ItadacciOn J A&mlnietraclfin C' **MON USTA 5158 *• A. 50 . 5502 B*. Air«« ★ NaROčNINA: Z« eno leto _ » 8.— 28 pol leta 7 ,* 5— Inozemstvo j 1 Dolarja ^*°a»xng itor. 20 ct». REGISTRO NACIONAL INTKLECTU AL DE LA PROPIBDAD No. 2X9027 (LA VOZ ESLOVENA) PERIODICO QUINCENAL J)E LA COLECTIVIDAD ESLOVENA (YUUOESLAVA) PARA TODA SUD AMERICA - ORG ANO DE LA SOCIEDAD YCGOESLAVA “HOGAR POPULAR ESLOVENO” FRANQUEO PAGADO Concesi6n N* 3159 TARIFA REDUCTOA Conceai6n N* 1551 L®TO (ASO) III. BUENOS AIRES, 10 DE AItRIL (APRILA) DE 1948 Nuni. (štev.) 7 Kakor poslanko nove Jugoslavije so pozdravili naši izseljenci "PARTIZANKO” - ponos jugoslovanske mornarice, Hi je odpeljala v domovino prvo sKupipo povratnikov iz Juzpe fliperje na- ■ b ‘.U01J se je bližal trenutek prih ia art*zarike”, tembolj so trepetala 'le vre? *n 'vedno več so se nam vzbuja-d z®Ue, in nepremagljivo hrepenenje. ,,^ 'mbolj se je bližal trenutek prihoda ‘ tizan' !a in qa i .^e> vj Se tudi mi povrnili v našo domo-a ?• Težko smo pričakovali dan 1. 2jl.a> dan prihodanaše “Partizanke”. k f/° se naim je, da prihod ‘*Partizan-vj nas bo nekako zbližal z našo domo-a®\ L. R. Jugoslavijo. p , Partizanko ” smo pričakovali v po-l^.^skih urah, a je priplula v tu-j J^je pristanišče komaj zvečer, dne ^aPrila. Zatrepetali smo od veselja, (|ev Stll° zagledali dimnike z 'našo ru-i(ie° zvezdo, simbol nove demokracije Vo.Sv°bode, katere so naši narodi iz-fa^evaU v osvobodilni borbi. Močno j, svetljena velika zastava naše nove vj • »Jugoslavije in godba iz krova, Uti - napravilo na nas nepopisljive ^hrali smo robce vpozdrav na-(Wli?”rnai^em *n ,?*m klicali: “dobro- je^aslednji dan, posebno pa v soboto i-o^dtelo v pristanišče mnogo naših if! *°v, da si od blizu ogledajo ladjo V p^dravijo naše tovariše mornarje. 10 ''a^h organizacijah, na domu in ce-HjI- a delu je te dneve med našimi iz-ltji. ?°i nanesel pogovor le o “Partizan-tn0 .ln 0 tovariših, ki odpotujejo v do- ”uio. Pt^deljo popoldne je bil pa pravi Belh* Za jugoslovansko na- 'l10- Vse je pohitelo v pristanišče, f>r-Sl °d blizu ogleda “(Partizanko”. tukP?li. so v pristanišče, ne samo iz tllcj?^snjega mesta in okolice, temveč gi lz.°ddaljenih krajev z dežele. Mno-Šli 0 aj oskrbeli tudi dovoljenje, da so V |adjo in so si jo ogledali tudii od aJ ■ Pa na^ izseljenci pohiteli tja tU(Ji ’ da vidijo ladjo, gnalo jih/ je srce ! ’ da vidijo naše junaške mornar- njimi pogovore in kar je še Ho’ ®c> ter je ladja naša, ker smo tes-ti'fZan' z vsem kar je našega in kar & h 't * mKm ■ fri %-T* * >v Se < • lad^e pa še tembolj, ker je to je p .Jugoslovanska potniška ladja, ki 1Pl\ila v buenosaireško pristanišče. odpjJ^edeijek ob 5 uri pop. je imela 1 ‘Partizanka”, radi preobilice boj a^e> katero so potniki vzeli s se-se je odhod zakasnil in je ladja ga ,jna ^e ob 4 uri zjutraj naslednje- Ta dan je bil še posebno veličasten.. Že zjutraj so se začeli zbirati rojaki, da se poslove od onih zadovoljnih rojakov. ki se vračajo v domovino. Vedno več in več ljudstva se je zbralo v pristanišču, na večer pa, ko so delavci končali svoje delo, se je nabralo toliko našega naroda, da se skoro gibati ni bilo mogoče. Visoko v gneči je bilo videti na platnu napis: “Srečna vrnitev v domovino!” Prisrčna je bila poslovitev. Ni bilo solz žalosti, če je imel kdo kako solzo, je bila to solza veselja, da se vrača domov, v svojo domovino. Da se po dolgih letih spet snide s svojimi dragimi, da vidi svoj rojstni kraj in drugič z željo, da bo delal v prospeh naše skupne domovine Jugoslavije, saj so se vračajoči dali popolnoma na razpolago vladi, da pomagajo pri uresničenju petletke. Odšlo je v domovino okrog 700 rojakov, med katerimi je bilo 120 Slovencev. Partizanka je na svoji poti obiskala tudi Uruguay in-v Montevideu ukrca-la ponovno okrog 150 Jugoslovanov, med temi je bilo tudi nekaj Slovencev. Tudi tukaj je bila poslovitev prisrčna in je bila zbrana v pristanišču skoro vsa jugoslovanska naselbina. Mnogo pozornosti in razmotrivanja pa je napravila “Partizanka” tudi med Uruguajci, tako v narodnih kro- gih, kakor v časopisju, povsod je bilo mnogo govorjenja in pisanja o ladji. Odšli so! Vsi pa, ki smo ostali še tukaj jih bomo ohranili v spominu in gojili željo, da se kdaj tudi mi snidemo ž njimi tam v svobodni domovini. Do tedaj pa bomo delali v prid naše tukajšnje naselbine v in širili ljubezen do naše nove domovine Titove Jugoslavije. “SLOVENSKI GLAS” bo nadaljeval svoje delo in bo ostal vedno tudi nadalje trdna vez tukajšnje naše skupnosti z domovino. Vi rojaki pa, ki ste odšli, delajte neutrudno, da se naš dom podvigne, katerega je kruti sovražnik razdejal, da se naša opustošena polja razor je jo, da naše kulturne ustanove spet začnejo s svojim delom in sploh napravite vse, kar je v vaših močeh, da si Jugoslavija opomore iz razdejanja in čimprej postavi na trdne noge. Zato delajte neumorno za uresničenje petletnega plana. Odhajate v času, ko se vodi v naši domovini velika borba, kakor ona, ko so vstajale prve brigade in zgrabile za orožje, samo z razliko, da se vojuje ta borba danes v drugačni obliki: ne s puško, temveč s krampom in lopato, plugom in kladivom; borba za zgrad- njo naše domovine. Ne samo, da je treba popraviti kar je bilo porušenega in obnoviti ono, kar je sovranžikova zločinska roka razdejala, ampak je potrebno zgraditi nove in trdne temelje za zgradnjo novega družabnega in pomičnega življenja. Želja, da se čimprej vrnete na svojo rojstno grudo, napojeno s krvjo najboljših sinov našega naroda, se je vam že izpolnila. Odšli ste, ne da bi se ustrašili laži-propagande sovražnikov naše domovine, ki v službi tujih sil gojijo mržnjo in blatijo novo Jugoslavijo in nje voditelje. Odpotovali ste v domovino, ki vam je poslala najlepši parnik svoje mlade mornarice, ki nosi slavno ime “PARTIZANKA”, t. j. ime žene bojevnika, ki sta se skupno bojevala za svobodo naše domovine. Pridružite se danes k njim tudi vi dragi povratniki, ki boste skupno nadaljevali boj za našo boljšo in srečno bodočnost. * V trenutkih vašega odhoda, čeprav vsaka poslovitev je težka, mi smo ponosni, da boste imeli priliko tudi vi jugoslovanski izseljenci iz Južne Amerike sodelovati pri važni nalogi obnove in izgradnje naše domovine. Vaše delo v domovini ne bo samo v korist našemu narodu, temveč bo tudi v ponos nam izseljencem, ki ostajamo v tujini in se vedno smatramo del tega naroda ter s srcem spremljamo napredek in razvoj naše nove Jugoslavije, Z vašim odhodom pa se ne bodo pretrgale vaše vezi z nami in našim delovanjem v tujini, ker to ste dokazali s tem, da ste se vsi povratniki naročili, oziroma podaljšali naročnino “SLOVENSKEGA GLASA”. Težko nam je pri srcu, ker ste nas zapustili rojaki, saj vas bomo marsikje pogrešali, toda ponosni smo na vas, ker ste se odločili, da zapustite ugodno življenje in greste na delo za veličastno in veliko Jugoslavijo. Zato pa rojaki naj vam bo prijetno bivanje med svojimi brati v svobodni domovini Jugoslaviji! “SLOVENSKI GLAS”, kot pravi tolmač teženj naših izseljencev, izraža tem potom želje vseh rojakov, ki kličejo povratnikom: SREČNO POTOVANJE IN MNOGO USPEHOV V DOMOVINI! Naši “PARTIZANKI” pa: NASVIDENJE ČIMPREJ! MEDNARODNE VESTI Vprašanje Trsta Svetovna politika se danes vrti hitreje kot nikdar poprej, zato pa nas danes, noben nov dogodek prav nič več ne preseneti. Slovenci smo mnogo' morali prestati, prvotno pod mačeho Av-strijo, pozneje pa pod italijanskim fašizmom in reakcionarno Jugoslavijo. Borba za svobodo — preganjanje, zapori, izgoni, to je bila doba ko se je naše živčevje kaliko, zato tudi branimo ? vsemi močmi kar je naše in ravno tako se bomo borili za dosego vsega kar nam je bilo na krivičen način odtrgano s francosko črto. Težko nam je pri srcu ob spominu na pogodbo s katero je Gorica, z delom popolnoma slovenske okolice, bila določena Italiji in Trst, v katerem živi precejšnje število našega ljudstva s slovensko okolico proglašen kot “Svobodno Tržaško ozemlje” (STO). Ako bi se takrat pogajanja vršila med Italijo in Jugoslavijo, potek bi bil brez-dvomno drugačen, toda Am. Zdr. Države, Anglija in Francija so hoteli takrat tako in danes videvši, da vsi njih dosedanji načrti, vštevši atomsko bombo, protokole, plan Marshall itd. ne rodijo zaželjenih uspehov, hočejo podariti De Gasperijevi Italiji Trst in okolico. Politika zapadne “demokracije” je doseči popolno kontrolo nad Evropo; v ta namen je usmerjeno danes vse njeno delovanje. Kapitalistično časopisje vestno vrši svojo dolžnost s tem, da prinaša gorostasna poročila iz držav v katerih vlada “nova demokracija”. Zato pa ni nič čudnega ako ter časopisje hoče.dati naše ozemlje Italiji, katera je pod direktnim vplivom dolarja. Vkljub vsemu in vsem, mi smo trdno prepričani, da ni daleč več dan ko bo končno zmagala pravica, ki bo prinesla slovensko-italijanskemu ljudstvu na goriškem in tržaškem zaželjeni mir in svobodo. * REŠITEV JE MOGOČA Maršal Tito je sprejel skupino italijanske manjšine iz Istre, kateri je izrazil, da Jugoslavija je vedno pripravljena prijateljsko rešiti vsako sporno točko z Italijo; predlog za ponovno izročitev Trsta Italiji, pa je označil kot navadno volilno slepilo. * KONFERENCE IN PAKTI Pred kratkim so nam časnikarska poročila naznanila ustanovitev “Bene-luk-a”, kateri se je rodil na konferenci po nasvetu drugih, ki so se pozneje pridružili “Beneluks-u”. “Beneluks” — Belgija, Holandska in Luksemburška — so podpisale medsebojno pogodbo, na podlagi katere bodo vse tri skupno nastopale. Toda kol .je bilo Neodvisni ........ 