ♦ Nova advokata. Advokatska zbornica v Ljubljani razglaša, da sta bila vpisana v imenik advokatov gg. Josip Bučar s sedežem v Novem mestu in Anton Zdolšek u sedežem v Celju. ♦ »Službeni list dravske banovine« objavlja v 30. letošnji številki pregled proračuna občnih izdatkov in dohodkov dravske banovine za leto 1933-34 in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933. ♦ Med dlani Jugoslovenskega udruženja za pomorsko pravo, ki smo jih včeraj navedli, je tudi odvetniški pripravnik g. dr. Josip Voršič ne Vasič, kakor je bilo po-pomotoma omenjeno. ♦ Zveza bojevnikov v Ljubljani razpisuje pet podpor po 100 Din rz ustanove »Podporni sklad Martina Colariča«. Pogoji za pridobitev podpore so razvidni iz letošnje 3. številke lista »Bojevnik«. Rok za vlaganje prošenj je do 24. t. m. ♦ Bolniška blagajna »Merkur« v Zagrebu razpisuje natečaj za dve mesti pogodbenih zdravnikov specialistov za zobe pri svodih podružnicah v Ljubljani ta Celju. Pogoji se zvedo pri podružnicah v Ljubljani in v Celju. Prijave se sprejemajo do 28. t. m. pri blagajni v Zagrebu. TEDEN REKLAME 10 komadov fotografskih modernih velikonočnih razglednic samo 12 Din pri Foto Tourist, Lojze šume Ljubljana, vis a vis hotela Uniona. * Velika reč bo letos v Ljubljani 29. in 30. t m. in 1. maja, ko bodo zborovali predstavniki Rdečega križa iz najrazličnejših krajev Jugoslavije. V soboto bo sprejemanje gostov, zvečer bo v opernem gledališču posebna predstava, h kateri bodo izvenljubljanski skupščinarji imeli pristop za polovično vstopnino, v restavraciji »Zvezdic pa bo družaben večer z godbo in petjem. V nedelljo zjutraj bo ogled mestnih znamenitosti Ln razgledovanje z Gradu in z nebotičnika. Ob 10. ee bo v vseučiliščni zbornici začela svečana letna skupščina, na vrtu restavracije »Zvezde pa bodo članice ljubljanskega Rdečega križa izvenljub-ljanskim društvenikom postregle s slovenskimi specialitetami. V drevoredu »Zvezdic bo promenadni koncert. Ob 11. se bo brez vstopnine na Kongresnem trgu Javno odigral veledramatičen prizor: Iz sovražnega letala vržene bombe bodo zažgale hišo ter z izstrelki in strupenimi plini podirale ljudi; prihiteli bodo poklicni gasilci in za take primere izvežbani reševalci Rdečega križa; zavarovani s plinskimi maskami bodo gasilci udušili požar, samaritani in sam ar i tanke pa bodo ponesrečencem nudili prvo pomoč in jih spravili v bližnjo mobil- ZA BLUZE BOUCLE VOLNA Kroji brezplačno. 161 TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni trg 1 Trenchcoate, površnike in obleke, najugodnejše Jos. Rojina, Ljubljane 4858 vaja primere v izvirnem jeziku ali pa v lastnem srbskohrvaškem prevodu. Za in proti Krleži. Zagrebške kulturne kroge je te dni vznemirila afera z napovedanim predavanjem Miroslava Krleže o hrvatski literaturi. Krleževo predavanje bi imelo biti v sredo zvečer v prostorih Hrvatskega glasbenega zavoda. Obetala ee je velika senzacija, kakor pred leti e Krleževim predavanjem o zagrebških gledaliških kritikih. Tudi zdaj eo bile vse vstopnice za veliko dvorano že vnaprej razprodane. O Krleži pa je znano, da nima posebno ugodnega mnenja o hrvatski literaturi. 2e ponovno ji je očital provincialno zaostalost in neredko je zašel v konflikte z lokalnimi veličinami, ki si prisvajajo veliko besedo o hrvatski kjlturi. Zato so se Krleževi nasprotniki in samohrvatski priganjači zbali^ njegovega nastopa in eo izdali proti Krleži velik lepak. Zoper to pa so. se oglasili — prav tako z lepakom — Krleževi prijatelji in častilci Le-ti 60 odločno poudarili, da ima Krl<»ža polno pravico spregovoriti o hrvatski književnosti in da protestirajo zoper poskus, onemogočiti s takimi sredstvi književnikovo svobodno besedo. Ta proglas je podpisalo kakih 30 pisateljev. Ker pa samohrvatski »nacionalisti« niso popustili in se je bilo bati. da bi na Krleževem predavanju nastal pretep, je policija prepovedala predavanje. Upamo pa, da bo g. Krleža beeed;lo svojega predavanja, o Sigar zanimivosti in tehtni vsebini ne more dvomiti noben poznavalec Krleževih spisov, čim prej obiavil v tisku Francosko gledališče pod milim nebom. Od 23. julija do 21. avgasta bo v Commin-ges, kjer obstoji že nekaj časa gledališče v pri rodi, sezona iger pod milim nebom. Vodstvo ie prevzel član pariškega 0d6ona Paul Betthy. Uprizorili bodo med drugim pred neko staro palačo Moličreove »Scapi-nove zvijače«, zunaj v prirodi Racinovo »Phaedre« in dramatizirani roman Jeana Villiersa »La Cantique an Soleil«. ČUDOVITE USPEHE doeežete Z ESENCAMI ZA LIKERJE holandskega izvora 24 različnih vrst, ki so pripravljene za domačo izdelavo najfinejših likerjev ter najboljšega ruma. liter likerja stane Din 35*— DROGERIJA KANC Tyrševa (nebotičnik) in Židovska nI. 1. no bolnico RK. Popoldne se bodo predstavniki BX peljali v posebnih avtobusih na Bled, ostali izvem ljubljanski skupščinarji pa poljubno kam v prelepo ljubljansko okolico. V ponedeljek dopoldne bodo kakor lani oa nabiralni dan RK po vsej Ljubljani krožili posebni tovorni avtomobili in pobirali Rdečemu križu za ljubljanske siromake in brezposeinike darovano zimsko, obleko, perilo, obutev in posteljnino. Na pobiramje bodo opozarjale fanfare. ♦ V Planici okrog Smučarskega doma sicer ni več snega in tudi pomlad še ni povsem zagospodarila, vendar so dnevi prekrasni, polni solnca in nekega tihega planinskega prerajanja, ki je okrog Velike noči vselej najčudovitejše v našem alpskem kraljestvu. Zatorej si ne morete izvoli-ti lepšega užitka in razvedrila, kakor da se za velikonočni oddih izberete Planico. Oskrba je na višku in poceni in prostora je zdaj tudi dovolj. Smučarji pa najdejo še zadosti snega v romantičnem Tamarju. Največja, najcenejša izbira damskih plaščev pri Drago Gorup & Co. konfekcija Ljubljana, Miklošičeva c. 16/1. nad. ♦ Hotelirsko-gostilničarski tečaj na Bledu. Zadruga gostilničarjev na Bledu priredi od 19. t. m. do 28. maja šesttedenski tečaj za vse panoge gostilničarske obrti z naslednjim učnim načrtom: kuhanje, kuhinjska služba, serviranje, restavrantska služba, sobna sliužba, upravna 6lužba, turizem, kletarstvo in higiena. V tečaj, ki bo v velikem blejskem hotelu, se sprejme največ 25 oseb gostilničarskega in hotelirskega stanu iz dravske banovine. Učnina z vso preskrbo bo znašala 1200 za ves tečaj in 210 Din za enotedenski servirni, odnosno sObarski tečaj. Revnejši udeleženci tečaja bodo imeli popust, ker je zagotovljena podpora banske uprave. Kdor se namerava učiti tudi kuhanja, mora stopiti v tečaj takoj prvi dan, to je 19. t. m. 22. maja pa se prične pouk za tiste, ki se nameravajo izuriti le v kaki specialni stroki. Tečaj bo pod vodstvom g. Ferda Jelenca, ki bo razen kletarstva in higiene poučeval vse droge predmete. Kdor namerava posečati ta tečaj naj se prijavi Zadrugi gostilničar dev na feledu do vštetega 15. t. m. ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE RIO - VINO posebna specialiteta zdravilna črnina, Kuč vino čez ulico liter 10 Din, jeruzalemčan rizling, cviček čez ulico liter 9 Din. Znani prvovrstni RIO-SLADOLED. AVTOMATIČNI BUFFET, šelenburgova ul. 4. Tel. 2863. ♦ Izprememba rocfcinskega imena. Banska uprava v LJubljani je Miriam Sterleto-vi, pristojni v ljubljansko občino, dovolila izpremembo rodbinskega imena S ter le v ime Kalan. ♦ Zasledovan zaradi poneverbe. I* Legna v »lovenjgraškem okraju je pred dnevi po begnil tamošnji občinski tajnik Anton Ra-dež. Poneveril je večjo vsoto občinskega denarja. Radež je poleg tega osumljen še drugih protizakonitih manipulacij, prisvojil si je tudi moško kolo na škodo Franceta Pečolanja. Pobeglega tajnika zasledujejo orožniki. ♦ Profesor obsojen, ker je pretepel dijaka. Pred okrožnim sodiščem v Vranju se je vršila obravnava proti gimnazijskemu profesorju Vlastimiru Popoviču, ki je bil obtožen, da je lansko jesen s pestmi obdelaval dijaka tretjega razreda Dragoslava Janko-viča. Po obtožnici je profesor dijaku zadal več lahkih poškodb in dijak je zaradi teza bljuval kri. Obtoženec je priznal, da je d jaka pretepel, a ne tako hudo, kakor je navedeno v obtožnici. So"dišče je profesorja obsodilo na dvajset dni zapora, pogojno na leto dni. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. ♦ U. F. nogavice v veliki izbiri na drobno In debelo pri Karlu Prelogu, Ljubljana. ♦ V zraku je... Ko je perilo s pomočjo Schichtovega Radiona zopet belo kakor sneg in prijetno po svežem diši, je opravilo na milijone čvrstih kisikovih mehurčkov svoje delo. Zakaj ta armada v Sehichto-vem Radionu prihrani gospodinji težavni in dolgotrajni belež perila na planem. S Schichtovim Radionom — tem samodejnim pralnim sredstvom — se prenese ta belež naravnost r pralni kotel. Zdaj ni treba gospodinji drugega, kakor da dobro pazi. kako ga je treba uporabljati: Schichtov Radion pere sam in Ji pomaga lepo beliti Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščanju na koži, tvorih uravnava^ »Franz Josefova« voda izborno toli važno delovanje črevesja. KLOBUKU pomladne novosti, v zadnjih modnih barvah tn oblikah, razne kakovosti dobite pri Mirko Bogataj, Ljubljana Stari trg 14. 4723 Sprejemajo se popravila. — Cene nizke Smučarji in turist!! Uporabljajte dr. Kmetovo mazilo IN OLJE ZA SOLNČENJE. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah po 10 Din. Od nekdaj večina ljudi na petek današnji se posti. Pri Slamiču postnih jedi vseh vrst bo servirano dosti ♦ Zaplenjen cigaretni papir. Nedavno ponoči so finančni pazniki v bližini novega pokopališča v Splitu zaplenili 60.000 knjižic cigaretnega papirja tuje produkcije Aretiran je bil Arne Vidjak, kočijaž iz Splita, pri katerm so pazniki našli vrečo s papirjem. Devet tihotapcev ca je pobegnilo. ♦ Za velikonočna voščila priporočamo Ciril Metodove raziglednice. Podpirajte CM družbo. Tekmovanje na Kodakovem velikonočnem foto natečaju je omogočeno vsakomur. Podrobnosti razpisa dobite v DKOGERIJI GREGORIC. Iz Ljubljane u— Vaša Pfihoda. Izmed svetovnih violinistov, ki so se posvetili izključno le koncertnemu življenju, je brez dvoma poleg Hubermana najslavnejši Vaša Pfihoda. V letošnji koncertni sezoni je že od 1. oktobra dalje neprestano na potu po Evropi, predvsem je koncertiral v nordijskih deželah z ogromnim uspehom. V vsakem večjem mestu je imel po več koncertov, ki so bili popolnoma razprodani. V Varšavi pa je imel celo vrsto javnih in radio-koncer-tov, od teh smo jih več slišali tudi pri nas V Ljubljani koncertira po praznikih v pe tek 21. t. m. Program je prvovrsten, klasičen, kar dokazujejo imena skladateljev: Beethoven, Schubert, Mendelssohn, Dvorak, Paganini. Vstopnice po običajnih koncertnih cenah se dobe v Matični knjigarni Koncertna dvorana botela Uniona. u— Ponovna uvedba nočne takse na električni cestni železnici. Decembra lani Je uprava cestne železnice ukinila, pobiranje nočne takse za nočne vožnje s pridržkom, da bo nočno takso ponovno uvedla, ako se frekvenca z odpravo nočne takse ne bo dvignila. Ker se je izkazalo, da se kljub znižani ceni nočni promet ni dvignil, je uprava cestne železnice prisiljena, d^ nočne takse ponovno uvede, ali pa nočni promet sploh ukine. Ol 15. t. m. dalje se bo zopet pobirala nočna taksa od 2^- ure dalje po 1 Din poleg cene za redni vozni listek. Nočno takso morajo plačevati tudi lastniki mesečnih voznih listkov, ako ee vozijo po 21. url Zaloga najlepših damskih plaščev v Ljubljani A. PAUL IN, Kongresni trg štev. 5. u_ Jadranaši! V soboto 15. t m. pride v Slovenijo večja skupina beograjskih aka-demičark in akademikov, ki so organizirani v akademski sekciji Jadranske straže. Obrnili so se na naše društvo, da oi jim stalo za časa bivanja med nami ob strani. Štejemo si to v izredno čast in mislimo, da bo sleherni Jadranaš znal pravilno ce-niti pomembnost poseta. Akademiki pride jo v Ljubljano v soboto ob 22. Kljub pozni uri se udeležimo sprejema v čim večjem številu. V nedeljo zjutraj odidejo v našem spremstvu na Bled, odkoder se povrnejo z večernim vlakom. Za četrtinsko vožnjo je preskrbljeno. Ponedeljek pa imajo reservi-ran za ogled Ljubljane. Posebej pozivamo članstvo, da se za ponedeljek javi za razkazovanje naših zanimivosti. Skrbimo, da jim bo bivanje v naši sredi ostalo v trai-nem spominu! Odbor. u_ Za velikonočni veleflrn »Trader Horn« na sporedu ZKD. Največji ekspedicijski film »Trader Horn« ali »Klic pragozda« bo predvajala na oba velikonočna praznika ZKD v Elitnem kinu Matici. Film »Trader Horn« nam odpira pogled v tajinstveni črni kontinent, prikazuje nam divje zveri, njihovo življenje v neprodirnih pragozdovih na najnapetejši način. Poleg tega srečamo v filmu divje črnce, v v^dah vidimo opasne krokodile, vodne konje, kače itd. Na film /Trader Horn« opozarjamo zatorej že danes. Za pomlad in poletje največja izbira NOGAVIC, TRIKOTAŽE IN PERILA KED. ŠARC, LJUBLJANA Šelenburgova ulica 5. 4985 u_ Pa si pomagaj... Po Dolenjsi cesti so prihajali posamič ali v družbi po dva, trije, kakor je naneslo. Sicer pa hodijo tako tudi po drugih cestah in se ustavljajo pri vsaki hiši. Navadno so mladi krepki ljudje in prosijo za milodare. Najraje vzamejo denar, kruh marsikdo le zaradi lepšega, vendar že z nejevoljo. Često se pripeti, da ga že za vogaiom trešči ob tla Na Dolenjski cesti se jih (je y dobri uri oglasilo v neki gostilni pet ali šest. Gospodar je podporo odklonil pač pa je vsakogar pozval, naj pomaga pri nujnemu delu, ki ga je imel na bregu za hišo. Ponudi! jim je celodnevno oskrbo in še kovača. Pa mislite, da je le eden prijel za ponudeno delo? Kaj še, — sleherni se je brzo okrenil in jo odkuril naprej. >Kdo bo pa delal« so se pomenkovali pozneje med seboj, »siti smo, naan gre le za pijačo in denar.. .< u_ Iz teme v temo. Julko je pobral nje-n mož nekrje v Nemčiji in jo pripeljal s seboj v naše kraje. Tu pa mu je pričela kmalu uhajati čez plot; lani miu je slednjič ka.' pobegnila in od tedaj se klati po Ljubljani. Pričela Je živeti življenje pocestnice in se dala vzdrževati od več ljubčkov, ki pa jih je zopet goljufala kar po vrsti. Nikjer ne vzdrži in se najraje klati pomoči po ulicah. Večkrat so jo že prijeli, jo zasliševali in jo karali na policiji, a nič ne zaleže. Pred nekaj dnevi šele je prišla iz zapora, pred-sinočnjim pa so jo spet prijeli v temni Trdinovi ulici v družbi nekega mladeniča Iz temne Trdinove ulice je morala Julka, ki je sicer stara šele 20 let. spet v temo zaporov. u_ Za avtobusni izlet na Koroško je dovoljen kolektivni potni Ust. Danes zadnji rok prijave pri »Putniku«. u_ Najnovejše granofonske plošče so pravkar dospele Veliko zalogo Vam nudi gramofonski oddelek -Iv. BonaC, Ljubljana, Šelenburgova ulica 5. An potrebujete sredstvo za iztrebljenje ? Zjutraj za ran o boste imeli normalno milo izpraznjenje, ako boste na večer poprej vzeli 2—3 dražeje ARTIJV DR. WANDEBA Dobivajo se ▼ vseh lekarnah. Vsebina škatlice za 8.— Din zadostuje za 4 do 6 krat. 3705 Odobrtoo po mtatatrstm n«. po&f.fc« in u ~»dneg» roriTks, »».u. odd-ei <-k S. br. 1225e od 12. Mija 1932. u_ Tatinski drobiž. Dijaku Andreju Bla-žiču je nekdo ukradel iz V. raareda učiteljske šole črno moško suknjo, vredno 700 Din. Natakarici Frančiški Herletovi v Zg. šiški je odnesel nekdo listnico s 500 Din Poštna uradnica Stana Zagocjanova na poštni direkciji je te dni odlomila 2500 Din vreden zlat prstan s safirji na pisalno mizo. Ko pa si ga je hotela čez čas spet natakniti, je že bogvekam izginil. Pred nekaj dnevi je bil izvršen vlom v barako poleg neke nove stavbe ob Vodovodni cesti. Tat je odnesel delavcem za okroglih 520 Din obleke. Iz Mankra a_ Ipavčeva župa JPS bo tanela na bete nedeljo 23. t m. ob 10. uri dopoldne v prostorih mariborske Glasbene Matice svoj občni zbor. a— Pobegli kaznjenec se je vmfl. V torek zjutraj je čistil pisarno predstojnika tukajšnjega okrožnega sodišča g. dr. Lešnika, kaznjenec Stanko Zelič, ki mora od-sedeti zaradi raznih tatvin 6 mesečno kazen. Zelič je izkoristil lepo priložnost, oblekel naglo predstojnikov suknjič, obesil na njegovo mesto svojega ka.znjenskega in pobegnil skozi okno. Svoboda pa mn oči vidne ni bila preveč všeč, ker se je že v sredo vrnil sam v jetnišnico. a— Strašna nesreča voznika. V sredo popoldne je peljal 34 letni hlapec Ivan Mn-mel na dvovprežnem vozu hlode od Sv. Lovrenca na Pohorju na žago. Na nekem ovinku pa se je voz nepričakovano nagnil in padel z vso svojo, nad 3000 kg obsegaV*-čo težo na ob strani hodečega hlapca in ga nevarno poškodoval. »I^topila so mu čreva in je obležal nezavesten. Prepeljan Je bil v mariborsko bolnišnico, kjer mu je bila nudena potrebna pomoč. Njegovo stanje je zelo resno. a— Poskušen samomor. Na prav originalen način si je skušala predvčerajšnjim popoldne končati življenje 61 letna delavčeva žena Marija M. s Tezna. V jezi je zdrobila kozarec na drobne koščke in požrla steklo obenem z izdatnim požirkorri petroleja. Na pomoč so bili poklicani reševalci, ki so obupanko prepeljali v bolnišnico, kjer ji je bil izpran želodec in ie ženska že izven nevamosU. a— Spreten žepar je izmaknil r tržnem vrvežu na Glavnem trgu predvčerajšnjim zasetmici Heleni Rudlovi iz Studencev ^z zunanjega plaščevega žepa denarnico, v kateri je imela Rudlova 280 Din denarja. a_ Vandalizem. V noči na pretekli petek so neznani zlikovci razbili reklamno steklo na podstavku električne ure na Glavnem trgu. Ker se je to zgodilo že večkrat, j« policija uvedla preiskavo. a_ Mestno kopališče bo na veliko soboto odprto od 8. do 15. ure. Čez velikonoč^ ne praznike ostane zaprto. iz Celfa e_ Občni zbor moške in ženske podružnice CMD v Celju. V soboto sta imeli moška in ženska podružnica CMD redni olV'-ni zbor v Celjskem domu. Predsednik moške podružnice poslanec g. Ivan Prekoršelt se je v uvodu spomnil izredno delavne^ dolgoletnega predsednika g. dr. Antona Boj žišča, ki ga ni več med nami. Z zadoščenjem je poročal o lanski veliki skupščini CMD v Slovenski Bistrici, ker se je n-A njej po tolikih letih pojavila zopet naša nacionalna akademska omladina. Pravkar končana knjižna akcija, ki je dala 25.00® knjig, je v glavnem njeno delo. V Celju samem je bilo nabranih preko 2000 knjig, ki so namenjene našim bratom in sestraia preko mej. Iz obširnega poročila, ki ga je podal g. Prekoršek kot član glavnega vodstva CMD v Ljubljani, je bilo razvidno^ pomembno delo, ki ga opravlja naša šolska družba. Sledila so poročila odbornic ženske podružnice in funkcijonarjev moške podružnice. Zlasti marljivo se je udejstvo-vala ženska podružnica, kateri predseduj« neumorna ga. Rebernikova. Pri volitvah j« dosedanji predsednik prosil, da izvoli občni zbor za predsednika sodnika okrožnega sodišča g. r. Bavdka, kar je zbor sprejel z navdušenjem. V ostali odbor so bili izvoljeni gg.: podpredsednik dr. Jakob Reber-nik, tajnik Franjo Zerovec, blagajnik Fran Javševec; odborniki Ivan Prekoršek, Riko Pestevšek, Bogomir Zdolšek, Franjo R^š in Janko Cergol; preglednika računov p® sta dr. Juro Hrašovec in Franjo Vogl&r. Za predsednico ženske podružnice je bila ponovno izvoljena ga. Teja Rebernikova, v ostali odbor pa ge. in gdč. podpredsednica Herica Skaaova, tajnica Jelka Zorkova, blagajničarka Leopoldina Pestevškova ln Alenka Prekorskova; odboraice Lojzka Cilenškova, Josipina Bizjakova. Milka Je-rinova, Marija Kernova, Valerija Mikvle-tičeva, Mila Stojanova, Mela Zdolškova in Franja Zorkova; preglednici računov pa sta Zofka Debelakova in Bogdana Prekor-škova. Dosedanji dolgoletni predsednik g. Ivan Prekoršek je bil v priznanje zaslug na narodnoobrambnem popriSču soglasno izvoljen za častnega predsednika. POPOLNA POGODBA ▼ smislu zavarovalnega zakona m ne kaka prostovoljna podpora ali dajatev je za vsakega naročnika „Jutra" nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici »Triglav«. Vi še niste naročnik? e_ Drevi vsi na koncert v MarijiDO ce> kev, kjer bo izvajalo CPD znani HaydnoV oratorij »Sedem poslednjih besed Kristusovih.« V orkestru sodelujejo lani Celjskega godbenega društva in železničarske godbe ter učitelje t vo in nekateri gojenci Glasbene Matice Koncert se bo pričel ob 19.30. Vstopnice se dole v predprodaji v knjigarv ni K. Goričarja vdove. e_ Elitni kino Union ostane danes zaprt. Priobči tev vojnega razporeda za t se t mestu Celje pristojne, od 1. 1883 d0 19] 1 rojene vojaške obveznike ter lastnike živine in vozil, bivajoče v območou mestne občine, bo v nedeljo 23. t. m. 0b 8. zjutraj na G-laziji, v primeru slabega vremena pa v prostorih celjskega gasilnega društva t dvoriščni zgradbi mestnega načelstva. Vsak obveznik mora prinesti s seboj vojaško izpravo. Stalno in začasno nesposobni obvezniki so izvzeti od priobčitve. e- Združenje krqrfačev in krojačic v Celju je imelo pred dnevi redni letni občni zoor v hotelu »Pošti«. V združenju včla njenih 1 o Krojaških mojstrov in 125 krojaških mcdstrvc. Občnega zbora se je udete-z lo 106 Članov in članic. Predsedoval je g. Alojz Pu.gmeister, statistično poročilo pa je podal tajnik g. Sticinigg. Pri razpra-vi o sistemu zbornic se je občni zbor izrekel^ soglasno za ločeno obrtno zbornico. Iz-voljen je bil naslednji novi odbor: predsednik g. Ludvik Selišek, podpredsednik g Jancyb Kovač, člani uprave gg. Anton Ora žftm, Rudolf Lešnik, Franc Lapornik in in Martin Piliti ter gdč. Ivana Aškerčeva in Josipina Deniševa. e— Obupanka v valovih Savinje. Včeraj dopoldne je skočila 37 letna šivilja Marija Belletova 1« Modlinga pri Dunaju, pristojna v Račje-Fram, z levega brega Savinje pri Savinjskem dvoru v mrzle valove. Priča dogodka je bil neki delavec, ki Je oko-pavat zemljo na desnem bregu Savinje. Pohitel je takoj na pomoč in potegnil obu-pamko iz vode. Pozvali so reševalno postajo, ki je pripeljala Belletovo v bolnico. Belletova je bila povsem izčrpana, ker že tri dni ni bila zavžila hrane. Dne 7. t. m so jo kot inozemko izgnali iz Avstrije. Napotila se je v Ljubljano in nato v Celje. Tu je izkušala dobiti podporo, da bi se lahko peljala r domovinsko občino, a jI ni uspelo. V obup ti je sklenila napraviti konec bednemu življenju. Čudežno ozdravljen mntec Novo mesto, 13. aprila. Tudi v 20 stoletju se gode čudeži — nekateri mutasti spregovorijo, če jim pomagajo naši vrli orožniki Tako je prišel do besede 301etni možak Jozve, ki ni moge" govoriti že dve polni leti. Molčal je, hodi po širnem svetu in beračil. Prijet gori poc Gorjanci Jozve ni dal od sebe nobene besede Vendar se je njegov molk zdel orož nikom v Vinjem vrhu močno sumljiv. Trdo so ga prijeli. Jozve pa je vztrajno molčal. Poizkusili so zadnji lek, ki pa je zelo dobro uspel. V njegovo zasilno celico je nenadoma vstopil orožnik m mutca pozdra vil »Dobro jutro!