319
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. Dne 1. oktobra vrnil se je cesar nazaj na Dunaj za nekaj časa, čez nekaj dni pa gre obiskat cesarico v Meran, katera se odpelje sred t. m. na otok Korfu, kjer namerava ostati čez zimo.
Ministerski predsednik odpeljal se je v Innsbruk, kjer se je slovesno odtvorila včeraj nova po Siebererju ustanovljena sirotišnica, včeraj popoludne pa se je grof Taafle zopet vrnil nazaj na Dunaj.
Na mesto umrlega deželnega glavarja barona Rapp-a, imenovan je za glavarja Tirolske, poslanec grof Brandis.
Videti je, da se tudi baron Posinger umakne v pokoj, vsaj v resnih časnikih širi se ta vest. Pravijo, da si želi Posinger pokoja in da si je v ta namen kupil v Gradcu hišo. To pa je verojetno, da se v pokoj poda še le po dokončanem zborovanji niže-avstrijskega deželnega zbora.
Ugiba se, kedo mu bode naslednik in nekateri trdijo, da je v to namenjen sedanji namestnik tirolski baron Widmann.
O posledicah odstopa Lichtensteinovega od vodstva nemško-konservativnega kluba nadaljujejo se razprave v. graškem listu „Gr. Volksblatt", v „Tiroler Stimmen" in v „Politiki", se ve, da se levičarski listi s posebno slastjo utiskajo v te razprave. Prvo imenovani graški list je bilo glasilo Lichtensteinovo, ali sedaj še nam ni znano, to pa vemo, da je bilo vedno tudi glasilo poslanca K a r 1 o u - a, ki je štajerskim konservativcem to, kar je Tiroicem Zalliuger ah pa Soloogradčauain Lieubucher. To je trojica godna sama za klub generalov brez pro-stakov. Vsak je drugih Gačel iu strinjajo se samo v enaki nezadovoljnosti glede sedanjih razmer ali pa glede svojih oseb.
Klubu Lichtensteinovemu že dalje časa ni pripadal tudi Karlou ne, in Ker je po odstopu Lichtensteinovem postalo prosto mesto klubovega predsednika bila bi jim naj večja slast razdejati klub Hohenwartov, katerega razdvojenje je povzročil Lienbacher, Zallinger in Karlon pa sta mu bila pri tem poslu najdelavoejša  pomagača.
V tirolskem listu oglasil se je naj pred neki neimenovan volilec z izjavo, da se razsodba o pristopu tirolskih poslancev k nemškemu katoliškemu klubu prepušča poslancem samim, toda z zagotovilom, da bi volilci takemu  pristopu gotovo ne ugovarjali.
Na to oglasi se tirolski poslanec trdeč, da nimajo tirolski poslanci nikakoršnega povoda tožiti čez klub Hohenwartov, ker so tam nahajali vsikdar najkrepkejšo podporo v vsih svojih težnjah. Načeloma pa niso nasprotni ustanovljenji katoliškega kluba, pa pridržati si morajo pravico, da glede svojega postopanja v tem oziru ukrenejo ono, kar se jim bode zdelo najpovolnejše za deželo tirolsko in pa one zahteve, katere stavijo v njenem imenu. Krepko so jih podpirali
320
nenemški tovariši v Hohenwartovem klubu glede šolskega vprašanja, pa tudi glede znižanja hišnega davka.
Tem izjavam nasproti začenja se graški list zopet nekako potuhati rekoč, da v izjavi tirolskega poslanca tiči očividno odklonitev pridruženja tirolskih poslancev, ki so bili do sedaj (Zallinger-ja ni bilo) v Hohenvvar-tovem klubu.
Tega prepričanja smo tudi mi, kar so nam osebna prepričanja tirolskih poslancev znana. In mi sodimo, da bi se znalo celo nasprotno zgoditi, kakor nameravata Karlon in Zallinger. Nikakor ni namreč izključeno, da se merodajne osebe nemško-konservativnega kluba izrečejo za združenje njegovih členov z Hohen-wartovem klubom, naravno pa brez Karlona in Zallinger-ja in pa že tako „divjega" Lienbacher-ja.