246.065 predvidevano in že v naprej preračunano se je na inicijativo Francije in Anglije vršila druga konferenca, na kateri je bila podpisana ekonomska in militaristična pogodba med Anglijo, ^B^'zT7l^SLOVANSKO Ramon Lista 5158 OPOZARJA vse Slovence iz Primorja in Hrvate iz Istre, ki so po zadnji mirovni pogodbi pripadli v meje FNR Jugoslavije, da se morajo vsi prijaviti za pridobitev jugoslovanskega državljanstva in to do 30. junija 1948. Čeprav ni ta prijava zi nikogar obvezna, vendar smatramo in priporočamo, da se prijavio vsi nai rojaki, kajti v nasprotnem slučaju ne bodo imeli nikjer zaščite. Za vsa nadaljna pojasnila, obrnite se na naša društva, kjer boste dobili potrebne prijavnice za dopolnitev, kakor tudi pismeno na O. za Jug. Primorje, kateri Vam bo na zahtevo dostavil (posebno v notranjost) vsa pojasnila in prijavnice potom pošte. Prijavnice lahko osebno izročite izpolnjene v naših društvih ali pa na Poslaništvo FLR Jugoslavije, calle Cliarcas 1705, Buenos Aires. ODBOR ZA JUGOSLOVANSKO PRIMORJE V ARGENTINI Francijo, Belgijo, Holandsko in Luksemburško. * Med Švico in Sovj. Rusijo jo bila sklenjena trgovska pogodba, na podlagi katere bo Švica tekom štirih let pošiljala 8. Rusiji raznovrstne stroje in aparate. * Bolgarija je sledila Jugoslaviji, Poljski in drugim ter podpisala pogodbo s S. Rusijo. * Dne IS. marca je bila sklenjena trgovska pogodba med Ogrsko in Jugoslavijo. * ITALIJA Kam plove Italija nam dokazujejo poročila, iz katerih je razvidno, da tam se svobodno gibljejo razni elementi, kateri radi svojih dejanj bi morali biti, če več no, vsaj za močnim omrežjem. Med temi se nahaja tudi general Ro-ntta, kateri jo bil pred časom obsojen v kontumaciji na trajno ječo. Omenje-nga je večkrat zahtevala jugoslovanska vlada, radi storjčenih zločinov nad našim ljudstvom. Toda sedaj so mu pregledali račune in na “demokratski” način odvzeli kazen. * POZNAN KANDIDAT Med kandidati “Ljudske dom. fronte” so nahaja tudi našemu ljudstvu, posebno pa zidarjem, dobro poznani Gnido Fioravanti. Izgnan od tu v lotu 1937, je bil izročen Mussoliniju, kateri ga je poslal za dobo petih lot na otoke. Po padcu fašizma, se je oprijel sindikalnega dola, postal jo tajnik Delavske zbornice in danes je kandidat za senatorja v okraju Ascoli Pičeno (Marke). * RUMUNIJA Dne 28. marca so se vršilo v llomu-niji prve volitve, katere so potekle popolnoma imirno. Ljudska demokr. fronta, v kateri so združeno vse zdravo demokratsko sile * ČEŠKOSLOVAŠKA Tudi na Češkem bodo v kratkem državnozborske volitve pri katerih bodo stranke posamezno nastopile. Kaj in kako mislijo na Češkem nam bo pokazal dan 2. maja. * KITAJSKA General Čangkajšek je napovedal splošno borbo proti komunistom, katere bo pobijal, s komunističnim orožje™ —.rekoč da zemlje bo od onega, ki jo obdeluje. jo dobila ........•• 6.958.533 glasov Narodni liberalci ... 213.521 „ Agrarni demokrati .. 50.871 rimorske Vesii ■ V azkrinkana imperialistična igra s Trstom Volitvam so prisostvovali razni zunanji časnikarski poročevalci, kateri so se izrazili, da za romunsko ljudstvo je bil dan 28. marca velik praznik, ki je potekel v najlepšem redu. PRIMORJE V ARGENTINI — Buenos Aires Tržaškim delovnim množicam je bilo takoj ob prvih vesteh o zloglasni ame-riško-britansko-francoski noti glede odstopitve Tržaškega svobodnega ozemlja Italiji povsem jasno ozadje te očitne imperialistične igre, ki je bila sprožena točno v trenutku, ko se predvolilna borba v Italiji bliža svojemu vrhuncu in ko je hirajoča režimska propaganda potrebovala injekcije od zunaj, Demokratičnim ljudem, ki živimo pod totalitarnim režimom angloameri-ške vojaške uprave v Trstu, so prav dobro znane goljufive in1 varajoče metode zapadnjaškega reakcionarnega režima. Zaradi tega smo takoj spoznali, za katerim grmom; tiči zajec. Navedena nota ni nič drugega nego predvolilni manever za potuho reakcionarnim elementom v Italiji, ki imajo tudi v Trstu svojo podružnico. Tukaj lahko iz bližine spoznavamo to druščino, ki ji je dobrodošlo vsako sredstvo za dosego svojih sebičnih ciljev. Naši tržaški šovinisti so sicer prvi trenutek zavriskali, toda kmalu so utihnili ob spoznanj n da so tukaj še tržaške delovne in GLAS TRŽAŠKE PROTIFAŠISTIČNE MLADINE Pritisk, ki ga čuti tržaška protifašistična mladina dan na dan, jo rodil močno mladinsko organizacijo, ki jo rasla v odporu proti kolonialnim metodam angloameriške vojaške uprave. Okupacijska oblast je uporabila vsako priliko, da bi onemogočila Zvezo antifašistično mladine v njeni politični, kulturni in gospodarski borbi. Povezana v tej svoji organizaciji so tržaška demokratična mladina bori v vrstah vsega tržaškega delovnega ljudstva, združena v skupnih akcijah mladih Slovencev tor Italijanov, delavcev, kme-tov in dijakov. Ta mladina je izpričala svojo moč v nedeljo 21. marca ob pri-] četku svetovnega mladinskega tedna z velikim zborovanjem v kinu Tdeale, na katerem jo sklonila, da bo še bolj i utrdila svojo organizacijo ter bratstvo I mod slovensko in italijansko mladino. Hkrati pa hoče tržaška protifašistična mladina pospešili pirprave za praznovanje letošnjega prvega maja, ko bodo, tržaško ljudske množice pokazale svojo voljo, da hočejo živeti v miru in bratstvu. Mladina ne* bo nikdar dovolila, da bi postal Trst vojaško oporišče anglo-aiperiškega imperializma. * ANGIjOAMERIČANI UI‘KAVLJA.10 — ITALIJA PLAČUJE V demokratičnih krogih Tržaškega ozemlja pozorno spremljajo posledice, ki se porajajo zaradi podpisa treh finančno gospodarskih sporazumov med Italijo in an-gloameriško vojaško upravo Svobodnega Tržaškega ozemlja. Na ofcnovi teh sporazumov bo namreč italijanska lira v anglo-ameriški coni Tržaškega ozemlja še nadalje v obtoku, pač pa bo dala italijanska vlada angloameriškim oblastem' na razpolago denarna sredstva in sredstva mednarodne izmenjave, papirnate lire in drugo. Tudi se je sedanja rimska vlada obvezala, da bo finansirala tržaško gospodarstvo. Demokratični krogi in delovno ljudstvo tega ozemlja se povsem zavedajo, da ne more biti iz te moke nobenega dobrega kruha. Presenečenje vzbuja bistvo teh sporazumov, ki ne morejo imeti nobenega drugega smisla nego.to, da Italija plačuje, an-gloameriška zasedbena oblast pa upravlja in vida. Bogve, kako dolgo bo italijansko delovno ljudstvo pripravljeno prenašati takšne žrtve. ljudske množice, mimo katerih P? *} ’ no volje ni mogoče iti. Kakor se je d lovno ljudstvo že doslej vztrajno hrabro borilo za svoje pravice, kaK se ravno te dni zbira na velikih . rovanjih zahtevajoč svojo udeležbo P javni upravi, kakor so na teh zbor°v njih Osvobodilne fronte predvse opozarjali ljudski govorniki, da s*®?: predlog o priključitvi Trsta k samo kot slabo zasnovano propagand' sredstvo, tako kažejo tržaške delov. množice trdno voljo, nadaljevati svoj borbo za demokratične pravice ter,sVJ0 boščine, ki se jim te množice ne o° nikdar odrekle. j, Poizkusi manifestacij v Trstu s° tej enotni volji tržaškega delovne ljudstva klavrno propadli. Ko so se B ke skupine šovinistov približale P, slopju, kjer ima svoj sedež Zveza P morskih partizanov, tedaj so jih v “j. štvenih prostorih zbrani partizani & gnali z junaškim klicem. “Na j®rlS^ Tržačani se niso ganili kljub očitni p® . pori tržaškega radia in policije. ™ A j italijanske zastave so bile zelo na ko posejane. USTANOVNI KONGRES DEMOKRA^1 ' [ NIH ŽENA V dneh f>. do 9. marca je bil v ^ ustanovni kongres Antifašistične sloV‘ „ sko italijanske ženske zveze. Ob s kongresa je bil izvoljen Glavni svet ze ter novi Izvršilni odbor. Pred tiso> ■ lia s° legatkami z vsega Tržaškega ozen.u‘ RfO' N» se vrstile številne delegacije iz vasi, kov, tovarn, uradov, bolnišnic itd. ^ kongresu je bil iznova poudarjen poffle ni delež, ki si ga je priborila pt'imorSf žena v borbi proti fašizmu: 1850 deP naV0 tiranih žena, 150 padlih v borbi, o ° j boditvi je bila ena žena ubita po c*v policijij tri težko ranjene, 50 po8K°“°^ nih zaradi pretepanja po policiji, 1^5 aretiranih. Na svojem ustanovnem *c0 ,e. su so se zavzele tržaške antifašistični ne za enako plačilo, ki naj ga uživajo & za enako dnlo, za zaščito otrok, zn n .. zorstvo nad cenami, za zaporo odPu delavstva ter za spoštovanje mirovne godbe. ZA POŽIVITEV TRŽAŠKEGA GOSPODARSTVA ,vceV' Nn pobudo slovenskih tržaških trg0 obrtnikov, zadružnikov in drugih S (larstvenikov je bil te dni v dvoran* svetnega društva “Slavko Škamperle seben sestanek, na katerem je podal Itranko llabič izčrpni prikaz st‘(lan-^j| tržaškega gospodarskega stanja. l>o11 ... je tesno povezanost Osvobodilne kot političnega gibanja z reševanjem spodarskib vprašanj. Opozarjal je nft r do, ki jo ima Trst ne samo zaradi ^ shallovega načrta, temveč tudi zaradi , ker ustvarjajo angloameriški imper* na tržaških tleh svojo svojo vojaško za svoje napadalne namene. Na so bile izražene zahteve glede potrebe živitve tržaškega gospodarstva: !