« In glej čudo, mutcu sc je zareklo in je orožniku vrnil isti pozdrav. Zdajci so mu orožniki posvetili še večjo pozornost m so dobili pri njem ob podrobni preiskavi v gornji podvleki hlač zašitih celih 2100 Din. v suknjiču pa 180 Din. Neznancu je pa zaradi hitrega ozdravljenja odpovedal spomin. Ni se mogel spomniti, kje in kako je doslej živel. Ve le to. da je iz Novega Marofa pri Varaždinu. Ko so mu orožniki povedali, da jim ta kratka izpoved ne zadostuje in da ga morajo spri čo njegovega čudnega vedenja odvesti v njegovo domovinsko občino Novi Marof, je pričel Jozve lepo prositi, naj ga spravijo kar v novomeške zapore, nikakor pa ne v njegov rojstni kraj. Vse njegove prošnje pa so bile zaman. Čudno ozdravljeni in dosti premožni mutec je moral v spremstvu orožnikov s prv;m vlakom v domovinsko občino Orožniki sodijo, da jim je padel v roke zelo nevaren in pretkan tiček. s § S V ® Insolvenee In posredovalna postopanja Državni statistični urad je pravkar objavil poaatke o gibaniju konkurzov in poravnalnih postopanj ,iz katerih je razvidno, da število konkurzov in poravnalnih postopanj naglo nazaduje. Tako smo imeli letos v marcu v vsej državi le še 43 insol-venc (konkurzov iai poravn. postopanj) nasproti 310 v istem mesecu preteklega leta inevMo msolvenc je padlo torej na mami kakor eno četrtino. To naglo padanje in-solvenc je sicer na prvi pogled razveseljivo. Vendar pa i z tega dejstva še ne smemo izvajati preveč optimističnih sklepov. V januarjiu se je namreč pridružila konkurz-nenju rn poravnalnemu postopanju še nova institucija posredovalnega postopanja, kit se ga insolventni dolžniki v veliki meri poslužujejo. Državni statistični urad žal ne objavfja tudi podatkov o posredovalnih postopanjih. Na razpolago pa so nam v tem pogledu podatki iz statistike Društva indu-strijcev in veletrgovcev. Če upoštevamo še številke o teh otvorjenih posredovalnih postopanjih, se sMka o gbanju insolvenc docela spremeni, zakaamo kmetje-producenti, ki sadije sami prileajo, ne pa razni brezposelni indivi-duji, ki iz spekulativnih razlogov ustanavljajo zadrege, da pridejo za nekoliko časa do kruha, ne glede na to. koga so oškodovali v svoji brezvestni špekulaciji, kakor se je to v zadnjem časti v nekaterih primerih dogodilo. 3. Vsak član zadruge bi moral položiti pri zadrugi toliko denarja v gotovini, kolikor znaša njegov delež z jamstvom vred. 4. Zadrege z neomejenim jamstvom se ne smeio ustanavljati kot izvozne sadjarske zadrege, ker ie izvoz sadja vsekakor spe-kuiativen pose! in se v takem primeru kmet-zadragar lahko zadolži v enem letu za vselej, in mu ie potem težko aH pa sploh nemogoče, da bi se saniral. Tako obstoji možnost, da pride v ©nI sami sezoni ob vse svoie p-remožemje. 5. Sadjarske izvozne zadruge morajo biti člani že obstoječega Združenja sadn:h eksp>rterjev ia sadnih trgovcev. Kakor vidimo iz zgornje primerjave se je zaradi uvedbe posredovalnega postopanja najbolj zmanjšalo število poravnalnih postopanj, in sicer je padlo pod eno četrtino. Značilno je tudi, kako je z naraščanjem posredovalnih postopanj padalo število kokurzov in poravnalnih postopanij. V ja-nuar.u je Društvo industrijcev in veletrgovcev zabeležilo v vsej državi 63 posredovalnih postopanj ,v februarju pa že 189 in v marcu 177. Število konkurzov in poravnalnih postopanj pa je znašalo po podatkih državnega statističnega urada v januarju 86, v februarju 663 in v marcu le še 45 (sama poravnalna postopanja brez konkurzov pa so padla od 43 v januarju na 31 v februarju in 16 v marcu). Dočim smo imeli lani v marcu v vsej državi 132 poravnalnih postopanj, jih je bilo letos le še 16. InSotvence v drarvslki banovini Slično kakor za vso državo se gibljejo p od a to za dravsko banovino. V prveh treh mesecih tekočega leta smo imeli 69 posredovalnih postopanj; konkurzov in poravnalnih postopanj pa 1» 36 nasproti 83 v lanskem prvem četrtletju. Gibanje je bilo zadnja leta naslednje: Konk. Por. p. Posr. p. Skopaj I. čet. 1931 20 27 — 47 I. čet 1931 25 58 — 83 I. čet 1933 17 19 « 105 Kakor vidimo se je v Sloveniji skupno število insolvenc še pomnožilo, zakaj v prvem letošnjem četrtletju smo imeli 105 insolvenc (konk., por. post. in posr. post.) nasproti 83 !am in 47 predlanskem (v prvem četrtletju 1930 jih je bilo le 21 insolvenc, v prvem četrtletju 1929 pa samo ll). 6. Tudi se ne smejo te zadruge posluževati pri nakupu sadja pri prodMcentih nobenih nakupovalcev, ali mešetarje-v. 7. Uživati ne smejo te zadruge nobenih olajšav pri davkih ali samoupravnih dajatvah in prevoznih ugodnosti. Plačevati morajo davke in vse dajatve, kakor jih plačujejo sadni trgovci in sadni eksporterji-Izvozne sadjarske zadruge se morajo smatrati kot trgovska podjetja, ki morajo gledati na to. da pridelek kmeta-sadjarja čim-bolje in ugodnejše realizirajo. Zato poudarjamo: Ako bo oblast pri ustanavljanju omenjenih zadrug vse te navedene okotaosti upoštevala in priznala, bo Združenje sadnih eks^orterjev in sadnih sadnih trgovcev vedno z vnemo roko v roki sodelovalo s takimi zadrugami in smo prepričani, da bi na ta način razčistili neurejene razmere v današnj-i sadni trgovini in pr izvozu ter se iznebiti enkrat za vselej nereelne konkurence. Ako pa do tega ne pride, ostane odprto še eno vprašanje! Kaj bi bilo na primer, ako bi se sadni eksporterji združili v eksiportno zadrugo, kar ni nemogoče? Odgovor na to prepuščamo vsakemu posamezniku. Mislimo, da je s tem polemika končana. Ne bojimo se nobene zadruge, posebej še z ozirom na to. da je praksa pokazala že in bo še v dovoljni meri dokazala. na kakšni podlagi bo izvoz sadja doprinesel kmetu-sadiiarju največ koristi in uspeha. ilvetfavlfenfe preference za avstrijski les v Franciji Kakor smo svoječasno poročaH, je bil ob koncu decembra preteklega leta podpisan v Parizu preferenčnl dogovor med Francijo in Avstrijo, v katerem je Francija med drugim priznala Avstriji odkrito preferenco za les od 25 francoskih frankov pri prosto rninsikem metru, in sicer za kontingent od 15.000 vagonov avstrijskega lesa. Poleg tega je v pogodbi Francija pri. znala Avstrijo znatne ugodnosti za nekatere avstrijske agrarne proizvode. Med drugim je bil povečan kontingent za uvoz avstrijskega ementaJskega sira od 4000 na 6000 met. stotov. Avstrija je kot protikom-cesijo dala Franc« J ugodnosti! pri uvozu 'uksuznih predmetov. Kakor sedaj poročajo z Dunaja, bo preferenca za avstrijski les v Franciji stopila v veljavo 15. junija. Dogovor je bil pred- ložen Društvu narodov ta Evropski komd. siji, zato Francija m zahtevala od držav z največjimi ugodnostmi posebnega pri-Stanka za preferenfcno postopanje, temveč je vsem v poštev prihajajočim državam sporočila, da bo ta preferenca stopila 15. junija v veljavo in bo veljala, dokler nobena od ten držav ne bo stavila ugovora. Doslej ni prišel še noben ugovor. Enako bo Francija postopala pri uveljavljenju pre-ferenčnih dogovorov s Poljsko in Nemčijo Plačilni promet z Anglijo Kakor poročajo iz Beograda so pogaja, nja zaradi sporazuma med Jugoslavijo in Veliko Britanijo glede reguliranja zaostalih trgovskih obveznosti v Jugoslaviji pred zaključkom. Sporazum je predviden na bazi privatnih konjpemjacij, tako da bodo prišli angleški upniki do svojih terjatev potom uvoza blaga iz Jugoslavije Iz Londona so bile poslane potrebne in-strukčije angleškemu poslaniku v Beogra dfu, na podlagi katerih se pričakuje v naj_ krajšem času zaključek pogajanj. V naši uvozni trgovini igra Anglija prav važno vogo, saj je med državami, od koder uvažamo, na 5. mestu (.po Nemčiji, Češkoslovaški, Avstriji im Italiji). Obenem pa spada Amgluja žal budi med one države, s katerimi je naša trgovina najbolj pasiv na. Lani smo iz Anglije uvozili za 212.6 milijona Din (1. 1931. za 315.5), izvozLU pa srno istočasno v Anglijo le za 64.5 milijona Dim (96.4), tako da je lani znašala pa sivnost našega trgovinskega prometa 8 to državo 148 milijonov Dim (predlanskem ce_ lo 219 milijonov). 2e to dejstvo nas spri-če deviznih težkoč sili k temu, da skušamo doseči izenačenje. Posebej pa je treba še upoštevati okolmoet, da je Anglija država, ki zaradi znatnih dohodkov iz drugih pozicij pfačitne bilance mnogo več uva_ ža nego izvaža in ima z večfimo držav hudo pasivno trgovinsko bilanco. Zato je tembolj upravičena naša zahteva, da doseže, mo v našem prometu z Anglijo vsaj približno izenačenje med Izvozom im uvozom. Pri takem razvoju naše trgovinske bilance je razumljivo, da so nastale v naši državi znatnejše angleške vezane terjatve. V današnjih ra zamerah pa je tako za Am_ glljo kakor tudi za našo državo najbolj sprejemljiva rešitev na podlagi kompenzacij, ki ima tudi nasproti kdrinšketrrau sistemu svoje prednosti. Gospodarske vesti — Lihv\dacija ve!e*e]ma v Osijeku. Ka kor poročajo iz Osijeka, se je v sredo vršila seja konzorcija Osiješkega velesejma, na kateri je bilo sklenjeno, da se velese-jem likvidira in konzorcij razide. Velese-jem mora likvidirati, ker mu je mestno načelstvo odbilo prošnjo za podaljšanje zakupa zemljišča, na katerem se nahajajo velesejmski objekti. Glede imovine je bilo sklenjeno, da se 3 leta pusti nedotaknjena. Ce se v tem roku ne ustanovi slična ustanova, se ima izročiti mestni občini. Privatni lastniki bodo takoj pričeli podirati svoje paviljone, dočim bodo paviljone velesejma skušali prodati. Vrednost teh paviljonov se ceni na 150.000 do 200.000 Din. = Seznam izžrebanih flfrvemle v® jne škode. Avgust Pertot, bančni uradnik v LjuMjami, je izdal v samozaložbi seznam vseh dosedaj amortiziramih to Izžrebanih obveznic vojne Škode. Seznam je urejen v aritmetičnem redu in je za interesi rane kroge velike važnosti. Naroča se pri založniku: Ljubljana, Gledališka ulica ŠL 13. Cena 20 Din. — Poravnalno postopanje je trvedeao o imovini dolžnika Ivana Lapajneta, izd. kreme za čevlje in čistila v Ljubljami-Moste (porav. upr. dr. Celestin Jelene, odv. v Ljubljani; poravn. narok pri okrožn. sod. v Ljubljani 20. maja ob 9., prijavni rok do 14. maja). = Prodaja le*a tn drv. Dfrrekeia Sum kr. Jugoslavije ▼ Ljubljani sprejema do 18. t. m. ponudbe glede prodtaje les« im drv. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 19. t m. ponudbe glede dobave 2 rešet za premog, do 19. t m. pa glede dobave jekla, pločevine in kositia. Direkcija državnega rudnika Kakanj spre iema do 13. t. m. ponudbe glede dobave 8 parov gumijastih čevljev, do 20. t m. pa glede dobave 1 kondenzatorja in 1 elektromotorja. — Vršili se bosta naslednji ofert-ni licitaciji: Dne 28. t. m pri direkciji državnih železnic v Subctici glede dobave za bager, dne 8. maja pa pri inženiersko-tehničnem oddelku komande mornarice v Zemunu glede dobave raznega gradbenega materijala, kovin, orodja, vodovodnega materijala iz usmja, barv, čopičev im katran-skih proizvodov. — Dne 22. t. m. se bo vršila pri ekonomskem oddelku komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave 16.000 parov bombažastih nogavic. — Dne 12 maja se bo vršila pri I. velociped-skem batalonu v Ljubljani (vojašnica Vojvode Mišiča, objekt VI.) ofertna licitacija glede dobave raznih delov za biciklje. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Vlenje sprejema do 19. t m. ponudbe glede dobave 5000 m žice za dinamo ter raznega drugega električnega materijala. — Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. t m. ponudbe glede dobave 200 komadov map. — Dne 13. aprila t. 1. se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ustni ena licitacija glede dobave pisarniškega materijala (oapir, pečatni vosek, kuverte, svinčniki, vrvica itd. — Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave 200 komadov platnenih map. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). Direkcija državne železarne Vareš-Mejdan sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave 100 komadov pil. 200 komadov rašpel, 500 komadov žag za kovino, 200 zavitkov žice za parkete, 50 kg masti za parkete, 25 komadov ključavnic, 10 m gumijastih cevi, 15 komadov kro-move kože; do 25. t. m. glede dobave 5000 kodamov azbestnega cementnega škriljev-ca, 16.000 komadov žebljev za škriljevec, do 26. t m. pa glede dobave 7000 kg jekla, 10.000 kg č:ne pločevine, 3000 kg izolacijske mase ter glede dobave naprave za ko- alnico. — Direkcija državnega rudnika elenje sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave profilnega železa, 123 kg vijakov, 115 kg zakovic. 12 komadov štaufer-jevih mazalic, osi, profilnega železa in 1400 m jeklenih žičnih vrvi. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave avtomobilskih gum. — Dne 26. t. m. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave 2100 komadov žicovod-nih kolotur. ORIGINALNI AMERIŠKI HI S MASTEHS VOICE" SUPERHETERODTN 7-cevni radio aparati z vgrajenim dinamičnim zvočnikom, model R-4 SUPERHETERODTN MODEL R-71 8-cevni aparat z vgrajenim dinamičnim zvočnikom se dobe v vseh trgovinah te stroke. Enoletna pismena garancija za brezhibno funkcioniranje. THE GRAMOPHONE COMPAHV LTD. Glavno skladišče: Zagreb, Illca 44. Razne modele radio aparatov gornje tovarne ima stalno na zalogi ,,Tehniku JOSIP BANJAI, LJUBLJANA Miklošičeva cesta št. 20. Palača Okrožnega urada. Borze 13. aprila Na ljulbiljansfki borzi se je danes deviza Berlin ponovno nekoliko okrepila. London in Newyortc sta za malenkost popustila. Avstrijski šilingi notirajo v privatnem kli-ringu 8.30 do 8.50 (v ZagTebu 8.40 zaklj., v Beogradu 8.35 do 8.40). Med efekti je prišlo do zakfjučka v delnicah Kranjske industrijske družbe po 300. Grški boni notirajo v Zagrebu 40.50—41, v Beogradu pa 40—41. Na zagrefbSkem efektnem tržišču se je Vojna škoda ponovno nekoliko okrepila. Zaključena je bila po 190 (v Beogradu ce_ k> 193 im 197). Tudi v ostalih državnih papirjih je tendenca nekoliko prijazmejša. Na tržišču zasebnih vrednot je prišlo do prometa le v delnicah PAB po 190. Dcvizo Ljubljana. Amsterdam 2315.40 — 2326.76. Berlin 1357.91 — 1:368.71, Bruselj 799.96 do 803.90, Curih 1108 35 - 1113 85. bonL 195.08 _ 196.68, New York ček 5704 09 do 5732.35. Pariz 225 85 226 97 Prag« 170 7S do 171.65, Trst 292-79 — 295.19 (premija 28.5 V»). Avstrijski šiling v privatnem kli-ringu 8.30 — 8.50. Zagreb. Amsterdam 2315.40 _ 2326.76. Berlin 1363.91—1368.71, Budimpešta 800.79 do 803.90, London 195-08 — 196.68, Milan 292.79 — 295.19, Newyork kabel 5726.09 do 5754.35, ček 5704.09 — 5732.%, Pariz 225.85 do 226.97, Praga 170.79 — 171.66, Curih 1108.35 — 1113.85. Curih. Pariz 20.3775, London 17.63, New-york 516.37, Bruselj 72.175, Milan 26.47, Madrid 43.90, Amsterdam 208.95, Berlin 122.70. Stockholm 93.20. Oslo 90.20, Kobenhavn 78.50, Sofija 3.75, Praga 15.91, Varšava 58.10, Bukarešta 3.08. Dunaj. ,(Tečaji v privatnem kliringu.) Beograd 11.98, London 31.79, Milan 47.82, Newyork 931.25, Pariz 36.85. Prasra 25.74, Curih 180.52, 100 S v zlatu = 131.45 S pap. Elekt« Ljubljana. Vojna škoda 186 — 18S, 7"'o investicijsko 43 — 45, 7°/o Blair 35 — 37, 8°/» Blair 37 _ 39, 7°'o Drž. hipotekama banka 42 bi., 6*/o begluške 31 — 33. Tobačne srečke (1888) 30 — 35, Trbovlje 130 do 140. Kranjska industrijska 300 zaklj. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 191 do 193, za april 190 do 192, za maj 188 do 191. 7 odst invest. 43 do 45, 4 odst. agrarne 22 do 25, 7 odst. Blair 34.50 do 3530, 8 odst. Blair 35 do 36.50. 7 odst. Drž. hip. banka 38 do 42. 6 odsit. beglušCce 31 do 32; bančne vrednote: Narodr.a banka 3425 den., PAB 189 do 191; "ndustr j-ske vrednote: Nar. šumiska 26 do 40, Gut-mann 100 bi., ^ečerana Olijek 105 den., Šečerana Vel. Bečkerek 900 b!., Trbovlje 137JO do 145, Isis 15 do 30. Beograd. Vojna škoda 193, 197 z«klj., za februar 191, 191.50 zaklj., 7 odst. invest. 43.50 zaklj., 6 odst. 32, 31.50 zaklj., 7 odst. Bla-iT 35 den., 7 odst. Drž. hip. banka 34.70 den.. PAB 192 zaklj. Dnnaj. Staatseisenbahnges. 14.70, TrbvHj-eka 14.95, Alpine - Montan. 11.48, Sečerana 12.75. Blagovna tržišča *ITO -j- Chdcago, 13 aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 58.50, za julij 59.875, za sept. 60.875; koruza, za maj 31.125. za ju-~ i 33.25. za sept. 35.25: oves: za maj 19.875, i julij 20.125: rž: za maj 45.25. 4- Winn:peg. 13. amrila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 52.125, za julij 53.25, za sept. 54.875. + Ljuhlianska borza (13. t. m.) Tendenca „ žito npspr^mfnjena Nudijo pšenie« (po mlevski tarifi, slovenska postaja, pla- čilo v 30 dneh): baška. 76 kg po 240 po 242.50, 77 kg po 250 — 252.50; koruza (]>o mlevski tarifi, slovenska postaia, plačilo v 3q dneh): promptna po 100 — 102. za april po 107 — 110; moka (slovenska postaja, plačilo v 30 dneh): baška »0< po *10 — 415. banatska 420 — 425. + Novosadska blagovna borza (13. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 23 vagonov. Pšenica: baška, okolica Sombor, okolica Novi Sad, srednjebaškn, gornjebaška, sremska. baška potiska 189 do 191; gor-njebanatska 186 do 188. — Oves: baški, sremski in slavonski 95.50 — 97.50. Jefmen: baški, sremski. 64 n5 kc 97.50—100; pomladni, 66 67 102.50 — 105. Koruza: baška 56 58; sremska 57 — 59; baška. sremska. za april - junij 60 — 62.50; banatska 55 — 57. Moka: baška, banatska »0g< in »0gg< 320 - 340; »2« 300 - 320; >5< 280 da 300; »6< 260 - 270; >7< 1«5 _ 175; »8< 65 do 67.50. Otrobi: baški, sremski 52.50—55; banatski 50 — 52.50. Fižol; baški, sremski beli 100 — 105. Sokol Sokolsko društvo v Rajhenburgu. V nedeljo 26. maroa je priredila ZKD v Ljubljani na prošnjo prosvetnega odbora tulca jšnjega Sokoia predavanje: »Vzroki sodobne gospodarske krize.« Predavatelj dr. Josip Mihekk je nazorno prikazal vee vzroke, ki vplivajo na današnjo gospodarsko kmo :n je žel za svoje predavanje vsesplošno priznanje. Dne 9. t. m. je priredi! prosvetni odbor veselo gro »Gospod senator«, ki je pra>v dobro uspela. Predvsem gre zahvala režiserju br. Jerebu, ki je odlično pogodil razdelitev vlog. Posebno hvalo je žel br. Lavnu Janko, ki je prav izvrstno podal vlogo g. Mtelbacha kot glavno osebo te igre. Tudi ostalim igralcem se mora priznati pohvala nad vse skrbno in dobro izvedenim nastopom. Zanimanje za igro je bilo veliko, med gledalci so b Ii tud okoličani, posebno iz Senovega in V.dma. Sokolski dem je bil po dolgem času zopet enkrat poln gledalcev Vadirelisiki zbor pod vodstvom neumornega sokolskega delavca načelnika br. Zupančiča pripravlja v vseh oddelkih telovadne točke, s katermi nastop- v kratkem na akademij.. Le tako naprej! Dramski odsek Sokola v Brežicah je zaključil sezono s pr reditvijo »Sirote Jerice« 8. t. m. Rež'rala je s. Pečmkova. zelo spretno spremljala na klavirju pa s V zjakova. Mali Sokolih m Sokoličice so z veliko spretnostjo izvajali svoje vloge. Posebno pohvalo ie dosegle Jerica. Le ž^al, d« obisk m ustrezal trudu sokolskih delavcev. Videli srno med gledalci po večini starše in sorodnike grajoče mladeži, medtem ko smo pogrešali mnoge, k bi morali s svojo navzočnostjo take prireditve moralno podpreti. Sokol v Poljčanab je v nedeljo upri-Toril v rež jj br. R.tonje veseloigro »Pred poroko«. Igra je v splošnem dobro uspela, zlasti če upoštevamo, da je v nji nastop la skoro polovice novincev. Gledalcev je bilo precej. Igralcem so ploskali tu in tam celo pri odprti Scen. Požrtvovalnim d letan-tom gre za uprizoritev visa pohvala. Želimo. da nam kmalu spet kaj pekažejo Vsak naročnik ,Jutra" je zavarovan za 1G.000 Din! W_ v • !