Ogerska. — Širila se je novica, da namerava minister Orozi dati ostavko. „Pester Loyd" zanikava, da bi bilo to res. Dne 15. oktobra praznuje kardinal Hajnal d 501etnico svojega mašništva in je s tega povoda dal za različne dobrodelne ustanove 3 7 0.000 goldinarjev. — Opozicijonalni listi še vedno trdijo, da je raba črno-rumene zastave nepostavna, ter da oni niso kaznjivi, ki so jih odstranili.
Nemška. — Sedaj trdijo listi, da je došlo uradno naznanilo o prihodu ruskega čara v 8. dan oktobra.
Pravijo, da gre knezu Bismarku in cesarju Viljemu že marsikaj navskriž, ker se ta večkrat v jako važnih vprašanjih izreka brez prejšnjega dogovarjanja.
Laška — sklenila je z Etijopijo zvezo mirovno, za-vezno in prijateljsko, ter se sedaj pogaja tudi zato, da se sklene trgovinska pogodba.
Srbska — je ta teden bolj zanimala politične kroge, kakor katera koli druga država, ker kazala je prizor rodbinskega razdora, prenesenega na političuo polje, kakor je redko kedaj videti drugod.
Bivši kralj Milan, po pariško odgojen, operal se je pri svojem vladanji v prvi vrsti na Avstro-Ogersko, izrekoma ogerski vplivi bili so mu merodajni, zato pa je nahajal tudi podpore tukajšnjih denarskih krogov pri svojih in srbskih denarskih vprašanjih. Kraljica Natalija, rodom ruska knjeginja, kazala se je vsaj od časa srbsko-bolgarske vojske sem bolj pristopna ruskim namenom.
Morebiti zato, morebiti tudi iz druzih uzrokov, ki izvirajo iz osebnih lastnosti ali napak kraljevih, nastal je razdor med kraljem in kraljico, ki je peljal do ločitve zakona in do tega, da je kralj prepovedal kraljici vrniti se v Srbsko. Sedaj, ko Milan ni več kralj, vrnila se je kraljica nazaj na Srbsko, kjer se je vpeljala Ruski mnogo bolj prijazna politika, in to ne, da bi se bila ozirala na ugovore srbskega vladarstva. Kra
ljica sprejeta je bila navdušeno in sijajno, toda uradno ne. Vladarstvo dogovarjalo se je z Milanom očetom kraljevim in ta zahteva, da se kraljica zaveže, da v gotovem času zapusti Srbsko, sicer se ne bode sošla s kraljem, svojim sinom. V nedeljo pripeljala se je kraljica na parobrodu v Beligrad, ljudstvo jo je pozdravljalo, oosipalo s cveticami in živijoklici, toda uradne osebe ni bilo navzoče, kraljeva palača, ki je vedno odprta na stežaj, bila je zaprta, ravno tako stolna cerkev, v katero je kraljica hotela iti molit, bila je zaprta, in kraljica podala se je v privatno stanovanje, kjer čaka, ako ostane trmoglava nasproti vladarstvu, zastonj shoda s svojim sinom.
Po objavljenih pismih namreč zahteva vladarstvo od kraljice to, kar si je kralj Milan naložil prostovoljno^ da pride le začasno na srbska tla. Ne da se sicer presoditi, kaj se zgodi v bližnjih urah ali dneh, pa ako vladarstvo nima močne iu zanesljive zaslombe v vojni> pripeti se prav lahko, da prebivalstvo, tako že razgreto po unajnih vplivih, čez noč spravi mladega kraljica v stran, od njega dobi prošnjo do kraljice, da oaa prevzame vladarstvo ter jo potem ljudstvo proglasi za kraljico vladarico in ako se to zgodi, bo gotovo ruski poslanik Perseani prvi, ki se gre poklonit novo proglašeni kraljici vladarici, in skupščina srbska brez dvombe kmalu doda svoj blagoslov temu prevratu. — To je ono, kar dela te dni teške skrbi diplomatom. Morebiti pa, da se stvar tudi nepovoljno presuče za kraljico Natalijo.
Včeraj 1. oktobra se ni posrečilo pregovoriti kraljico, da bi se zavezala glede začasnega bivanja v deželi; zaradi tega se je tudi njen sestanek s kraljem odložil. Obravnave se nadaljujejo ter je upanje, da bodo imele povoljen vspeh, od katerega je tudi sestanek s kraljem odvisen.