>°1ZI',ti vojaške uprave na tem ozemlju je za gospodarski procvit in dobrobit ^ škega prebivalstva. O gospodarski P° ^ naj odločajo prebivalci Tržaškega °ze sami. Tržaško gospodarstvo je treba piti od gospodarstva Italije. Tudi 1 vojaška uprava popolnoma spremeniti s je stališče do tržaške industrije. Tre * ^ olajšati dobavo surovin ter omogočit ročila v industriji. Vojaška uprava naj ^ f ri vse, da pride do tarifnih sporazu1110^ državami v tržaškem zaledju in naj 0 ^ goči, ugoden zaključek pogajanj, ki _ daj vodijo z jugoslovansko delega (Nadaljevanje na 11 strani) / Veličasten sprejem je priredila Jugoslovanska Naselbina v Cordobi Polnomočnemu Ministru in Veleposlaniku F. L. R. Jugoslavije, General Majorju Francetu Pircu dol jugoslovanska naselbina v Cordobi ,je prisostvuje polaganju venca. Nekaj e°vcasa želela, da bi jo obiskal pol- [pred napovedano uro so tamkajšnji na-mocni Minister in veleposlanik, F. L. -JUgosla p. - -sosJavije, general major France jjllre- Gospod Minister se je odzval va-želja vseli zavednih jugoslovanov ‘e Je uresničila in 20. marca so imeli ^'jaki priliko stisniti M»mstru. roko gospodu -e dolgo prej se je sestavil sprejem-i 0(lbor, ki je bil sestavljen iz odbor-I °y tamkajšnjih društev in sicer iz “Vaškega društva Vza jernne pomoči, jj, °yenskega društva “Edinost” in iz trn 7^enja Svobodna Jugoslavija. Ju-® Rovanška nalbina v Cordobi jc hotečim odličnejše sprejeti dobrodošlega Bosta jn sprejemni odbor je sestavil lc*i program, katerega glavne točke so oh]6: -V s°b°to: pozdrav Cordobskih n asti. položitev venca, na spomenik n Martina, zvečer “lunch” v hrva-ejn društvu. V nedeljo zjutraj ,°v. društvo obisk ; mbre seljeni ubežniki, izdajalci in krvniKi našega naroda položili na spomenik nek venec z izzivalnim namenom. Ko jo tamkajšnja policija odstranila ta venec je g. Minister v spremstvu zastopnikov organizacij in navzočega ljudstva položil krasen venec na spomenik generala San Martina s katerim se je počastilo spomin velikega argentinskega tvori-telja samostojnosti Argentine. Po končani tej slovesnosti je g. Minister v Hotelirsprejemal naše rojake iz mesta in okolice. Želja vseh je bila, da pozdravijo in stisnejo roko g. Ministru, ki je vseh povabil k mizi in na vsako vprašanje vrnil prijazen odgovor. Marsikateri naš rojak sc je tu nekako iznenadil, ker razvidel je razliko med prejšnjimi in današnjimi zastop- — jugoslovanske Mir ; niki in spoznal je kdo so predstavniki deljo zjutraj obisk , našega ljudstva v ljudski Republiki Edinost” in opoldne j Jugoslaviji. Slišali smo razgovor roja-naselbine v “La kov iz okolice: “Vidite, kako sedi .-ned nami in se razgovarja naš Minister z Ijal tajnik poslaništva Bogdan Popovič torej, da so f*i v Tit ul/ Zastopniki Osrednjega Jugoslovan- enaki.” ovi Jugoslaviji vsi Gospod Minister-Pirc, ki ga je sprem- nami preprostimi delavci. Razvidno je sk 2 p ®8a Sveta, so dospeli v Cordobo v j * ek zvečer, dne 19. marca. Pri vhodu 1 Napovedan “lunch’’ v hrvaškem dru-***o so g. Ministra pričakovali in štvu vzajemne pomoči se je pričel s davili zastopniki’in člani zgoraj precejšnjo zamudo in to vsled tega, i. Njenih organizacij. Ura prihoda ni: ker je ta dan bilo precej slabo vreme pio, os saliulo con el fervor fraternal y os floy la bienvenida. Hace muclio que estamos esperando este momento, momento lleno de carino y fervor por encontrarnos en esta magni-fica reunifin donde nuestra colectividad de Cflrdoba tiene por primera vez la opor-tunidad de estar al lado del autčntico re-presentanten ed la Democr&tica Repfiblica Popular Federal Yugoeslavia, General Ma-,vor FRANCE PIRC. La yisita de nuestro estimado representante, es un hecho iq«e honra a sus compatriotas que en este momento se sienten muy satisfeclios. Nues-tros corazones golpean de alegria por en-contrarse con el Hžroe que ha defendido a javno javljena, a kljub temu se je e9. hotelom, kjer se je g. Minister na-zbralo veliko število jugoslovan-rojakov. Sprejel je takoj zastop- Skih 'uke organizacij, bil z njimi nekaj časa s,P;*jaznem razgovoru, nakar se je po- na obrazu 11 iti šel k počitku Ze isti - večer smo o rojakov veselje, radost in zdelo &elp nekako, el0 ,ie jugoslovanska' na-t)0 lna; oživela. Obisk zastopnika naše titi'e ^udske vlade je napravil velik f!jv vtla naše rojake, kar se nam ne zdi njenega, saj se je dogodilo' prvič v st, 0'’i zgodovini, da jih obišče pred-‘"'uk jugoslovanske vlade. * in je tudi večkrat deževalo. Priredite 1 ji so morali v zadnjem času vse pripraviti. Vsi jugoslovanski rojaki iz Cordobe so biii tu zbrani in ko je vstopil g. Minister Pirc so ga pozdravili z velikimi ovacijami in z vzkliki naši ljudski vladi in voditeljem. Navdušenja ni manjkalo. Vsi prisotni, možje, žene in otroci so dospeli do mize kjer se je nahajal g. Minister, ga pozdravljali, mu segali v .roko in vsak je spregovoril par besed in vsi so dobili prijazen odgovor od strani odličnega gosta. Med tem časom so igrali taburaši naše lepe pesmi in koračnice. Stopil je bios. Kosilo v hotelu S. Martin v čast g. Ministru el iHonor de los Pueblos de Yugoeslavia en el campo de bata.lia, contra los odiados invasores como asi tambižn contra los traidores de nuestra Madre Patria. Esta visita del Sr. Ministro serS. inolvl-dable para todos nosotros y una garantia para el me j or desenvolvimiento cultural en nuestra colectividad residente en C6r-doba. Es necesario destacar tambičn, que nuestra colectividad por intermedio de la Agrupacičn Yugoslavia Libre, controiada por la Cruz Roja Argentina, ha dado su apoyo moral y material a nuestros herma-nos en Yugoeslavia, que ban sido avasa-llados por el invasor; todo esto'se ha hecho porque hemos sentido en nuestra san-gre propia la injusticia y el atropello que ha sido cometido contra nuestros Pue- G. Minister položi venec na spomenik Gener. San Martin i...... s°boto ob 11 uri je g. Minister nato na .oder predsednik sprejemnega vi urade višjih oblasti, da pozdra- odbora tov. Anton Stepan, kateri je v Ujgj^vincijalne oblasti ker je bil ^°v obisk Cordobi uradno javljen. Poldne so organizatorji pripravi- ,° 'v . ‘ežili past gostu obed, katerega so se ude- ni. v.Zastoniki organizacij in razni čla-*eHci *n. P° obedu so se lnefl udeležil raZ!.Ui Prijazni razgovori o delo-bi[a v ^aših organizacij in izražena je dobi ''a vseh, da mora tudi v Cor-Seg0 Zavladati bratstvo in sloga za do-^rUŽit &Ve -iug°slovanske skupnosti in naših organizacij. * Pologi'3 Ur* P°P- Je; bilo določeno, da se Ha. £ Venee na spomenik San Marti-»i ?rec^ napovedano uro se je na k°v veliko število naših roja- Cordobe in daljne okolice; da imenu jugoslovanskih organizacij pozdravil g. Ministra in med drugim pov-daril potrebo skupnosti vseh Slovanov, katera skupnost bo najboljši porok za naš nadaljni obstoj. Takoj za njim je tajnik omenjenega odbora tov. Leonard Bujac imel sledeči govor: Sr. Ministro Plenipotenciario aereditado ante el Superior Gobierno de la Naci6n Argentina, General Mayor FRANCE PIRC, Coirpaneros Delegadosj Compatriotas y amigos de la R. F. P. Yu-igoeslava! En nombre de la Colectividad Yusoesla-va residente en COrdoba, y en el mio pro- Pcro no estuvo en los planeš la reac-ci6n de nuestros Pueblos. Hombres, muje-res y nifios, jovenes y viejos, todos uni-dos por un soio pensamiento y guiados por el Glorioso Mariscal Tito, echaron a los invasores de nuestra tierra para siempre. La Colectividad Yugoeslava frente a estos acontecimientos no podia permane-cer indiferente, su conciencia trabajaba inquieta, buscando la forma de ser fitil a nuestros hermanos que inocentemente han sido vfetimas del barbaro invasor. Flsica-mente no hepos podido hacer nada, pero en seguida nos henvos pueSlo a trabajar en la ayuda a nuestros Pueblos la que en poco tiempo ha dado sus bellos fru-tos, hecho por todos conocido. Con esto hemos cumplido un sagrado defcer hacia nuestra Patria de origen, deber que de no haber sido cumplido, hubiera hecho que en este momento nos sintičramos indignos de llamarnos Yugoeslavos, Es muy necesario recalcar tambiSn, en presencia de nuestro distinguido visitante, que en el Pueblo Argentino hemos encon-trado un verdadero amigo, y en sus auto-ridades una amabilidad unica čada vez que tenlamos >que resolver cualquier asunto. Por todo esto aprovecho esta oportunidad para saludar al pueblo y autoridades de nuestra segunda Patria, manifestando al mismo tiempo en nombre de todos nvis compatriotas, que como hasta aliora iia-remos todo lo que podamos por esta nuestra segunda patria, tal como si lo liici6ra-mos por nuestra Patria de orlgen. Desarrollaremos nuestra cultura, consi- Del občinstva pri sprejemu v Hrvatskem Društvu derando que una colectividad sin centro cultural es una ^olectlvidad completamen-te muerta, lo mismo que nuestro mutua-llsmo, el cual serfi para todos nosotros un gran beneflcio confimlco. Este aeto de hoy es un ejem.plo y una demostracl6n viva de nuestro entuslasmo. De no tener nosotros instiuciones como la que tenemos, dificilmente se hubiera podido realizar esta magna reunifin, en donde reina la comprensi6n yl el