• • • ^ Pravkar izlila Številka ilustrovane tedenske revije Iz zivl|en)a in sveta življenje in svet Fotografije Mount E veresta Ekspedicijski fotograf Je napravil 37 posnetkov Natančen pregled fotografij, ki jih je napravila angleška letalska ekspedicija med svojim poietom nad Mount Everest, je pokazal, da jih je biio vsaj pet posnetih v neposredni bližini vrha. Vseli fotografij je 37 in so uspe e dobro, nekatere celo izredno dobro. Bilo je seveda zelo težko identificirati posamezne posnetke, ker nI za primerjavo nobenih slik. ki bi kazale južno stran Everesta iz bližine, letalci sami pa so imeli med poletom prema. Io časa, da bi se utegnili preveč podirobno baviti s pokrajino pod seboj, Vlak potuje čez morje „Royal Scott" za svetovno razstavo v Chicagu Kompleten ekspresni vlak z lokomotivo, tenderjem in osem vagoni so naložili te dni v londonskem pristanišču z veliko težavo na parnik »Beaverdale«, da ga odpremijo čez ocean na chicaško svetovno razstavo. To je znameniti ekspresrui vlak »Royal Scott«, eden najhitrejših in najelegantnej-ših vlakov na svetu in prvič v zgodovini železnic se je zgodijo, da potuje tako velik Vlak v takšnih okoliščinah. Angleži so poslali pač že pred 40 leti neko svojo lokomotivo z dvema vagonoma na chicaško svetovno razstavo, toda ocL Hej so postale lokomotive in vagoni dosti Novi poveljnik angleške mornarice v Atlantiku admiral Wilfiam Bayle Zadnji veliki kuhar Pred kratkim je minilo 100 tet, odkar Je umri v Marie Antoine Carfeme, zadnji veliki kuhar klasične dobe, kuhar Napoleona Velikega in eden najboljših pisateljev v svoji stroki. V našem času ljudje te vrste morda nimajo več takšnega pomena, kakor so ga imeli svoj čas, a kot eden izmed ustanovitelj francoske kuhinje- ki še danes slovi med prvimi na svetu, ima pomen vsaj za tiste, ki znajo ceniti umetnost do_ bre jedi. Carčme (to ime pomeni v francoskem jeziku _ »post«!) se je roda 1768. iz stare rodbine kuharskih mojstrov. Njegov pred-n k Jean du Car&me je proslavil svoje ime že v službi vatikanske kuhinje pod pape. žem Levom X. Jean Antoine je pričel svojo kariero precej revno pri nekem izdelovalcu paštet, potem je prišel v kuhinjo slovi, tega državnika Talleyranda, ki je bil eden izmed zadnjih velikih občudovalcev ga-stronomske umetnosti. Caremov veliki učitelj je bil Laouipiere, Muratov prvi kuhar, ki je tako žalostno končal med Napoleono. vim pohodom v Rusijo. Mladi učenec je čez dan pod tem vodstvom z vso vnemo cvrl, pekel in kuhal, ponoči pa je čital skladovnice knjig iz vseh časov, ki so obravnavale kuharsko stroko. Prišel je kmalu do pre. pričanja, da je prava kuharska umetnost nastala šele pod regentom Filipom Orleanskim, kajti vse dotlei. ne izvzemši niti sta. rlh Grkov, Rimljanov, srednjeveških sladokuscev in Ludovika XIV., so ljudje pola_ gali večjo važnost v množino nego v kakovost jedi. Francosko kuhinjo, ki je nastala kot nekaj čisto novovrstnega in prvovrstnega pod omenjenim regentom, je Carftme kakor njegovi veliki predniki v tej stroki spravil za dober korak naprej. Med njego. ve posebnosti spadajo n. pr. peči na oglje ln s slabo ventilacijo, ki segrevajo sicer bolj počasi a zato temeljiteje in dajejo tudi okusnejše jedi. Svoje teorije in recepte Je ovekovečil v debelih traktatih o kuharstvu. živel pa je že v času. ko je začenjal smisel za prvovrstno kulrnio propadati. Napo. leon sam je imel rajši svoje italijanske makarone nego Caremove umetni je. Pač pa je našel zvestega pristaša svojih nazorov v Tallevrandu in Cambacčresu. k? sta navzlic novim časom v tem oziru strogo spoštovala stare tradicije. Tudi marsikateri drugi odličen mož tedaniega časa je Carčma visoko cenil. Princ VValeški, po. znejši krili Jurij IV.. ga ie hotel imeti n. pr. za svojega dož:vljentekega kuharja z visoko rento ko je prišel nekoč Car&me na njegov poziv v Brighton in mu pokazal svo^o umetnost. Na Angleškem je veliki kuhar povzročil celo gastronomsko revolucijo težke, krvave mesne jedi, kakršne An-prip^j 1-m.bHo. so za nekaj časa kar izginile, ko ie Carčme s svofmi jedrni ozdravil prin. ca trdovratnega protma. Vendar Careme ni petafi r>a A nebeškem. V Petrosradu ?e pripravrial 1ed* carfu Aleksandru T., servi-ra' -Ja dunajskemu konsresu. baronu Roth. »ebndu mur^Tn finančnim in drugim Tnofočrrifcom svojih dni. Kralji in veliki banirirfi so se mu klanjati, a on jim ni r?>oli služil, temveč 9e je samo milostno sklanjal do njih. težji in večji, tako da zahteva takšen transport še posebnih ukrepov. Lokomot vo so morali sedaj razfožiti v tri dele, ki so jih dvignili edino s pomočjo ogromnega žerjava londonskega pristanišča »Mamuta«. Vozove je »Mamut« položili enostavno na ladijski krov, kjer so jim samo blokirali kolesa. Da jih očuvajo vetra in vremena so jih prevlekli z debelo plastjo voska. Vlak potuje s svojim lastnim osobjem in bo iz Kanade izvršil 8000 kilometrov dolgo propagandno vožnjo po kan a diski h in unnjfskih tirih. Na razstavi ga bo videti od junija do septembra. Svetovna razstava znamk Letos od 24. junija do 9. julija bo na Dunaju mednarodna razstava znamk v prirvatnih in uradnih zbirkah, s kongresi, sejami, borzo za znamke in drugimi prireditvami. V posebnem oddelku bo razstav, ljeno tudi vse, kar je z znamkami v zvezi, zlasti z njih izdelavo, načrti, ponarejanje itd. Med zbirkami bodo takšne, ki bodo obsegale po sto in več zvezkov. Razstavljene bodio znamke v posebnih trezor. jih in pod strogim nadzorstvom tudd najbolj redke znamke na svetu, ki imajo fantastično vrednost Francosfoe srednje šole brez šolnine Fraoooeka zfbornoa je te dni sprejela zakon, ki določa, da se razširi brezplačni pouk na vse razrede francoskih srednjih sol. Dosleij so bolj oproščeni šolnine samo 1 ' t 4, 5. in 6, razredu. Zrafcopkmie nesreče t Franciji V Berreju j© treščilo na zemljo letalo, Id je zahtevalo pet človeških žnvlijenj. V bli-žimi Hossegorja pa je padel na ti« aero-plan, ki je začel goreti v zraku. P£k*t t*e je rešil s padalom, trije potniki pa. so rek v plamenih. Mož, ki je odložil doneče naslove Leopold Wolfling bivši habsburški nadvojvoda in general, ki živi kot zasebni učenjak v Berlinu ter mu je sedaj 64 let, je pred približno tridesetimi leti odložil vse naslove habsburškega dvora in šel kot general v pokoj. Te dni se bo oženil z gospo Klaro Pawlowsko Rešilni pas s propelerji Zanimiva je slika, ki kaže Bvereat a i vero vzhodne strani in prav jasno pot, po kateri bi plezalna ekspedicija lahko dosegla vrh. To fotografijo, kakor druge, kS bi utegnile tej ekspediciji rabati, ji bodo izročili v kopiji, plošče same pa pošljejo z letalom v London. Nepalski maharadža je članom letalske ekspedticije nad Mount Everest častit al in jim dal dovoljenje za drugi polet, ki se bo vršil v nekoliko dneh, ko bodo vremenske prilike tako ugodne kakor pri prvem poletu. Švedski kralj je te dni obiskal francoskega državnega predsednika Lebruna, ki ga je pridržal v Elizeju pri sebi na obedu. Slika prikazuje odhod kralja iz Elizeja Pri hemoroidalni bolezni, zagatenju, natrganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice, prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. vsebuje naslednje zanimivosti: Naslovna slika: RAFFAEL: MADONNA DELLA TENDA L. M r z e 1 - F r i g i d: PETER SE ZBUDI V ŽIVLJENJE (5) Dr. Vlad. Travne r: »KRIŽAJ GA, KRIŽAJ GA !« RUDOLF DIESEL (Z. Š—j) Dr. Pavel Kozina: RASTLINSTVO BALKANA Lewis E. Lawes: ŽIVLJENJE IN Silili V SIN G SINGU (16) L. H i 11 brand: LEDNIK MORTERAČ IM LEGENDA O DVEH LJUBIMCIH Dr. Vlad. Travne r: ZMOTE IN ZABLODE V ZGODOVINI ZEMLJEPISA (4) Dr. Oskar Reja: SKOZI MAROŠKO PUSTINJO NA VISOKI ATLAS (1) Frank Buck: doživljaji v džungli (16, RELATIVNA SKODLJIVOST ALKOHOLA — SIMBOLI NAŠEGA CAS<\. V FRESKAH — PREBIVALSTVO RIMA PO POKLICIH — »OBZIRNA BUDILKA« — RAFFAEL SANTI — OB PIRUHIH — ŠTEVILO SAMOMOROV, BAROMETER KONJUNKTURE — ZA MISLECE GLAVE — MILIJARDE V VODI _ Š A.H _ FOTOAMATER — ŠTEVILKE — Na platnicah: POT K uspehu — KARIKATURA — HUMOR »ŽIVLJENJE IN SVET« Izhaja tedensko ter stane trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezne številke Din 2.~. Naroča se pri upravi: Ljubljana. Knafljeva ul. 5. Neki Japonec je izumil poseben rešilni pas s propelerji, ki napravi 8 vozlov (okoli 15 km) na uro. Izum je baje zelo praktičen. Razstavljen je trenutno v Los Angelesu Najtežja Berlin Ženska, ki živi od goljufij s posojili in naročil! Gronlandska odprava v nevarnosti Kakor poroča brezžična ve9t iz Skores-by - Sum d« na vzobdni obal Gronlamda, je naka 14 članska francoska odprava, ki se je napotila v te kraje raziskovat deželo, življenjsko nevarno ogrožena. Nastal je namreč hiud metež z viharjem, ki grozi taborišču z uničenjem. Na koncu pripominja poročilo, da se ekspedicija nadeja, da bo katastrofo premagala n jo preživela. Švedski kralj v Parizu Sodišče v Bed nu - Schonenbergu je obravnavalo te dni afere neke Frledi Miok-keleitove, ki je obtožena neprestanih goljufij s posojili ^ naročili blaga. Micke-leitova je pa v mnog' h ozirih zanimiv tip. Pred vsem je to najtežja Berlinčanka, ki tehta nad tri stote. Zaradi goljufij je bila že večkrat obsojena v zapor, a vedno so meli potem z njo velike težave. Po postavi je tako obilna, da je ne morejo spraviti v nobeno celico, če nma dvokrilnih vrat in še v tem primeru morajo obe krili dvigniti. Gibati se ne more, temveč jo morajo vo-zti v posebno trdnem naslanjaču na kolesih, v katerem tudi spi, kajti še vsaka postelja se je doslej pod rjo udrla. ZanVnl-vo je, da se sploh ne gane z doma, a vendar ima »poslovne zvesre« na vse strani Nemčije in tudi inostranstva. Z doma naroča vsakovrstne strvari, Jrf . Ih potem nikoli ne plača in jih bržkone prodaja pod ceno naprej. Kako vrši to pro- Najrodovitne jsa mati h New Yorfca poročajo o čisto amert-kaaakem sporu za volilo iz zapuščine znanega kanadskega mili/jonarja Millerja r Trontu. MIkr, ki je umri prod nekaj leti, je zap ^ ^ ti 1 > } MnM'^ rvr 1 ' i '<• * ' . j ' '/ . •Ti •» • , > 1 Suša na Franco^em Letos imajo v Franciji izredno sušo. V Pa riizoi so že ena in dvajset dni brez kapljice dežja. Prav toliko časa je brez padavin še mnogo drugih francoskih krajev. Poljedelci so zaradi suše zelo zaskrbljen', lastniki gozdov pa javljajo še sedaj iz mnogih krajev gozdne požare. ANEKDOTA V Rrchelieiijevih časih je slovel pater Leonarde, »ubogi duhovnik«, zaradi svoje potoožnosti in milosrčnosti. Nekoč ga je povabil PJchelieu k sebi in pobožni mož mu je tako ugajal, da mu je ob koncu velel, naj si izprosi kakšno milost. j-E m menca«, je dejal pater, »kakor veste spada med moja dela tudi to, da spremljam na smrt obsojene zločince na morišče. Pri tem sem opazil, da so deske rabljevega •voza tako segnite, da sva z zJočincem v neprestani nevarnosti, da se uderejo pod na_ ma Prosim -vas, zapovejte, naj ta voz popravijo.« Vsak dan ena Gospa (ki je prišla s sinčkom na obisk): »Veste, najbolje je, če storite, kakor da ga eploh ne vidite.