entendimien-to. Estoy convencido que en el futuro nuestra colectividad va a estar mucho mejor que actualmente, porque con la compren-sičn y la buena voluntad entre nuestras instituciones, las viejas discordias desapa-recerdn y olvidanln para siempre. Vivire-mos unidos, como es nuestro pensamiento. Asi unicamente podremos dar un alto ejemplo y realizar lo que nos proponga-mos. Viva la R. F. P. de Yugoeslavia! Vlva nuestro representante' General Ma-yor Franc Pirc. Viva nuestra Patria adoptiva, la Repu-blica Argentina! Nadalje jc imel govor zastopnik Osrednjega Jugoslovanskega Sveta, ki je v imenu tega pozdravil jug. naselbino v Cordobi. Pojasnil je delovanje in namen O. .1. S. ter vzpodbujal za na-daljno skupno delovanje meti tamkajšnjimi organizacijami. Vsi govorniki so bili večkrat pretrgani in na koncu pozdravljeni z burnimi aplavzi. Govoril je na to gospod Minister, katerega so rojaki, ko je stopil na oder, pozdravili z burnimi ovacijami. Gospod Minister je najprvo pozdravil rojake ter tudi iročil podrave od naše vlade P.L.R. Jugoslavije. Nato je dejal: “Znane so nam bile vaše težkoče in vaši medsebojni spori. Toda, ko vas sedaj vidim tukaj skupaj zbrane, vem, da ste si v duhu enaki in da Vaša medsebojna nesoglasja niso nič druzega, kot žalostne posledice stare 'Jugoslavije. Ko je bila naša domovina zasedena po sovražniku — je nadaljeval minister — in so bili naši narodi zasužnjeni ter na potu popolne propasti, tedaj je ostal samo še en izhod, ki je vodil do rešitve in v svobodo. Ta izhod je bila: SLOGA. Brez sloge bi bili neizogibno poraženi, kajti poznana je narodna pri-slovica, ki pravi, da “sloga jači, a ne- O. Minister na obisku v Slov. društvu “Edinost" sloga tlači”. Zato so se jugoslovanski narodi, vsi pravi rodoljubi, brez dolgega omahovanja in razmišljevanja združili v mogočno vojsko in z junaškim naporom vrgli sovražnika ven iz domovine. Čestokrat se je reklo: “Hrvat, Slovenec, ali pa kaj ta, kaj oni, samo Jugoslovan, itd.” Tudi to so posledice stare monarhistične Jugoslavije, kjer so nekateri srbski mogotci izvajali hegemonijo nad Hrvati in Slovenci. Zato rečem, da vsak dober Srb, Hrvat in Slovenec je istočasno dober Jugoslovan. (Z burnimi aplavzi vseh navzočih so bile sprejete te besede g. Ministra). Dve stvari sta potrebni človeku — je nadaljeval odlični gos£ —, da zadovolji svojemu telesu in duhu. V Argentini, kjer je vzajemna pomoč, ali kakor se tukaj reče ‘'socorro mutuo”, dobro razvit, najdemo v naši naselbini le malo takih organizacij in še te le povprečno malo razvite. Tukaj v Cordobi imajo dve taki društvi, eno je tukajšnje hrvatsko, drugo pa slovensko društvo “Edinost”. Tretje društvo, ki ga imate je “Svobodna Jugoslavija”. Potrebno je, da se vsi zavedni Jugoslovani učlanijo v prvi omenjeni društvi, kateri bi se lahko združili v eno samo močno organizacijo vzajemne pomoči, da bodo člani zavarovani v slučaju nesreče in potrebe in slednjič, da se vsi rojaki včlanijo v Svobodno Jugoslavijo, kjer naj se skupno goji kultura: naša pesem in naša glazba. Tukaj navzoč imate že lep tamburaski zbor.” di se je v imenu jugoslovanske naselbine iz Cordobe in vse okolice poklonilo g. ministru krasen album v katerem so bili podpisi vseh jug. izseljencev, ki so prisostvovali slavnostnemu sprejemu predstavnika naše F. L. R. Jugoslavije. Sprejem, katerega so priredili slovanski izseljenci v Cordobi nase® ! polnomočnemu Ministru P. Pircu jeJa. sen dokaz, da se smatrajo pravi sin®' fnaše nove Titove Jugoslavije. Obisk?'j Ministra jim bo ostal v spominu najvažnejši zgodovinski dogodek v 119 ši tamkajšnji naselbini. Neuspešno izzivanje izdajalcev Po končanem govoru g. Ministra je sledilo petje, kajti rojakom se je prav res iz srca zahotelo peti, posebno še to ko so videli, kako je našemu g. Ministru priljubljena slovenska pesem. Sledil je potem šee ples. Ko je pozneje g. Minister odhajal, so vsi rojaki hoteii še enkrat stisniti roko odličnemu gostu za vse je imel g. Minister prijazne besedo. * V nedeljo zjutraj je g. Minister obiskal Slovensko Društvo “Edinost”. Bilo je pa ta dan slabo vreme, ker je skozi deževalo in vsled tega se je sprejema udeležilo malo naših rojakov. Pozdravil je goste v imenu društva tov. Stepali in tudi g. Minister je imel kratek govor v katerem je izrazil svoje zadovoljstvo, da društvo deluje na polju medsebojne pomoči in priporočal naj združi svoje delovanje z bratskim hr-vatskim društvom, da bodo tako imeli v Cordobi eno močno ustanovo, ki bo delovala na polju samopomoči. Poslovil se je tu g. Minister od jugoslovanske naselbine v Cordobi in odšel v “La Cumbre”. kjer so mu naši izseljenci pripravili lep sprejem. V La Cumbre je g. Ministra spremljalo lepo število naših rojakov iz Cordobe. V hotelu “Las Dalias”, katerega lastnik je Jugoslovan Andrej Lončarič Franic je bil pripravljen obed. Prisotni so bili tu rojaki iz La Falde, Cosquina, Cruz del Eje in' drugih krajev. Po obedu so g. Ministra pozdravili in' govorili zastopniki U.S.J. in Slovanskega Udru- Vsem je znano, da je prispelo v to gostoljubno zemljo veliko število ubežnikov in izdajalcev jugoslovanskega naroda. So med temi oni, ki prihajajo iz vrst vojnih kriminalov, ki imajo na vesti veliko zločinskih dejanj izvršenih nad nedolžnimi žrtvami v času zadnje osvobodilne borbe. Bili so to zvesti psi v službi nacifašističnega okupatorja, ki so izdajali svoj narod in se po zlomu nacifašizma zatekli iskati zavetja in tako ušli zasluženi kazni. Ti ubežniki so se razpršili tudi širom vse Republike Argentine in tudi v Cordobi se jih nahaja lepo število. Kričijo o gostoljubnosti države v kateri živimo, a zlorabljajo to gostoljubnost s tem, da kjer morejo škoduejjo naši naselbini ter motijo javni red. Nekateri rogovilijo v javnosti, drugi se tišče v kotu in nočejo pred ljudi, ker se sramujejo storjenih izdajalskih dejanj. Da nadaljuje svoje izdajalsko delo v inozemstvu nam to pričajo dogodki v Cordobi ob priliki obiska polnomočne ga Ministra in veleposlanika F.L.R.J general majorja Franceta Pirca. Naše jugoslovanske organizacije so izrazile željo, da bi jih g. Minister obiskal in general Pirc je njihovi želji ugodil in obiskal Cordobo. Že pred prihodom g. Ministra v Cordobo so prijeli naši rojaki grozilna ano-nmna pisma in zavedajoč se, da je to delo naših izdajalcev, so neozirajoč se na grožnje pripravili g. Ministru čim lepši sprejem. V programu je bilo, da v soboto ob 5 uri pop. položi g. Minister venec na spomenik Generala San Martin. Pol ure pred napovedano uro je peščica izdajalcev našega naroda položila na spomenik venec, z izzivalnim namenom so delili letake na katerih so bile pisane najostudnejše žaljivke napram naši vladi in nje voditeljem. Gospod Minister Pirc se je obrnil do tamkajšnjega policijskega šefa in zaprosil, da bi se omenjen venec odstranil. Varnostni organi so razvideli namene teh izzivalcev, ugodili prošnji g. Ministra in venec takoj odstranili. V spremstvu naših izseljencev j® Minister položil ob določeni uri s'_J venec na spmenik Generala San tin. Pri polaganju venca se je slišaj® skupine podplačanih pobalinov žalJ1 vzklike, za katere se naše zavedno lju stvo ni niti zmenilo. Nazadnjaškem«1 zivanju smo na ta način pokazali na kulturo. Policija odstranjuje venec polož*11 po izzivalcih . Nameni izdajalcev našega naroda so uspeli. Dosegli so pa poraz in 3 j moto, katero so si potem TEŠILI P kozarcu v svojem gnezdu, t. j. v res*8 raciji “Pastorino”, ulica Umberto !■ San Martin. Tam so v družbi duhovnika komentirali o doseže® ^ “uspehih”. Prepričali smo se sajO* tem na licu mesta in nam je to J*s ■ dokaz, kdo vodi vso “akcijo” u^e^j| kov in izdajalcev. Zastonj ni napra naš g. Janez pred mesecem potova r, v Cordobo, ki je imel pri tej “akclJ gotovo vmes svoje prste. Naj bo dogodek v Cordobi vse® dajalcem našega naroda v poduk. . naša naselbina stoji trdno in na Pr‘ v poti in ne bo nikoli orodje in tudi ne službi fašističnih izdajalcev. o(j Še kak tak poraz in upamo, da sramu pred tukajšnjim' narodom,& -bo spoznal v pravi luči, ne po več vašega obličja. K D € C E la velika in navdušenja ni manjk8^ razne pomanjkljivosti pa so rojaki di prezrli, saj je med vsimi vl«c veselo razpoloženje. ..,j Končala je priredba in zadovdJ, smo se vračali domov. Toda tisto so naše misli jadrale daleč.; daleč m, Soči, preko štajerskih in dolenjs goric in dalje ob aJdranu, kjer tron kosti tisočerih najboljših Jugoslovan'^, Tisoči najboljših sinov, ki so se„z 8° t mi rokami uprli do zob oborožen«1 okupatorju in ga po brezpriinern naporu in kruti borbi vrgli ven iz movine. * Na koncu moram pa še nekaj 0,11 . tir niti, nekaj značilnega, ki priča 0 •), izlcrenosti in neogovornosti ljudi. V mislih imam neki tukaj® dnevnik, ki je hotel iz dogodka na San Martin, napraviti nekako >iseI1()() cijo, a se je popolnoma oddaljil resnice. Tako je pisal med drugi®_ di tole: “ ... respondiendo los que 1 ^ con el agente de ito con vivas al munismo”. To je podla laž, katere priča vsi resnicoljubni ljudje, k1 bili tisti čas na trgu. (Zaključuje na strani 5, 3 stolpec) Dodal je nadalje gospod Minister, da bi bilo dobro, da bi ne za par dni na te načrte že pozabili. Zaključil je