« ŠPORT Zanimiv velikonočni nogometni turnir V nedeljo ln ponedeljek bo zastopnik Gradca GAK pomeril svoje moči z Ilirijo in s Primorjem 2* Veliko noč ste z GAKovšm gostovanjem na sporedu dve močn, tekmi, pr: katerih ne gre za točke, ki bosta tedaj potekli brez one norvoze, tesnobnosti, ki sta toliko značilni prav za prvenstvene borbe. V dveh prijateljskih borben bosta imela Ilirija kot Pr morje priložnost, da z sum nasprotnikom posredno pomerita svoje -moči; odtod še posebne privlačnost dvojne prireditve; ker pa gre hkraitii za borbo =ku in menda se ne moremo spomniti, da bi nam bilo kdaj žal njegovega poseta. Moštvo je vedno ne lepi višini, goji dobro kukiviran nogomet, pogosta srečanja z dunajskimi prvorazrednimi profesionali so vtsnila stilu njegove igre v den oečat. Tesni rezultati, ki jih običajno d ose/a moštvo z Dunejčani, ga postavljajo v prvo vrsto nogometnih zastopnikov sosedne republike. V Ljubljano prihaja g svojo kompletno prvo ena jstor oo! ILIRIJA ae je po ustanovitvi nacionalne ftge in potem ko je sama izpadila iz kombinacije za odeležibo v tej konkurenci, ne mah znašla t malo zavidnem položaju. Močnejših prvenstvenih tekem j: nedosteje, tistih par »večanj v podsaveznem prvenstvu bo kma-)a absoMrala, mora pe nekaj ukrenit', de moštvo n« bo prišlo i*z forme in de ga ohrani ne primerni športni višini. Ne pre-o*taje drug ege. kot da izrabi proste tem'ne, ko ne bo v Ljubljani ftginih tekem — "-n Pokalni turnir ŽSK Hermesa v table-tenisa Se dva dneva nas lotiča od ve&Kkega po. kalnega t&ble-t&nis turnirja, ki ga bo za VeMko noč priredji ŽSK Hermes^, pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Draga Marušiča. Turnir bo doslej največja tovrstna prireditev v naši cSržavd, ta-ko po kvaliteti m kvantiteti tekmovalcev, kakor po vrednosti razpisanih pokalov in nagrad. Podroben program turnirja je sle. >deč: nedelja, dopoldne začetek tekmovanja moštev za pokal g. bana, ki se bo popoldne nadaljeval do finalnih partij; zvečer začetek turnirja singe - gospodov; po. nedeljek. dopoldne m popoldne nadaljevanje turnirja stagle-gospodov in začetek single-dam do finalnih partij, zvečer finale. Največ zanimanja, tako med tekmovalci kakor občinstvom vzbuja turnir moštev, ki se igra po »Daviš cutp best of three« sd. stemu. Moštvo, sestoječe iz dveh igralcev istega kluba, igra po sistemu na izpad do finala, v katerega se pfasiTajo štirje tekmovalci, zmagovalci grup. Po žrefou se odigrata med dvema različnima članoma moštev najprej dve single partiji, nato doub-ile. Ce še ni dosežena zmaga enega mo. ištva se odigrajo še ostale simgle-partije. Toliko v vednost igralcem in občinstvu. žrebanje tekmovalcev bo jutri zvečer ob (5. y saionu gostilne »Keršič«, na katerega ima dostop samo po en zastopnik kluba. V ponedeljek, po končanem turnirju bo v »Zeleni dvorani« Kasnne, za tekmovalce ln občfinstvo intimna zabava, na kateri se bodo razglasili rezultati in razdelile nagrade. Vsi pokali in vaza za najiboljišega tekmovalca, č.ana Hermesa, so razstavljeni v trgovini »Noblesse*, Aleksandrova cesta, kjer vzbujajo, povsem upravičeno, veliko zanimanje občinstva. Športne organizacije in društva opozarjamo, da morajo vse objave zs \-elikonoč-,no $te\'ilko, ki izide v soboto č jutra j, biti v redakciji najkasneje danes do 15. ure. Službeno iz LNP (predsedstvo). Na podlagi predloženega dovoljenja ministrstva se odobrava odgranje mednarodne tekme SK Svoboda. Maribor : SK Sv. Peter ■pri Celovcu, ter vzame na zri a nje. da bo gostoval v Mariboru proti SSK Mariboru in SK Železničarju Sprotikhiib Gradec 16. lin 17. t. m. Službeno iz OZDS pr! LNP. 16. t. m. »e delegirajo sodniki: v Hrastniku za Hrastami . Amater (18 min podeljšeikj ob 15 30 jj Vdic; na Jesenicah za Bralstvo : Jadran ob 15.30 g. Lukežč, ki ima pregled«ti igrišče zaradi verifikacije za prvenstvene tekme; v Ljubljani na igrišc-u Ilirije Pr-morje II. : Korotan ob 14. Kušar Ilirije : GAK ob 15.45 g. Schneller, (rezerva g. Skalar); v Domžalah Damžale : Austm ob 16 <». Dol nar, — 17. t. m. so delegirani v Trbovljah Dobrne : Hrastnik (igr. Trbov-lie) ob 16. g Dolinar; v Ljubljani ne gri-šou Ilirije Ilirija II : Celje ob 14. g. Ramovše. Primorje: : GAK ob IjAd g Lu-kežič; v Domžalah Disk : Austm ob lo. g. Zupan. Službene objave LHP. Za prvenstveno tekmo Ptuj : ČŠK v nedeljo 16. t m. v Ptuju se delegira podsavezni sodnik g. Ver sel Dovoli se prijateljska tekma Atena : Concordia v nedeljo 16. t m. v Zagrebu Celje m CŠK se pozivata, da prijavita n nekažete prijavnino za vse prvenstvene tekme, katere so b le verificirane par for-fa.it za obe prizadeta kluba, sicer bo uvedeno proti njima kazensko postopa-panje. Poslednje se pozivata Bratstvo m Korotan. de uredita zadevo venf kacij svojih igralk. Opozarjajo se vsi de upravni odbor ne bo dopustil prepuščanja pomladnih prvenstvenih teke-m par for-fait- kakor se ie to dogajalo pri tekmah z« jesensko sezono Po obstoječih pravilih mora vsak klub grati prvenstvene tekme. Oprostitev od vseh pomladnih tekem ni mogoča ker more biti klub v nujnih primerih oproščen za vso prvenstveno sezono. v nobenem orimeru pa ne samo za polovico sezone Opozarjajo se sodniki, ki so deleg-rani k tekmam, da morajo v primeru zadržanosti pravočasno obvestti podsavez, da določi namestnika Sodniki, katerim je že pri delegiranju določen namestnik, morajo. ako so zadržani sami obvest ti svo;e-ga nemeatnka. Točne naslove morajo vsi eodn ki takoj poslati na podsav nestor Rupel Malica, Ljubljana, &akih terminov bo dovolj — in da vabi močnejše nasprotnike, v kolikor ne bo plasirala svojega moštva ven. Športne ambi-c je Ilirije sgurno segajo tako deleč, da ne bo hotela prekrižanih rok (aH nog) motriti — drugih pn delu. Aranžman z GAKom spada že v okvir te naloge. PRIMORJE ima druge skrbi. Njegovo ligino moštvo skoro ves ta mesec pavz ra, zato mu prihaja prijateljsko srečanje z močn m nasprotnikom kakor naročeno. V ligaških borbah je moštvo, kakor vsako drugo, obsojeno ne taktiziranje, v lepi mednarodni tekmi pa ima priliko, da pokaže tudi znanje, neglede ne uspeh in brez prevel k h orirov ne razne diference in količnike. Cr-no-bel ""sedanjih ličnih tekmah do- segli nekaj prav lepih uspehov in j m je uspelo vrniti se v sredo tablice. Sigurno se bodo hoteli afirmirati tudi v prijateljski mednarodni tekmi — saj nob^sse oblige! Po vsem sodeč ne bomo torej za Veliko noč ostali v športu na cedilu. Nekateri gredu gledat že skoro vsak sportn- zmazek in so se na športna igrišča ob nedeljah in praznikih nekam kar intobulirali; to so oni najnavednejši. Toda ne svoj račun bodo pr Mi tudi oni drugi, ki jih izvabi iz skrivališč samo močnejša zadeva, tako rekoč atrakcije. Prav posebno pa bo velikonočni spored všeč tudi onim številnim sportn-m prijateljem, ki j:m gTe stil prvenstvenih borb na živce, -n jih z«to ne posečajo, pa bi kljuib temu radi gledaM močne tekme. Ze take pa ie močna rvv-mrodna prireditev kot nalašč. Obe tekmi se vrš ta NA IGRIŠČU ILIRIJE in sicer oba dneve z začetkom ob 16. Oba dneiva se igrata tud predtekmi, nedeljsko igra primor.ianska prva garnitura, pone-deljsko pa iJ re jnska rezerve. 14. Kl-ufci morajo v nrijavj navesti vedno tudi pričetek tekme. Klubi se pozivajo, da da nemudoma poravnajo členerino za leto 1933. V prihodnjih dneh bodo prejel vsri klubi sevezna in podsavezna pravila, kakor tudi vse pravilnike, katere je pod-savez na novo založil. Cena pravilom bo znašale Din 15—20. Ako želi kateri klub več izvodov, naj to nemudoma javi. Ponovno se opozarjamo vsi klubi, &a je igre-nje s klubi, ki niso člani saveza, najstrožje prepovedano. Izjeme, to pa samo v važnih primerih, more dovoliti savez odnosno z njegovim dovoljenjem pod.r-e.vez, vendar semo na izrecno prošmio. Prestopki proti temu se bodo keznovdM. Tajnica. Ljubljanski zimsko-sportni podsavez Vna drrevi ob 20. v damski sobi kavarne Emona sejo upravnega odbora. Vsi in točno. Celjski nogomet o praznikih. Na velikonočno nedeljo in ponedeljek ob 15. se bosta vršili na igrišču pri »S. kleti« v Celju dve prijateljski tekmi med celjskem mest-n m teamom. v katerem bodo igrali členi SK Atlofik. SK Olimpa in SK Jugoslavije, ter med ŽSK Hermesom rz LjuMjane. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 16. naprej obvezen trening za prvo skupino. Ob 18.30 sestanek v garderob"', obvezen za igralce: Krivačič. Jersek. Hflsl, Molk. Šinkovec. Baum, Pišek I. in TU Sočen Caleeri, Jež. M*kovec, Trfek. Peite^n, Bo^me, Vrhovnik, Hab:bt. Odhod na Su-šak v soboto ob 6.45 z glavnega kolodvora. SK Ilirija (Table tenis). Danes ob 16. plenarrv sestanek vsexja članstva 6ekcije na velec^ijn^j. Točno in vsi. ŽSK Hermes (nogometne sekc:ja). Da-nf*s ob 20 30 sestanek viseh igTačev pri Beliču. Vrn^e onfmii. A mo§rir) '{»ra y Celju. B v Zegorjti. V=i nolnošte^lno. SK Grafika. Danes ob 8 sestanek v*eh Slanov nogometne sekeiiie. važen z ozirom na ftrvctm-anie na Jesenicah. SK Jadran. Danes ob 20. sestanek vse*?* članstva pri Oblaku, katerega naj se ude-lež: tudi old bov moštvo Vremensko poroko .T^.ss Ko?9 na Veliki planini. —S, nebo jasno, me-gleno. veter ceveroziinaid. snega je še dovolj za smučanje. ve*H del v HH: doPmi in v bl?ž-nHh sneg rhitna? zmr^nion. po- tem rarrlmbl '"ti v rrna+o so-l. emi*ka je še prav dobra. Mrr-lj Studenec. Temroera hira v^ak dan nod nn'**n. sne^a cm, zmrmien. vreme mimo. od d" č^sa malo oblač- no. r»o in^no. srmuilca dr»S-"čan'e in izlete Koče preko nramn'ko torei imelo pri zadnjem ljudskem Stetfj slovenski materni jezik 6653. «rbo-hrvatski 426 in madžarski materni jezik 3982 oseb. razne druge pa 114 oseb. Iz teh podatkov izhaja, da dolnjelendav-ska župnija ni v pretežni več ni madžarska, ampak je ▼ pretežni večini slovenska, kakor je tudi ona ▼ Dobrovniku. Na ostale občine in župnije (Bogojina, Beltinci, Turnišče, Polana in Črenšovci) je odpadlo po ljudskem štetju iz 1931 šo 47 oseb z madžarskim maternim >ez kom. Številna javna dela v vsem krškem srezu Krško. 