govor: “Ne nasedajte onim razgrajačem, ki Vam očitajo te ali one namene, ampak bodite dobri meščani. Tudi ne družite se z onimi, ki so pobegnili iz domovine, kajti roke mnogih so krvave. Ne krvave z okupatorjem, marveč po zločinih izvršenih nad jugoslovanskimi ženami in otroci. To Vam rečem, ker pošten človek se ne more družiti z zločinci. Zaključujem, želeč Vam najboljše in najlepše uspehe. Živela F.L.R. Jugoslavija! Živela Republika Argentina!” Ob slovesu med jugoslovanskimi rojaki v T *n rac*i fašističnega nasilja drugi, bili primorani zapustiti °aao grudo. v ^imorski Slovenci smo se že takoj po prvi svetovni vojni začeli izšel j e-fas V ^r8'ent’no' že takrat smo zapustili žalostno sliko robstva, kjer nas je l2em tlačil in preganjal, da smo se na lastni zemlji čutili tujce. tr .A^Htin anas je sprejela v svojo sredo, kjer že dolga leta delamo in se sVf • 1110 za napredek te naše druge domovine. Koliko jih je že tukaj pustilo del mlada leta! Polni mladosti in zdravja, so dospeli, polni dobre volje do A’kajti med takratnimi izseljenci ni bilo pustolovcev, lenuhov in parasitov. Hani4 ^olga leta smo mislili na vrnitev in menda ni bilo nikogar med Ve'1’ K* k* mislil drugače. Toda v domovini se razmere niso poboljšale, tem-tolnPri*l° je naJhujše, ko je izbruhnila druga svetovna vojna in so fašistične ftia ^divjale po ostali Evropi. Tudi v teh žalostnih letih nismo zgubili upa-2 ’ ker smo bili prepričani, da se bodo teptani in ponižani dvignili proti ^pleem. In nismo se motili. V Jugoslaviji so se narodi s Titom na HIMEN Dne 27. preteklega meseca sta se poročila Milan Rogelja iz Temnice na Krasu ter Marija Pertovt iz Avč pri Kanalu. Ženin je zvesti naročnik Slovenskega Glasa. Svatba se je vršila na domu nevestinega brata Miha v La Plati, kjer živi še drugi nevestin bi'at in oče. Kakor je že stara slovenska navada ob takih prilikah ni manjkalo na mizi vsakovrstne okusne jedače in pijače. Miha in njegovi so kar tekmovali kdo bo gostom bolje postregel. Žal da sta prelepi popoldan in večer le prehitro minula. Dragemu tovarišu Milanu in Mariji v novem stanu obilo sreče. * - V soboto, dne 3. aprila sta se poročila Edvard Mozetič in Lidija Lozej. Oba sta zvesta člana Mladinskega odseka Slov. Ljudskega Doma. Svatba se je vršila v prostorih S. L. D. ulica Simbron, na katero je bilo povabljenih poleg sorodnikov in prijateljev tudi več članov omladincev S.L.D. Obilo sreče v novem stanu! čelu ^ 11 v oboroženem uporu proti okupatorju. Izseljenci smo se dobro zavedali, se s to borbo pričenja ona odločilna ura popolne svobode, ki je kakor .Janja zarja, razprostirala svoje žarke in oznanjevala narodom nov dan po temni noči. Z navdušenjem smo pozdravili osvobodilno borbo jugo-UjJ^skih narodov, čeprav je sovražnik tudi med nas skušal sejati neza-®?lj kot nikoli prej smo tedaj občutili željo po vrnitvi, in mnogim se je tf(j2e^a že uresničila. Nihče jim’ ni obljubljal tam raja in izobilja, temveč | to c^a> da se razdejana domovina dvigne čimprej iz razvalin, in ne samo lij pa tudi da se s petletnim planom ustvari nove pogoje za boljše živ- 2aii ?e8a so se na®i povratniki dobro zavedali, kajti vrnili so se s polnim Panjem, da jih po izvršeni nalogi čaka blojša bodočnost. Rki PoYratek izseljencev je vsekakor najboljši odgovor lažnjivim begun-diH l”SUnom> ki v svojih glasilih trobijo na štiri vetrove o neki krvavi v Jugosla-viji' si le nekoliko ogledali prizor v pristanišču ob ' ^artizauke” kjer je tisočera množica jugoslovanskih izseljencev v avljala odhajajoče, bi uvideli, kako so vsa njihova hujskanja in 2nje zaman. IŠČE SE Bolko Ernest iz Trsta išče svoje sestrične Frančiško Mrevlje (ali Mreule) vdova Mussun in Amalijo Mrevlje. Kdor bi vedel zanje je naprošen, da sporoči njihov naslov našemu uredništvu. OPERACIJE Naš naročnik in član SloAr. Ljudskega Doma Franc Juvančič je bil dne 31. marca operiran. Operacija je prav dobro uspela in mu želimo, da se kmalu in olcrevan vrne na svoj dom. * Tov. Karlo Mučič, član Slov. L. D. iz San Martina je tudi srečno prestal operacijo na želodcu. Nahaja se že na svojem domu. Želimo mu hitro okre-| vanje. TISKOVNI SKLAD Za tiskovni sklad Slov. Glasa so darovali sledeči rojaki: Karlo Mizerit............... $ 1.— Franc Lojk ................... 10.— Jakob Trebeč ............... „ 2.— Cotič Ferdinand ............ „ 10.— Gabrijelčič Peter „ 10.— Čope Radomir.................. 2.— Polan Alojz .............. „ 2.— Kozalič Alojz................. 2.— Od prej .................... „ 814.30 Skupaj ................... $ 853.30 NAŠIM ČITATELJEM NA ZNANJE o^i v zadnji številki SLOVENSKEGA GLASA smo poročali,'da pričnemo javljati z današnjo številko v podlistku Bevkovo povest // 1 današnjo številko v podlistku Bevkovo povest r v Kaplan Martin Čedermac ^er se je pa za to številko nabralo mnogo drugega važnega gradiva, ®eino izpolniti obljube in prosimo čitatelje naj nam to oprostijo, dovest pričnemo objavljati v prihodnji številki. UREDNIŠTVO. BANCO POLACO S. A. 1 Unico Banco Eslavo de Sud America Seccitin YUGOESLA VA Atendida por experfo personal de esta nacionalidad. • TRANSFERENCIAS DE FONDOS , de Ayuda Fomilier a Yugoes/avia. • CAJA DE AHORROS y CUENTAS CORRIENTES. Dos magnfflcos Servicios a disposicion de la Colecfividad Yugoeslava. 0 SECC/ON DESCUENTOS. El Banco eltnderi de inmedialo su Solicilud de C redilo. CONSUITENOS P I R S O N A l M E N T E O POR ESCRITO TUCUMAN 462 BUENOS AIRES C. CORREO 390 ^ SMRT FAŠIZMU Habla el 'Sire' Mis estimacdos amigos: El dia 5 del corriente nies despedi-moš a nuestros amigos que retornan a la madre Patria, a la que han dejado liace ya varios anos, por lo menos seis. Con emocion hemos visto llegar a “Partizanka” que sera la que los con-ducira de vuelta al terruno nafal, al que abandonaron en momentos difici-les apremiados por las dificultades de toda indole, acudiendo a esta tierra ge-nerosa y hospitalaria en busca de paz y de trabajo. Ahora, una vez liberada la Patria por sus hijos que regaron con su san-gre a la tierra para que en el la flore-ciera la flor de la libertad y la justicia, muchos de nuestros compatriotas ya han pr'epai'ado šns maletas y se dispo-nen a abandnoar a la Repiibliea Argentina, y muchos otros tejen sus fu-turos |)royectos encaminados al mismo fin, esto es, retornar a la madre Patria. Entre ellos se cuentan eincuenta y seis jovenes cuya lista publicamos en sitio aparte. Estos jovenes son todos conocidos nuestros ya que con ellos lie-mos eompartido muchas de nuestras horas de trabajo para la colectividad, como asi tambien muchas horas de nuestras diversiones, ya sea en bailes, pic-nics, excursiones, etc. a los que hemos concurrido siempre animados por el espiritu de cajmaraderia. que carae-teriza a la juventud yugoeslava. Ahora nuestros amigos han decidido volver al suelo natal para contribuir a la reconstruccion, que estii por con-cluir, y al levantamiento de la nueva Yugoeslavia, que ya podemos entre-veer en las obras que se han realizado, y en las que todavia se hallan en pro-yeeto, pero que pronto, muy pronto, se haran realidad. Es animados de este espiritu, esto es contribuir con el maximo posible a la construecion de la nueva Yugoslavia, que nuestros jovenes emprenden el re-greso. No faltarfin sin duda aquellos que hablan mal de es1a actitud, atribuyen-dola al deseo de encontrar comodidad y de vivir sin trabajar que nosotros sa-hemos no existen en el pensamiento de los que se vaiv, porque los conocemos como personas que se lian sacrificado desinteresadamente por nuestra colectividad y que sin duda haran lo quc este a su alcance para ayudarnos desde la nueva Yugoeslavia. Los que preten-dan ver en esta noble actitud, la del re-torno, fines ocultos, seguramente no saben lo que es trabajar desinteresadamente por nuestra colectividad, pues nunca lo habran heeho. Nuestra juventud y nuestra colectividad toda, pierde una gran fuerza eon el contingente que ahora se embar-ca. Esta perdida es tanto imas scnsible en cuanto al numero de los que se van, sobre todo por la voluntad que los' mo-via a trabajar por el bien comiin, la que ponen a aisposicion de la nueva Yu-goeslavia. Nuestra tarea inmediata en este sentido, es cubrir los claros que dejen nuestros amigos. SVOBODA NARODOJI Krojačniea ‘''Gorica’’ Franc Leban VVARNES 2191 Buenos Aire* Naproti postaje La Paternal T. A. 50 - 0857 Noti« de la Comision luveniNt Sli CULTURA En el activo realizado el dta 3 del cte. mes se deslgn6 la comist’6n encargada del Curso de enserianza del Idioma Esloveno, habifindose nombrado al companero Ri-cardo Bevcic, responsable de la mišma. Esta Comisi6n trabajarft conjuntamente con la Comisičn de Cultura de la C. Di-rectiva, la que designo al comp. F. Kurinčič encargado de lo correspondiente al curso. Las ciases se dictaržn los dias que de-signen los aiumnos conjuntamente con el maestro, prof. Krmac, lo que se harS lue-go de la conferencia educativa a realizar-se el 25 del cte. mes, noticia que damos mfis anvpliada' en otro sitio de esta p&gina juvenii. * ASAMHLEA GENERAL EXTRAORl)INA-RIA 1)E LA JUVENTUD DEL S. L. DOM Tambien se ha decidido en el activo d<>l 3 del cte. mes, dada la actual