1. aprila. Načrt javnih del, ki naj bi bila izvršena v krškem srezu iz državne podpore za dravsko banovino in v svrho omiljenja brezposelnosti, je zelo obširen. Sresko poglavarstvo je zelo upoštevalo krajevne potrebe ter je razdelilo dela po občinah zelo smiselno. V občini Boštanj nameravajo omiliti klanec na občinski cesti, ki pelje v vas Btištanj ter popraviti tudi občinsko cesto. V Bučki so že pričeli s popravilom javnega vodnjaka in z napeljavo gramoza za Dosinanie občinske ceste. V cerkljanski občini nameravajo urediti pet občinskih gramoznih jam, z naklonjenim kreditom pa bodo v prvi vrsti planirali in trebili javne pašnike v Cerkljah in po okoliških vaseh: Gorici, Jelšah, Velikem Podlog«, Drnovem, v Bregah in v Krški vasi. V čatpžu bodo nadaljevali začeto gradnjo občinske ceste Globočnic4»-Stojdraga in Mrzla vas-Globočice. V Kostanjevici bodo nadaljevali z gradnjo češ'?" drugega reda od črneče vasi na Vrtačo. V Krškem bodo popravili številne mostičko na Senuški cesti in popravili javne vodnjake. V Mokronogu nameravajo znižati klanec na cesti Mokronog-Malkovec, preložiti ovinek in pa znižati klanec v Selih Dri Mal-kovcu. Tudi bodo dvignili cesto Mokronog-Slepče-ii»g in razširili cesto Gomila-Log ter osnažili cestne kanale. V Radečah bono čistiili potok Sapoto. razširili cesto Radeče-Podkraj, izravnali ovinke na cesti Njivice-Močilno in uredili tudi cesto Jaganjce-Svibno. Na Raki nameravajo regulirati potok Lukovec od vasi Ardro do Zaloga, izravnati občinsko cesto od ži-rovnika čez Podulce do banovinske ceste ter popraviti tudi občinsko pot na Gmajni. V St. Jurju pod Kumom bodo položili novo cesto od banovinske ceste v Sapoti proti Št. Jurju in iiravnali klanec na občinski cesti v St. Jurju. Pri St. Križu bodo skušali dogotoviti občinsko cesto Poštena vas-Sto-janski vrh, regulirati potok Sušioo v 6utni, popraviti vaške vodnjake v Planini. Brezah in Gradcu. V Skocijanu bodo popravili do-Sedaj zelo ozko pot Škocijan-Telče in Gornje Dule. V šmarjeSki občini bodo popravili vodnjake v Osrečju in popravili tuli občinsko pot Osrečje-Orešje-šmarjeta. V občini St. Janž bodo popravili cesto šmir-Ral in pa Priatava-PrimStal ter Podboršt-St. Janž-Gomila-Kamenško. v šentjernejs.ii občini bodo pripravili material za graditev mostu ▼ Ledeči vasi in popravili pot v Vrh-polje-JavoroTiea ter očistili pašnik na Dra- mah m na Roj ah V St Rirpertu bodo popravili občinske ceste ter zgradili nov most na cesti Sotla-Zabukovje. V triiški občini bodo dogradili občinsko ceeto Trži&če-Mert-vedje. popravili cesto Tržišče-Vrhe k, popravili most in pa brvi čez Hinjo. Razširili bodo tudi c^sto v vasi Tržišču in uredili živinska napajališča v Mlarietičih. Iz življenja na dežel? Z Jesenic s— Kino »Radio« predvaja za rettko- nočn« praznike veleburko »LJuibavna komanda«, kot dodatek pa običajni Foxov tednik. Predstave oba dneva ob 15. in 20. Iz Hrastnika h— Kino predvaja na velikonočno nede. fyo ln ponedeljek ob 15. in 20. uri fi.m »Maharadža« in kulturni ftihn Iz Novega mesta a— Stre|ska družina, ki % predseduje popuarni koman ianl ncvomeSke žamdar-merijske čete g. major Gligorije živikovič, je pričela delovati s pravo vnemo. V dneh 18., 20., 25. in 27. t- m. priredi izredno nagradno tekmovanje z malokalibrskimi pnv-kami. Tekmovanje bo ▼ torkih zvečer pri g-Pouli, ob četrtkih pri g. Murnu na Bregu. Ker je zadnje čase prostopilo večje število novih članov, da jih je vseh že okrog 200, bo tekmovanje vsekakor zelo zanimivo. Vodstvo družine bo tudi obnovilo v teku prihodnji*: dni staro st;eJidče ob Krki. n— Zahrbten napad. Nedavno noč so vaščanl Gotne vasi našf! pozno zvečer ležečega na državrol cesti nekega nezavestnega bicikista, ki je imel kolo položeno preko prst Bil Je novomeški zidar, dru_ žinski oče Zega, stanujoč na Loč en ski ce sti. Občutno je ranjen na glav* in ima razbit nos, ue more pa pojasniti, kdo ga Je napadel. Iz Ptn)a J— poškodovan va*>valee. 24-letni posestniški sin Franc Holc iz Zagorcev pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah je ho. dil na delo v vinogTade v Galušaku, kjer je spoznal neko dekle. Te dni je Holc dekle obisk ai na njenem domu, kar pa domačrim fantom ni bilo všeč. Zato so vdrli v hišo in Holca pretepli z motikami m noži. Hodca so prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima ranjena pljuča. j— Kino bo predvajal na velikonočno nedeljo ob pol 19. in pod 21. >Eno noč ▼ raju« z Ondrcvo. Dodatek Avalln kulturni film ln Foxov teden. Na velikonočni ponedeljek ob pol 19. in po* 21. veseloigra »Ljubezen dnktator« z MUHerjevo. Kot dodatek Ufin tednik. Iz Prekmnria pm— Občni zbor. Podružnica »Soča« v Murski Soboti bo imela občn zbor 23 t. m. ob 11. v mali dvorenj Sokolskega d^>-ma. Istotam bo občni zbor Narodne Odbrane 21. t m ob 20. BLED. Kino na Bledu bo predvajal oba praznika naslednji program: 1. Triglavske strmine. 2. čarsbne preproge in 3. najnovejši Foxov tednik. Predstave se bodo vršile oba dneva ob pol 16. in 20. uri. SREDIŠČE. Krajevna organizacija J. R. K. D. priredi na velikonočni ponedeljek v gostiini g. Lovrenca Kosa ob 14. uri javen shod. na katerem bo poročal nad narodni poslanec g. Lovro Petovar o današnjem političnem položaju in o drtd v mu rodni skupščini. V zvezi s tem bo občni zbor organizacije z volntvaml funkcionar, jev. Po volitvah bo poslanec sprejemal stranke v zasebnih zadevali, prevzemal prošnje In dajal informacije. SV. JURIJ OB ŠCAVNICI. Sokofska četa uprizori v nedeljo 23. t. m Remčevo kmečko žalodgro »Užitkarjec. Dne 28. maja priredi javni telovadni nastop, s katerim proslavi svoje petletno delovanje. Vabimo domače občinstvo in sosede. VERŽEJ. Soicol priredi na velikonočni ponedeijek igro »Razbojnik Guzaj«. Sodelovalo bo nad 30 oseb. PrecJstava bo v dvorani br. Hedžeta ob 19. Po igri bo prosta zabava s plesom. Narodna šola pa priprav, lja mladinsko pravljično igro »Desetnik in sirotica« s petjem in s spremfljevanjem klavirja. Bralno društvo bi pa rado Se v pootfadni sezoni spravilo na oder dramo iz vojne dobe »Rožmarin«. Občinstvo že v naprej opoearjamo na prireditve. Radio Sobota, 15. aprila. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. _ 13: Cas, plošče. — 17.45: Prenos velikonočnega zvonjenja. — 18: >Za-romil«, pravljica o vstajenji zasužnjene zemlje (R. Peterlin). — 19: Salonski kvintet. -20: Pevski koncert Slovenskega vokalnega kvinteta. — 20.45: »Tannhauserc (II. in III. dejanje) na ploščah. Vmes napoved časa m poročila. REOGRAD 20: Recitacije. — 20.45: Hayd-nov oratorij. — 24: Prenos vstajenja kz ruske cerkve. — ZAGREB 19: Prenos iz katedrale. — 20: Koncert cerkvene glasbe. — PRAGA 20: Mešan program iz Moravske Ostrave. — 22.15: Koncert orkestra in solistov iz Bratislave. — BRNO 19.10: Klavirski koncert — 20: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18: Vstajenje. — 19.15: Slušna igra. — 20: Koncertni večer. — 22.05: Chopin ove klavirske skladbe. — DUNAJ 11.30: Koncert godalnega kvarteta. — 15.15: Koncert na čelo. — 16.30: Lahka godba orkestra. — 20: Operetni večer. — 22.20: Orkester. — BERLIN 20: Orkestralen in pevski koncert iz Monakovega. _ 22.26: Delni prenos »Pareifalac. — 23.40: Velikonočni sprehod (Faust). — KONIGSBERG 20: Orkestralen koncert. — 22.30: Nočni koncert iz Hamburga. — MOHLACKER 20: Koncert pevskega zbora in orkestra. — 22.20: Pregled najnovejših plošč. — 22.45: Nočni koncert iz Monakovega. _ BUDIMPEŠTA 17.30: Klav;rski koncert. _ 18.45: Godalni kvinlet. — 20.15: Orkestralen koncert — Ciganska godba. Kosem spoznala to skrivnost sem dobila prekrasno Neprekosljivi novoizumljeni puder Tokalon ostan« na koži štirikrat dalj« od vseh drugih pudrov, ki ste jih do sedaj uporabljali. Izdelan je na poseben način ter daje folti privlačen izraz naravne lepote. Puder okalon se ne loči od lica in mu n* škoduje niti potenie, veter ali Da dež. Bodite prepričani, da je puder Tokaloa edini, ki da Vaši poiti izraz prekrasne naravne lepote brez svetlikania. Repertoarji Novi prometni signali v Angliji Promet v Londonu se danes regulira na nov nač n, iti sicer z elektroavtomatičnim signalnim sistemom. Prvotno so to novost uvedli na Trafalgarskem nabrežju, kjer 6e je izvrstno obnesla. Nove barvne svetlobne signale daje deteiktor, ki lovi gibanje bližajočih se vozil, "^ako se promet vršn redno v vseh smereh. T« sstem so uveljavili na Angleškem doslej že v 36 mestih in I obratih. Pravijo, da je zelo uspsšea. DRAMA Petek. 14.: Zaprto Sobota, 15.: Zaprto Nedelja, 16. ob 15.: IKRI. Izven. Zniža«* cene. — Ob 20.: Hamlet. Izvn. Zn žane cene. Ponedeijek, 17. ob 15.: INRI. Izv*n. Znižan« cene. — Ob 20.: Dame z zelenimi klobuki. Izven. Znatno znižane cene od 20 Din navzdol. OPEKA Petek, 14. ob pol 19.: Parsifal. Premiera. Izven. Sobota, 15.: Zaprto. Nedelja, 16. ob 15.: Mala Floramve. Gostuje g. Dubajič iz Zagreba. Izven. Znižano cer.e. — Ob 20.: Manon. Izven. Zn žane cene. Ponedeljek, 17. ob pol 19.: Parsifal. Izven. Velikonočni dne\'i v drami. Oba praznika ob 15. se uprizori pasijonska igra INRI po znižanih cenah od 24 Din navzdol. Konec pasi jonske igre je pred pol 6. pop. Na obe te dve vprizoritvi j>osebno opozar.amo po-setnike z dežele. Na veliko nedeljo zvečer ob 30. se vprizori Shakespeare jeva tragedija Hamlet v Oton Župančičevem prevodu. Naslovno vlogo igra ta večer g. Kralj. Vsa ostala zasedba kakor pri dosedanjih vprizoritvah. Za Hamleta veljajo običajne dramske cene. Na velikonočni ponedeijek zvečer pa »e vprizori veseloigra Dame i zelenimi klobuki po globoko znižanih cenah. Sedeži so od 20 Din navzdol. Dame z zelenimi klobuki je izredno zabavna komedija, ki obravnava usodo zarjavelih devic. Premiera »Parsifalaeh. kot kontesa Liza nastopi simpatična članica liubljaskega gledališča gdč. Ksenija Maja. barona Zsupana pa bo odigral ljubljenec ljubljanskega občinstva g. Bojan Peček, ki je pred kratkim slavil 251 eta i co evojega umetniškega delovanja. W. MECKAUCR: 39 Hana išče poti Roman. Vrata so se odprla in Liza je začudena stopila v sobo. »Nu, vidva sta pa res živahna! Tako glasno govorita, da človek rnlta zaspati ne more. AH se mar prepirata? Vsa soba je pokia cigaretnega dama. VVolfgang. že spet mi preveč kadiš!« »Liza.« je rekla Ha,na. »pravkar sva se razgovarjala o doktorju Schroterju, iti \Vo!fgang mi je povedal, zakaj ga ne mara. Jaz poj-dem zdajle k njemu, ker sem mu včerao obljubila.« »Ne zdi se mi prav. da ga toliko obiskuje.« se je \Volfgang obrnil k ženi. »Pri nas v tovarni šušljajo marsiikaj. Baje je prišlo celo nekakšno vprašanje s poKcije.« »Kaj praviš? Zakaj pa?« »Rana. ki doktor Schroter trdi, da si jo je sam prizadejal, mora biti. kakor je mlad zdravnik naznanil policiji, zadana po drugi osebi. Ta zdravnik ga je prvi preisikal in se je o tem prepričal. Seveda, se mora spričo tega policija zairemati za vso reč.« »Doktor Schroter pa vendar pravi, da se je sam ranili. Radovedna sem. zakaj bi prizanašal napadalcu.« je menila Liza. »Vodstvo tovarne pričakuje njegovega poročila. Potem se bo nemara zvedelo kaj več.« liani je postajal razgovor zelo neprijeten. Ona edina je vedela, da se tudi to poročilo ne bo ujemalo z dejstvi. Tudi v tem poročilu je doktor Schroter pazil, da ne bi povedal preveč, in skrival, resnico. Zelo mučna ji je brla zavest, da \Volgangovega mnenja o to- vanišu ne more postaviti na laž in da se skriva za vsem tem nekaj, kar tudi njej diši po strahopetstvu. V tem je zazvonil telefon. Uršula se je oglaisifla. Hotela je vprašati kaij je Hana opravila pri doktorju Schroterju. Hana jri je morala priznati, da poide šele zdaj k njemu, da je pa ubogala njen svet in govorila s Sevarinom. »Sicer je pa Joahim navdušen za doktorja Schroterja,« je rekla Uršula. »Slišal je neko njegovo predavanje v .Piirodoslovni družbi' in ga ima za genijaJno glavo. Tudi njegove človeške lastnosti ceni.« Ta vest je Hano razveselila. Ne meneč se za Ožine ugovore, se je oblekla in se odpravila v sanatorjj. Deževati je začenjalo, ko ie stopila na cesto. Prve. težke kaplje so padale na tlak in škropi'le po kamenin. Rada bi bila vzela avtomobil, da bi se manj zmočila in prej prišla k bolniku, ki jo je gotovo že nestrpno pričakoval. A bala se je stroškov. Zato se je odločrla za podzemeljsko železnico in prehodila zadniji košček poti peš. Deževalo je še vedno, da, zdelo se ie celo, kakor da bi dež še obilne je padal. Tekla je proti sanatoritju, ne meneč se za ljudi, ki so jo srečavali. Ob zadnjem vogalu je malo manjkalo, da se ni zaletela v visokega, širokoplečega moža, ki si je hitro pobesH dežnik na obraz, ko jo je zagledal. Ala se je morda zmot Ha? Tekla je dalje, saj se ni utegnila ustavljati. Najbrže se ni varala: zdelo se ji je, da je bila srečala Kosterja.