desorgani-zaci6n de nuestra Comisifin Juvenii Central, por incumplimiento de tareas por pa rte de muchos responsables, llamar a ASAMBI.EA GENERAL EXTilAORDINARI A el domingo 11 del mes corriente a las 16 hs., la que se realizard en nuestro local de Simbrčn 5148. En la oportunidad se ra n escucliados los informes de los miembros de la Comisi6n Juvenii, los que serftn discutidos, procedižndose luego a las resoluciones, quo consitirftn en el nom-bramiento de nuevos miembros para los puestos vacantes, y en la planiflcacKin de las tareas futuras. A esta Asan.blea General deberSn asis-tir tambičn los socios de las filiales, como asimlsmo las respectivas comisiones juve-niles que se hayan constituido. * j PRENSA Y PROPAGANDA El responsable de esta comsiifin reitero su pedido de material a las filiales, las que hasta la fecha no han entregado nin-gun material para su publicacWn. Asimis-mo ha manifestado que la pfigina juvenii debe ser utilizada al m&ximo como me-dio de propaganda para festivales, confe-rencias, etc. que la juventud organice, por lo que se ruega a los jfivenes que son responsables de prensa y propaganda, que ha-gan llegar peri6dicamente todas las noti-cias de las filiales para su publicaci6n, como asi tambižn que se organicen los respectivos diarios murales en los que se-ržn insertadas las publicaciones. Consideradas diversas propp1 isicioj1; | se decidio reestructurar la Coffli®1,’ Directiva, pasandose de inmediato a eleccion de sus componentes. . La pluralidad de los votos recay° los siguientes companeros: Secretario General Carlos Loj* Secretaria de Aetas: Adriana retto. Secretario de Deportes: Zorko car. ACTIVIDADES EN LA FILIAL PATERNAL El dia 4 de abiil a las 18.lil) lis., se realizo en la sede de Ja Filial Paternal de S.L.D. la Asaniblea General Ext.ra-ordinaria de socios de la ex-Junta Juvenii Slovenski Dom que debio reali-zarse el dia 20 de maržo ppdo. En primer terminu se procedio a la eleccion de Presidente y Secretario tl** Mesa, siendo elegidos los cornpaneros Boris Zlobec y Maria A. Giacomelli para ocupar los mismos. A continuacion leyo el informe de las aetividades desarrolladas por la ex-comision juvenii, su secretario Ricardo Bevčic. Informe que fue considerado y aprobado por la Asaniblea. Hicieron luego uso de la palabra los companeros Rafael Čebron y Rodolfo Marmolja, representantes de la Comi-sion Central Juvenii, los que recalca-rou la importancia de la reunion. Acto seguido se prodamo a la Junta como Comision Juvenii de la Filial Paternal de Slovenski Ljudski Dom. Bav •tjer- Secretaria de Prensa y Prop-minia Bevčič. ,ft, Secretario de Cultura: Boris 61 Sub-Comision de Deportes: .J Mužina, Ema Marušič, Ilector KUa V • v y Orlando Kaučič. Sub-Comision de Cultura : Maria comelli, Erna Paškulin y Boris bi Secretaria de Finanzas: Mer06 : Štoka. j|;i Representante ante la C. C. Ju'e Ricardo Bevčič. m (juedando de este modo tfjnstit1 la nueva Comision Directiva. jjS Realizado un bosquejo general de , aetividades a desarrollarse dentro de' Mas disciplina, mas trabajo, y mas responsabilidad! En los ultimos tiempos ha llegado a su culminacinn un fenomeno que se venia agudizaudo entre nuestra juventud. Nos referimos a la falta de responsabilidad de los que han aceptado cargos en la Coni. Juvenii que actualmente no los cumplen. Los companeros que asi proceden deben saber que no se los ha nombrado para desempenar un cargo honorifico, ni para figurar como mieiii-bros integarntes de la Comision Juvenii, ni ])ara reerear la vista a los demas eon su presencia en las reuniones, a las que por otra parte no asi.s-ten, para cumplir una tarea que han aceptado concientemente, pero que han demostrado 110 cumplir por irresponsabilidad. Es inutil que en la p a gin a juvenii figuren sus nombre en una lista enorme a la que se haee aparecer como Comision Juvenii, cuando luego ocurre que «1 realidad trabajan solo media d ocena de las dos que se habian nombrado. Es necesario que los jovenes que asi proceden, den lo mas pronto posible el motivu que ha causado su actual conducta y que tomen una resolucion por si mismos antes de que la tomen los jovenes en la Asam-blea General Extraordinaria čue se realizara el domingo 11 del cte. mes, en la que, por otra parte, con toda seguridad' se oiran voces de protesta por lo que ocurre. Ademas es necesario que todos sejian que nuestra sociedad la mante-nemos nosotros con nuestro trabajo, y que nadie puede darse el lujo de exigir uu uiihuuii« uuuid Ukleto10’ mi se jim moramo navadno zapuščine, tako na prosvetnem kot na ; vjniti in govoriti jim, v nam tujem gospodarskem polju, ki nas je stala o.. V in da se celo naši lastni otroci toliko truda in žrtev tu v tujini kot Majo šale na naš račun, kadar kaj Iv domovini! Sušeno povemo v pogovoru, ker ne | Veselilo nas bode na starost, ko bo-tJu am° zad°sti kasteljanščine. Kako , mo videli, da naše seme je vsaj deloma se to prenaša, kaj? teki k0(*° na®i otroci cenili našo pre-ttai na®° ro^no zemljo in kar je Jpotrebnejše nas samih, moramo si j; 2a^evati na vse mogoče načine, da alo takojšni pouk naše lepe ^.^nščine, in da tako spoznajo od j, naše leposlovje in veliko vred-? naših slov. pesnikov in pisateljev. , Cenje materinščine ni samo potreb- »o, v0’ anipak tudi koristno, kajti prego-Pravi: “Kolikor jezikov znaš, toli- obrodilo takšen sad, kot smo si ga vsi starši želeli v teh letih upanja na boljšo bodočnost, vsega slovenskega naroda! Draga mladina! polagam Vam v imenu vseh starišev na srce sledeče geslo: “Posnemajte naše velike može, ki soj s pisanjem in poučevanjem naše lepe ' besede, dosegli enakopravnost in svo- j bodo, slovenskemu narodu!” Sedaj pa vpišite se in pridno se učite! i Oče. j JJas EXIT0 ALCANZO LA DESPE-A LOS JOVENES OUE SE VAN C F ]0,»° habia sido prog rama do por la ®raci6n Juvenil Yugoeslava, el dia etl | ‘ mes de maržo ppdo. se realizo t,. *U l„ “TTTn” /In 1C(mte Lopez, el almuerzo de despedi 8 lop jovenes que se el dia ertibarearan del imes en <5* c^feanka t0j ^a liora fijada ya se encontraban hubcf lils ,mesas oeupadas por lo que tod",^lle improvisar para dar cabida a . 08 que deseaban estar ima vez ^ Presentes, siendo aplaudido con HABLAN LOS JOVENES QUE SE VAN: "Vamos a trabajar por el engrandecimiento de nuestra Patria" -al querido suelo que dejamos hace tan-tos anos, obligados por el regimen de dictadura de aquel entonces. Y si hoy es posible volver es gracias al heroismo y decision de nuestro pueblo. Nuestros hermanos supieron unirse y orga-nizarse para expulsar al invasor y a sus lacayos de nuestra tierra y forjar con la sangre de sus mejores hijos una Yugoslavia feliz y prospera donde to-dos vivan hermanados por un solo de-seo: TRABAJAR POR EL ENGRANDECIMIENTO DE PAZ CON TODOS LOS PUEBLOS LIBRES DEL MUNDO. Por eso, a medida que se aproxima hacia nosotros el querido buque ‘ ‘ PARTIZANKA”, en cuya popa flamea el emblema de la unidad y la fraternidad de los pueblos; nuestra emocion aumen-ta. “Partizanka” se llevara el primer grupo de repatriados que vuelven a ese pais de progreso para ayudar a su re-construccion. Despues de este, iran otros grupos, y asi sucesivamente, iran volviendo aquellos que tal vez nunca pensaban volver de haber seguido el regimen de terror y hambre que antes existia. Tengo la dicha de contarme entre ©1 primer grupo de repatriados y estoy en condiciones de asegurar que los 65 jovenes que forman parte de este grupo, tienen plena conciencia de su deber. Volvemos convencidos de que alli son necesarias nuestras fuerzas para la re-construcci6n; y estamos dispuestos a ofrecer abiertamente todos nuestros co-nocimientos y energias al servicio del adelanto y engrandecimiento de un nuevo y floreciente PAIS LIBRE en el mundo, la nueva YUGOSLAVIA. Los que quedan por su parte, deben redoblar sus esfuerzos para atraer a nuestras filas a todos aquellos compa-triotas amigos de nuestro pueblo, en esta forma ayudaran moralmente a nuestro pueblo. Deseo ahora expresar, a traves de estas lineas, mi mas cordial agradeci-miento al pueblo Argentino, que ha observado siempre con simpatia nuestro movimiento y la lucha de nuestro pueblo, especialmente en lo que concier-ne a la ayuda. Saludo tambien a los hermanoso de las organizaciones Eslavas y los invito a redoblar el trabajo por la unidad de la gran Familia Eslava en pro del adelanto cultural, artistico y moral, signi-ficando eso un progreso tambien para nuestra patria de adopcion; y final-mente quiero agradecer y saludar a todos mis queridos companeros con quienes he colaborado en la gran tarea de organizacion de la Juventud Yu-goslava y les digo: HASTA PRONTO! Antonio Oreb Antonio Oreb Nuestra colectividad vive hoy mo-mentos que seran inolvidables para todos aquellos que se sientan indentifi-cados con la causa por la cual nuestro pueblo realizo tantos sacrificios. Esta emocion se justifica por cuan-to un hecho de trascendental importan-cia y por tanto tiempo esperado y anhelado por todos, acaba de hacerse realidad: j YA ES POSIBLE VOLVER A LA PATRIA! Ya es posible volver 0r 1) * Mguoiava en ucuuo iuivo Nsd ,.0Rt*an Popovič, en un concep ^scurso, dirigio