« Koster je bi' odpotoval, kakor je vedela od Sevarina. Ali je bi zdaš morda pri Schroterju? Nehote se ie ozrla za možem, ki se je bila zaletela vanj. a ta je bil že izgkviL Vsa mokra in upehana je prihitela do vrat zasebne klinike. Vesela je bila, da je vsaj na koncu poti. Doktor Schroter je bil nekam odšel! To J je zadalo nov udarec. Na to možnost nI niti mislila. Bfla ji je popolnoma nepričakovana. A vratar, ki jo je že pni vhodu ustavil, da ji je povedal to novico, se je bi>l morda zmotil. Morda tudi ni biil opazil, ko se je Schroter vrnil? Kaj naij bi delal bolnik ob takem vremenu zunaj varnega zavetja? Da bi se prepričala, je hitela po mokrem vrtu na kirur-gični oddelek in potrkala na vrata sobe štev. 28. Nič odgovora. Odprla je vrata. Soba je bila snažno pospravljena, a toaletne potrebščine doktorja Schroterja so še ležale na stekleni plošči nad marmornatim umivalnikom, in njegove stekleničice z zdravih in škatlice s praški so stale s steklenico vina vred na nočni omarici. Izselil se torej ni bil, kakor je Hana mislila v prvem strahu. Ne, te njegove reoi so bile zna/meije, da se vrne! Kar odleglo ji je, in nehote je pogiadila njegov jopič iz velblodoe dlake, ki je visel na stolu. Nekaj je zašumastilo in padlo na tla. Bilo je pismo. Sklonila se je. da bi ga pobrala in spravila v jopič, iz katerega je bil padel. Oko ji je nehote obstaio na podpisu. Elza Vollscheidtova! Samomorilka je pisala doktorju Schroterju! Naglo, kakor da bi ii pismo gorelo v rokah, ga je vtaknila v jopič in stekla k vratom. Prisluhnila je na hodnik in jih tiho zaprla za seboj. Namen, da bi počakala njegove vrnitve in se pogovorila z njim, jo je zdajci minil. Zdaj ni mogla ostati tukaj! Hotela je planiti po zadnjem hodniku in pobegniti, da je ne bi nihče videl. A baš ko je položila roko na kljuko, je stopila sestra voditeljica v sobo. »Dober dan. milostiva.« je rekla vljudno. »Gospod doktor Schroter ima res smolo s svojim prvim izhodom. Tolikanj nas je prosil, naj bi se smel peljati na svoje stanovanje, da smo ga nazadnje s strežnico vred naložili v avtomobili. A zdaj se vendar že kesam, zakaj, v tem dežju se bo gotovo zakasnil!« Cene malim oglasom Zonitve te dopisu van ja. vmU >««da 01» i— lir enkratna pri-Uojblna ta Utro alt t* dajanj* naslova Oin 5.—. Oglasi trgovskega tm reklamnega enačaja; vsaka beseda Dtn i.—s Po Din I.— sa besedo ta taračuna io nad al ta vst o^fan, ki spadata pod rubrike »Kam pa bm, •Auto-moto*. »Kapital*, »V najem*. mPcvtestm. »JjokaJi*, »Sta movanj* odda*. »Strnk* »Vrednota*, »Informacije*. mŽivali*, »Obrt* tn »Le*« tor pod rubrikama »Trgovski potniki* te »Zašlo-tek*, če t oglaaom nudi tasiutek, o(trama, £a ta tiče potnika. Kdor a pa pod (em rubrikama Utča saatuika e/i tluiba, plača ma Za odgovor 3 Dll) v znamkah vsako besedo SO pat. Pri vseh oglasih, ki aa taračunajo po Dim Ista besedo, ta taračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta Hfro aH ta dajanja naslova Val ostali oglasi socialnega enačaja se računa fo po 50 pat ta vsako besedo Enkratna pristojbina ta hfro ali ta dajanja naslova pri oglasih, b sa taračuna fo po 50 par za vsako besedo, enaka Din 1—, NajmanfB enrsek pri oglasih po 50 par sa besedo, fa Din 10.—> 9rt oglasih po I Dim ma besedo pa Du* 15.—. Taa priatofbtne ta mala oglase fa plačati pri predati naročila, roma tik la vpatda*i v pisma abonma* t naročilom. OGLASE za velikonočno številko Jutra, ki izide že jutri zjutraj, sprejemamo samo še danes do S« popoldne« Portland cement redno svežega dobite v t.r govinti z žeiezraino Odon Kouuiv. Medvedova — Šiška, poleg gorenjskega kolodvora lžOfi-ii Offlasi trg. enačaja pa 1 Dia beseda; ta it janja oaslova aii ta Šifra S Dim. — Oftlasi socialnega tnačaja tm ka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali ra ttfro pa a Din. (f) Eia£a ta vsak® 50 par; u dajanj« naslova aii » iifro S Dro — Kdorr »prejema potnik«, pia 4a besedo po 1 Din; t« dajanj« oaslova al? ta iifro pa S Din. (S) Zastopnike ir-eligentne gospode t« L ubljano » draga mesta S »venaje sprejmemo. Poti idbe na oglasni oddelek »Jutra« po-1 riHpii i Dia; et na delu • Knjige o ttirmiiBma.ti!ki in star denar kuipiin. — Ponudbe na ogla« oddelek »Jutra« pod »X.uraa«ma tika «. 13100-8 Kolesa u oeaod«. O^taal sa-cajainega soaiaja po 50 par beseda. Za da janje oaslova ala ta šifro S Dio. orairoina 5 Dia. fll) Parni kotel ali lokomobilo 60—RO m5 kurilne plos&ve. 8—10 atmosfer pritisika. z rešetko za kurjenje z dobrim premogom, Š—15 nwn prem., k-om.pl.. z vseimi va-rnostniimii prohod.nimi itd. parnimi tn vodnimi ventili, parno eeealko za napajanj« kotla, dlmniikom in ditron'čino zatvomioo itd. kupimo. S pon zaprt, v dobrem stanju poceni naprodaj v Ljwb'jani, Domžalska cesta št. 13. 13079-10 Prodam Offtaai trg. inateja po i 1 Dia beaeda; xa da j jaaj« aaslova aii ta { iifra i Dia. — Oglasi ! »ooialnega roačaja vaa ka beseda 50 par; ta . dajanj« oaaUrr« ali ►» Mfra pa S Din. (6) 20. Od strahu je tilo njene togote mahoma konec. Godrnjaje nad pokvarjeno mladino in tarnaje, da je bilo v njenih časih vse drugače, je gospa Zlatoglodnica oddrsala v kuhinjo. Še štirinajst dni po tem dogodku ie nosila na smrčku kisov obkladek. Radi selitve prodam nov plinski štedilnik, plinsko ogrej. peč (dekorativno), otroško posteljico in diolge karnise. Poljanska cesta štev. 15. V. stopnji«, 1P7. 12067-6 Avtomatična hladilnica povsem nova, pripravna za mesarja ali hotelirja^ ug'»d no naprodaj. Vprašati pod »Tovarniško nova« na ogl. ••ddelek »Jutra«. 120956 Kdo posodi 70.000 Din na novo enonadstropno hišo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod ši.fru ♦Vama naložba«. 12086-16 40.000 Din gotovine proti mesečnemu od.p!ačiki po 2000 Din iščem na hišo vredno 200.000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Ju-tra« pod značko »Ob restova.nie«. 12087-16 Trg. oglasi po 1 Din bere oddam takoi aii po-i-neje. Pojasnila daje Vog. Josip Dedek. Ljubljana VII 7,ihertova 7/T. aH trgovina Wolfova ulica št. 4. 13113-21 Sobo odda Opremljeno sobo s posoMiitn vbodom, od-dim na Mestnem trgn. — Naslov v ogasnem oddelku »Jutra« 13124-23 Opremljeno sobo z dvema posteljama oddam Naslov v og.asnem oddelku »Jutra«. 12125-23 tanovanja Vsaka beaeda 50 par: m dajanj« naslova ali ta Kfra • Din. (21-a) Lepo stanovanje i-brtojoč-e ii sobe in kuhinje, iščem v eontru mesta aii pri kHodvora. — Ponudbe n« naslov: fcagar, b->teJ Metropol, Ljubljana. 12081-žl/a Moderno stanovanje dv«h sob in ka-hrineta aH treh sob. išče mirna stranka treh odraslih za 1. maj. Ponudbe na ogias. oddel-ek »Jutra« pod »Redni p ač-mk«. 12006-21/a Trgovka, 2—Stonski, Takoj ali maj, Ugodna prilika, Vdovec, Vredno, Vesten nčcnec. Vzgoja, i e-felje do zidanja, Veletrgo-vec. Vodi sama. Varno naložba 2. Za maj. Za s-talino. Zmoten kavcije. Zmerna cena. ielezostrtisar 412, 100.000, 45, 4ft5. »>5. 450, 1884, oovKl, 26, 1000. Glasbila 1 Din: aH Vsaka keaeda m dajanje ta Kfra p« S Dia. (26) 2 dobri violini proda Bajde, Gosposvetska cesta 12 — dvorišče. 12066-26 Na periferiji LJubljane iščem stanovanje 2 velikih sob (sobe z delavnico) e pritiklinami, vodo in elektriko. Ponudbe s eeno pod značko »Do 20 kilometrov« na 0-g'as. oddelek »Jutra«. 12112-21 /» Sobe išče Vaaka taaeda 0» par ; aa dajanj« oaatora «]j ta tifra t Dim. f33-al Prazno sobo tudi s kuhinjo, na Taboru ali v Zeleni jami iščem. — Ponudbe na oerla«. oddelek »Jutra« pod »Enosobno«. 11977-23/a UL Vaaka benyv:"!Yrte pismo pod Par-«fal. 12064-34 Vsaka h<*t-»U 50 par. aa dajanje naslova aii za šHr« 8 Din. (281 Opremljeno sobo lepo in veliko, * posebnim vhodom odda takoj Bed jura, Rimska ce-sta 7'H levo 11978-23 Komfortno sobo epo opremljeno, s poseb ni m vbodom takoj odda mirna stranka stalni osebi v enodružinski vili. Cena z zajtrkom, postrežbo in iučjo 350 Diu. Prule — Sredi-s št. 5. 11883-23 Berdo kupimo Ponudbe na šolsko upra-vite-ljftvo Skomarje. pošta Zreče pri Konjicah. 12026-2*5 Živali Vsaka beesda 1 Dtn. as dajanj« oaslova aii u iifra pa t Din. (27 Kupim psico do 2 meseca Srtaro, volSje ali ovčarske pa-sme. z rodovnikom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »ČisitokrvuJ^. 12U&S-27 Vsaka beseda 1 Din: ! m Vsaka tMMKla 1 Din. ia da jaaj« aaatove aE ta Hfr« pa S Dia. (37 i Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva nll^a Si. 5 Gospoda isprejmom zs 140 Din me sečno na stanova-nje v sre- i dimii mesta. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 12048-23 Opremljeno sobo svetlo in topo, z balkonom ter elektriko, takoj oddam 1 aH 2 gospodoma na Po-liansiki cosd 13/II — levo. 13101-23 Opremljeno sobo t eno aii dvema posteljama ter elektriko oddam v fcidovski stezi šterv. 6/U. 19127-23 V oglasnem oddelku »Jutra« jc dvignit) sledeča pisma: Anica, April 1933, A. A., Auto. Balkoni, Buiok. Buffet, Blizu mesta, C'imipreje Cela oskrba. Cirkailar, Celje, Cedn«, Dobro podjetje Disk reoi ia. Din 460, Domala. Dolcga po«, LM>er, Denar, Dam ugodno. Din 1000. Dobra točka. Doienj-ska. Dober želozivinar, Dio 5(X>, Delavroica. Družica. Doktor. Dober plač.mk, Din 25. Dresi ran. En osebno, E'frida. Energija, Eksistenca. Gotovina 100.000, Gostima 501, Gospodinja 1933 Hiša. Idealna ljubezen 174il Izurjena K, Izredna prilika. tzlnjrna eksistenca. Industrija. Kuhinja. Kavcije zmočita 1983. Kri-za odhaja Kavcije zmožen. Klavir. Lepo, Letovišče, IJ do, Li-parjeva 46. Mirna 9«i. Mizar. 3000 m-e^ečno, Mir 32. Miron gosT>od. Marljiv po. movmiik. Mlad« š4vil;a. Marec 42. Mt-ra. Mlado d-ihle. Marljiva ie poštena. Maj-junij. Najvišje obresti, S»-Rtop 1. maja. Novo živ -ljeni«, Navedba mesečne plače. Nagrada 19:58. Od Kranja do BVda. Osam.l;e. na 5, Obrt, Prema o znan-stva. Pomik. Parsifal, Po- | m'«d 15. Pridna, Prehrana. Praktikant. Posest I. Pridna in zanesljiva. Pridna moč. Plačam do 800 Din. Pod?ozdna, Plemenit !<*. Pa,pagajve-k. Poltena, Po. sten« 1933. Pri :a zna. Prodajalka. Reden plačnik. Rabim nujno. Resna, Samostojen vrtnar, Spričevalo. Samostojna gos.pa 2. Samostojen. Soba. S*rogi eeirtor. Stalnost in točnost Sigiir«fl plačnik. Snažno. Stroga tajnosit. Spodobna moč. Srečen dom 100. Si gtirno obreetovanje. Samostojna 99. Stalno 1983. Stroga tajnost 3^. Speci ialni izdelki, Sinvpatija. Sezona. Štedilnik, Speceri-ia. Trgovina. T-očmo plačilo Z. Točnost. Tolažba. I vsaka Posod* 1 Din. •a dajanje naslova ali