la palabra a to- 1( EL 25 DEL CTE. MES SERA INAUGURADO EL CURSO DE IDIOMA ESLOVENO (,'acto, con un ^itll n^anizado por la juventud de la Gran conferencia educativa y lunch a realizarse el dia 25 DEL CTE. MES a las 17 hs. en el local de SIMBRON 5148, Capital, del “SLOVENSKI LJUDSKI DOM” pro’ fondos para el sostenimiento del CURSO DE IDIOMA ESLOVENO JOVEN ESLOVENO: Concurra! PADRE DE FAMILIA: Lleve a sus hijos! COMPATRIOTA: Ayude a esta obra cultural! LA COMISION ORGANIZADORA Despedida de jovenes en la sede de la Federacion Poslovilen večer v Babiloniji Že smo imeli v pristanišču težko pričakovano “PARTIZANKO” in v par sto metrov razdalje, v največji buenos-ajreški dvorani “Babilonia” smo v petek zvečer, dne 2. marca poslovili prvo skupino Jugoslovanov, katere je “ PARTIZANKA” odpeljala v domovino. Centralni Jugoslovanski Svet v katerem so vključene vse jugoslovanske organizacije je pripravil poslovilno ve-čerjo, katere se je udeležilo nad 1.200 naših rojakov. Dolge mize so bile ob napovedani uri že zasedene in žal, da še par sto ljudi ni moglo več v dvorano, ker obširen prostor ni bil zadosten, da bi se ugodilo njihovi želji. Stregla se je večerja takoj, ko vstopili v dvorano in zasedli prostore častne mize polnomočni Minister in veleposlanik F.L.R.J. general major France Pirc, kapetan “ PARTIZANKE” in del posadke, predstavniki naših sosednijh slovanskih držav, slovanskih in jugoslovanskih organizacij, ki so bili sprejeti od občinstva z velikimi ovacijami. Po končani večerji je imel v imenu I Cotltralnega Jugoslov. Sveta tov. Peter j Zanetič sledeči govor: En este aeto de despedida, historico j por su significado, se eneuentran pre-1 sent.es para acompanar conjuntamente I con uosotros a los hermanos que se van j para la patria natal: su Ex. el Minis- j tro Plenipotenciario de la R.P.P. de Yugos1avia General Mayor France Pirc, su Excel. Budairn, encargado de nego-čios de la U.R.S.S., su Excel. Dr. Ale-xander Kunoši, ministr. plenipotenciario de la Republica Checoslovaca, su Excel. Stefan Szuimowsky, ministro plenipotenciario de la Repub. de Polonia y a ellos van nuestros saludos. A Uds. los que se ausentan y a quie-nes va este homenaje, los que esperan el abrazo materna 1 de la nueva Yu-goslavia, reciban tambien el inolvida-l)le y afectuoso saludo por parte de toda nuestra • colectividad, a traves el Consejo Central Yugoslavo en cuyo nombre liablo. A la Querida “PARTIZANKA”, a su capitan y a toda su tripulacion, que vienen en busca de los hermanos despues de lina larga auSencia, a ellos nuestros fervientes saludos. Hermanos: De manera especial, a la terminacion de la primera guerra mun-dial, comienza a emigrar una parte de la poblacion yugoslava a otras tierras. Esta emigracion no dejaba a Yugosla-via por que no amaba al terruno donde nacio y se crio, sino que la abandona-ba por que alli no encontraba trabajo, pan, libertad y justicia. Cuantas anoranzas, cuantos recuer-dos, cuantas cartas eseritas, cuantas ganas de volver en čada pecho nuestro; la espera se hizo larga, pero al fin llego el momento, por que en Yugoslavia ya no existe la falta de trabajo, de pan, BIL JE TO PRAVI IZRAZ BRATSTVA MED JUGOSLOVANSKIMI IZSELJENCI IN NAKLONJENOSTI DO NAŠE DOMOVINE F. L. R. JUGOSLAVIJE SLOVENSKA JURIDIČNA PISARNA Odškodnine, Odslovitve, Nezgodo, Dedščine in vse Sodnijske Tramitacije Urardne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NORTE 1119 - Piso 8 EBcritorio 823 (Nasproti Obelisku) T. A. 35 - 6243 Busnos Air«« Restavracija A. BENULIČ & KRESEVIO Izborna hrana Zmerne cene CHORROARIN 596 de libertad y de justicia. En la nueva Yugoslavia esta asegurado el trabajo, la existencia y la mas plena libertad para čada uno de sus ciudadanos. Los que vuelvan a Yugoslavia mu-ehas eosas nuevas encontraran, alli se destruyo y se destruye todo lo que aten-ta contra el progreso. Alli enconfraran tierra para trabajar, por que la tierrff' es del pueblo; alli encontraran las fa-bricas dirigidas por los obreros, sin la casta usurpadora y los benefieios seran del pueblo. Alli encontraran una cul-tura de nuevo lipo, una cultura amplia para todo el pueblo que no es patri-monio de unos cuantos como lo fue antano. A la juventud se le abre todos los caminos de la educacion, y del progreso. Alli encontraran a la mujer, mar-chando junto al hombre a la reconstruccion de Yugoslavia plena de dere-chos, sin distingos de sexo, al par que el hombre emancipado definitivamente de las garras seculares que lo aprisio-naban como un ser inferior. Alli encontraran un nuevo clima de libertad y un canto a la democracia popular. Alli encontraran abolidas la opresion nacional, teniendo čada uno de los pue-blos de Yugoslavia derechos iguales dentro de la ii.P.F. de Yugoslavia. Alli encontraran a la cabeza de ese gobier-no, al hi jo mas preclaro de Yugoslavia al gran mariscal TITO, heroe y con-duetor de la nueva Yugqslavia. Posi-blemente no eneuentren muchos de los seres queridos que han dejado, algnnos porque han muerto peleando por esa nueva vida, y otros como aquellos cu-yas fuerzas eran debiles para sostener el fusil, nuestros ancianos, o nuestros ninos, los cuales las bombaš fascis-tas mataron. Vds. vuelven a Yugoslavia a llenar esos vacios y a trabajar abnegadamen-te, con todos sus conocimientos por la reconstruccion de Yugoslavia y por la felicidad y bienestar de nuestros pue-blos, dentro de un clima de paz y de concordia. Lleven en sus corazones enchidofe de emoeion, recuerdos imborrables de la gran Nacion Argentina, de nuestra patria adoptiva, donde han laborado por el progreso de este noble pueblo, donde se han familiarizado con sus costumbres con sus formas de vivir, donde lian aprendido el idioma de Cervantes, la liistoria de esta Nacion, y Vds. ya de por si son un firme esla-bon en la vinculacion culturaI entre los dos pueblos que tanto los pueblos de Yugoslavia como el pueblo Argentino estan deseosos de mantener. Vds. los que se van al igual que todos los connacionales, en este snelo de San Martin al cual veneramos al par de la poblacion nativa, han sabido res-petar, la'S leyes y todas las normas cons-titucionales vigentes. Vds. como los que se quedan, som os una inmigracion trabajadora util y be-neficiosa para este pais, muy diferente a ese punado de indeseables que huyen de la justicia popular buscando refugio en la tierra cuyos hijos no los desean ni los necesitan. Vds., hermanos, al volver podran de-cir y deben desirlo a nuestros pueblos quc la historia del pueblo Argentino es rica en acontecimientos progresistas. Contadles lo que fue el Gran Capitan de los Andes: San Martin; decidle a nuestro pueblo quienes fueron Maria-no Moreno, Manuel. Belgrano, Bernardino Rivadavia, Domingo Faustino Sar- miento y Juan Bautista Alberdi, y contadle de todos estos grandes proqe-res que echaron los fundamentos de la Nacion Argentina. Decidles a nuestros pueblos que el pueblo Argentino es amigo de la R. P. F. Yugoslavia. El grueso de los connacionales que se quedan y que liondas raices echaron, deben suplir el lugar de los que se van fortaleciendo las socie-dades culturales y mutualistas de la cloectividad. % Nuestras sociedade's, agrupadas dentro del Consejo Central Yugoslavo, deben ser el fiel exponente de nuestra colectividad laboriosa atrayendo. en su seno a la parte de la colectividad que aun no lo esta, fortaleciendo su uni-dad y elevando su nivel cultural pro-porcionandoles amplios * benefieios y desenvolviendo nuestras actividades dentro de los marcos legales estrechaji-do čada vez mas los lazos fraternales con el pueblo del pais en que vivimos, lo que significa que elevando y edu-cando a nuestros connacionales en este sentido es dar un aporte a las inspira-ciones progresistas del pueblo Argenti no. Reciban, queridos compatricftas, el efusivo abrazo de todos uosotros; esta-mos seguros de que desempenaran un rol importante en la reconstruccion de nuestra Patria, y por el feliz termino del Plan Quinquenal que tienen los pueblos de Yugoslavia ante si para cumplir. No . se olviden de los que aqui nos quedamos, no se olviden de los amigos y compaheros, no importa su naciona-lidad, con los cuales han convivido lar-gos arios. Escriban y cuenten la verdad sobre esa nueva Vugoslavia, de los hom-bres como Tito, que sera el mejor men-tis a los que osan calumniarla. A ve-ces cuando uno despide tantos buenos amigos, se asoman Unas lagrimas a los ojos, a pesar de no quererlo uno. Pero estos 110 son momentos de lagrimas en los ojos, sino de j ubilo y de alegria porque Vds. retornan al seno de la Madre Patria que ansiosamente les es-pera para darlesv el beso maternal, y uosotros estrechamos vuestras manos y les decimos a pesar de la distancia : ESTAREMOS SI EM PRE JUNTOS! Govornik je bil ob zaključk, kakor j tudi med govorom večkrat pretrgan z I burnimi aplavzi. V imenu povratnikov je imel govor lov. Metod Stavrov iz Comodoro Ri-I vadavia. Ker tov. nima govorniškega dara njegov govor, čeprav pomenljiv ni z njim dosegel velikih uspehov. Mala deklica Darinka Cvetina iz podružnice “Tito” je nato poklonila g. šop cvetja. Partizanke” je po- deklica b»ig ed klonila lep šop cvetja Bosnič. Stopil je na to na oder eden izn*®1 častnikov posadke “PARTIZANKE ’ pozdravil navzoče občinstvo in zakU čil: “Dobrodošli na naš parnik “Pai^ zanko” jugoslovanski izseljenci, ki s vračajo v domovino in ostalim ldifenl°' Nasvidenje”. Takoj, ko je vstopil oder in tudi po pozdravu je bil tovai'8 burno aplavdiran od strani prisotnil}- Govoril je nato g. Minister F. PllC^ ki je najprvo pozdravil vse posai»eZ prisotne zastopnike slovanskih držav . prisotno občinstvo. Rekel je tudi g- J nister: “Današnji akt je naj večji (|( kaz povezanosti in sloge, ki vlada i"0 našo jugoslovansko, oziroma sloV'11! sko družino v tujini.” Moramo tu P1' pomniti, da takoj v začetku govora f Ministra so se zvočniki “pokvarili 1 čeprav je vladala' v dvorani velik8 šina je bilo nemogoče razumeti bes* g. Pirca. Pojasnil je nadalje g. ster, da povratniki bodo našli drug8 110 domovino, kjer se dela in ustvajJ boljšo bodočnost. “Odpotujete don11^ — je rekel, — da doprinesete tudi v> ■ vašo dobro voljo in delom svoj (‘e za izvršitev našega petletnega plan«-Ob koncu svojega govora je vsem lel vso srečo in pozdravil z: nasvi«e,1J v domovini! _ I Ko je končal svoj govor g.'Minist®’ so dosegli, da so zvočnike “spet p°]ir vili”- " ayl Mala deklica Olga Major od U" '’tJ iz Berissa je nato izročila kapit3 . “Partizanke” krasno sliko, ki sin1®0 žira v peterokraki zvezdi združitev s vanskili narodov. V imenu Žensl;(V odseka Centralnega Jugoslov: Sveta J tov. Pejakovic pozdravila kapitana mu podarila šop cvetja. . r Ob zaključku je spregovoril tudi P besed predsednik C. J. Sveta tov. K’,1 • Mikuličič in rekel, da vsi povratni * ki ste delali toliko let tu v tujini, odp tujete, da boste sedaj delali za sVOv mater domovino. Ob pozdravu je polagal povratnikom naj tam spoi-0^1' “da imamo tu v tujini eno veliko zar ženo slovansko družino”. . jf, S tem je bil zaključen poslovili'1 i čer povratnikom prve skupine, ki s? v I vrnili v domovino. Ob tem slovesu J® nas prevladovala samo ena želja1 daj se mi poslovimo in odpotujem0 njimi v svobodno domovino. Ministru krasen Tudi kapitanu Odbor U. S. J. v Cordobi poslovi nega člana Andreja in Agato 'Greg0 V Cordobi so poslovili tov. Andreja Gregorič, družino in dva tovariša ' . j. Tovarišem Povratnikom rii ,VI y v Jovarisi: Končno se je izvršila Va-zelja po kateri ste hrepeneli leto za stom ter dan za dnevom. Zapuščate ?a vedno to mrzlo tujino, v kateri ste ^gubili svoja najboljša imlada leta. racate se sedaj utrujeni po teški črni »0ei, nasproti svetli jutranji zarji, vra-vate se na domačo toplo grudo, ki bo e cvetela ko stopi nanjo sin, kateri ■e P° tolikih letih vrača utrujen k svo-■l* Ji»atei*i zemlji. j * vaših srcih kakor v ostalih srcih ' u§oslovanskih izseljencev se jo že ,®vno pojavila otožijost po domači zem- 3 enaka kot je razvidna v kitieali “ mion Gregorčičevih spevov, ko je ope- Va* Sočo, Triglav itd. ^ Na krovu “Partizanke”, katera Vas ^ b,,zino pelje preko širnega oceana, v ase oči že strme v daljavo iščoč Vam te ne vidncj zemljo, ki stoji ob obali ' furana, katere ime nam je dobro zna- °’ ker nosimo ga v sredini našega si'ca. f|l ^ ll'enutek za trenutkom ko sebližate iranski obali se v Vas pojavlja no-a n'0(\ nova do sedaj Vam še nepozna-sila, ki Vas Icliče k delu; kliče vas velikanske množice jugoslovan-1 narodov, kateri so pokazali toliko ,. ®5 toliko močiin toliko moralno pobile enotnosti. Ko boste na krovu “Partizanke” pri-'1'eli do vašega iilja v Split, Sušak ali eko, čakal Vas bo tam naš narod z od-1'tim srcem in rokami pripravljenimi a bratski objem, čakal Vas bo kot pri-mati sina po večletni odsotnosti. v »Van; ali® Ludvik iz Oseka; patina Rudolf i/. Dola Otlica; '*tfnc Andrej i/. Trnovga; Ivan iz Trsta, soproga in otrok; Klaudija iz Kihemberka; lvan iz Drškovca, soproga in otrok; 1' ?'° ,vuu iz Solkana; j,aleti2 Anton; j. lan Leopold iz Prvačine; K']*1'! Marija iz Prvačine; ani Mario iz Prvačine; *>e,,lin Franc iz Lahovče; Andrej iz Prvačine in soproga; Asata ''".jena v C6rdobi; jv ° M. Josip iz JelSane; 'Marjo iz Gabrovice; ^'ani i* Kastelnovga in hčerka; Jež16 Anton; ^ "Žič Srečko iz ltatuj; l(„ -'osip iz Krešnjevca; Mc Ivan ia Novega mesta, soproga in otroci; Ke|,jlai'e Ka,1<> Narečja; e'an Ivan in a otroka; . erger Anton; Tomažič Anton iz Hrušice, soproga In hčerka; Turnšek Janko iz.Trbovlja, soproga in otrok; Trebeč Stanislav iz Vrem, soproga in otrok; Udovič Anton, žena in otrok; Pezdirc Josip iz Gradca, soproga In otrok; Puhar Ivan iz Kanfanara; Seznam ni poopln, ker nekateri rojaki niso utegnili erudit isvojih zasebnih stvari in so mesto teh odpotovali drugi, katerih seznama nimamo. Poslovilen večer odhajajočim rojakom SLOVENSKEM LJUDSKEM DOMU Med prvimi povratniki, ki so se s “Partizanko” vrnili v domovino je bila tudi skupina Slovencev in med temi tudi člani Slovenskega Ljudskega Doma. Zato je Slovenski Ljudski Dom pripravil poslovilen večer, ki se je vršil v svojem sedežu ulica Simbron, dne 26. marca. Prisotni so bili, poleg skupine Slovencev, ki odpotujejo, predsednik Centralnega Jug. Sveta tov. Rude Mikuličič, odbor S. L. 1)., mnogo članov in naših prijateljev. Naše pridne in požrtvovalne članice so, kakor je v navadi, pripravile “lunch”. V ifhenu Slov. Ljudskega Doma je i rojake poslovil tov. tajnik Vižintin, ki je po pozdravu tudi rekel: “Po dolgem pričakovanju in hrepenenju se bliža trenutek odhoda in z od- LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN “TRIESTINA” Lastniki: KUKANJA in BRATA. GEC 25 de Mayo 2606 'CORDOBA NOVO STAVBENO PODJETJE R. Strehar ■ J. Lisjak ? calle FRANCISCO BAUZA 2694 T. A. 64 - 1509 ja kalkulacije, Proračune in Firmo obrnite se do novega konstruktorja RUDOLFA*STREHAR — Zasebno: Calle Virgilio 2941 rili v osvobodilni borbi. Spomnil nas je nadalje čemu in kako smo prispeli v tujino ter da večina nismonašli onega, po čemur smo hrepeneli. Ob zaključku svojega govora je rekel: “Ivo stopite na zeljo pradedov naše drage domovine, pozdravite naše brate in sestre ter jim povejte, da v inozemstvu imajo stotine in stotine svojih bratov, ki hrepenijo po hitrem povratku. Povejte jim, da jih iz tujine spremljamo in moralno podpiramo. Vam pa dragi člani, želimo srečen povratek ter vam kličemo ob slovesu: Nasvidenje kmalu!” Tudi tov. Mikuličič je spregovoril par besed v slovo. Obrazložil je kako važnega pomena je povratek te prve K . m S poslovilnega večera v Slovenskem Ljudskem Domu hodom se bo začelo za vas novo življenje — v novi luči in pojmovanju bratske kolektivnosti, katera skrbi za podvig življenskega standarta, kakor tudi za razširjenje kulturno prosvetnega obzorja, ki je temelj svobodne miselnosti v P. L. R. Jugoslaviji. Vaš odhod je velikega moralnega in materijalnega pomena. Z vašim odhodom izpopolnujete vašo miselnost v dejstvo stem, da doprinesete naši domovini nezlomljivo voljo v ustvarjanju dela, ki je glavni faktor za izvršitev petletnega plana današnje Jugoslavije, ki z gotovimi in neomajnimi koraki ljudskih množic veličastno vstaja iz razvalin naših domov, katere je razdejal kruti nacifašizem.” Obrazložil je, da se vrnejo v domovino,kjer se utrjuje z bliskovito naglico prava širša ljudska demokracija, za katero so se jugoslovanski narodi bo- Zobozdravnika Dr a. Samoilovi£ Dr. Feliks Faiicov Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ur« DON ATO ALVAREZ 2181 HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segurola 1608-14 U, T, 6T - 6250 Buenos Aires skupine v našo domovino. Omenil je o prihodu parnika “Partizanke” ter da je to ime zmagoslavno zaslovelo v zadnjem osvobodilnem boju. Ob koncu je tudi tov. Mikuličič želel vsem srečsn povratek v domovino. V imenu skupine, ki se j« povrnila v doomvino se je zahvalil za pripravljen poslovilen večer tov. Odon Štanta ter med drugim izrazil, da se vsi zavedajo dolžnosti, katere jih tam čakajo ter da se vračajo na razpolago ljudskim oblastem, da s svojimi skromnimi močmi, a dobro voljo, pripomorejo za izvršitev petletnega plana. Zaključil je: “Nasvidenje v naši domovini, Titovi Jugoslaviji.” Za zaključek je predsednik tov. Semolič pozval navzoče, da nazdravijo, roke so dvignile čaše v pozdrav in slišal se je en klic: pozdrav in čimprejšnje snidenje v domovini! Krojačnica LEOPOLD UŠAJ Avda. FRANCISCO BEIRO 5380, Dep. 2 T. A. 50-4542 VILLA DEVOTO l - H'l u l —H Ul NOV UPRAVNIK “SLOVENSKEGA GLASA” Tovariš Metod Kralj, dosedanji upravnik SLOVENSKEGA GLASA je podal ostavko vsled zasebne prezaposlenosti. Tovarišu Kralju se tem potom najlepše zahvaljujemo za njegovo požrtvovalno delovanje pri upravi SLOVENSKEGA GLASA. Mesto upravnika bo v naprej vršil tovariš Stanko Batič s pomočjo uprav-niškega odbora. Tiskovni Odbor SLOVENSKEGA GLASA POROČILO BLAGAJNIKA. Odbor Slovenskega Ljudskega Doma je sprejel sledeče vsote: Od bivšega U.S.J. Slov. Odbor $ 1.161.— za rekonstrukcijo Jugoslavije; od bivšega Slovenskega Dotma •$ 39.— za vojne sirote; od bivšega Ljudskega Odra $ 1.030 za rekonstrukcijo Jugoslavije. Odbor je omenjen denar že izločil likvidacijskemu odboru za rekonstrukcijo. Tov. Franc Rijavec, je izročil likvidacijo in blagajno prejšnjega D.K.D. Ljudski Oder v popolnem redu in $ 634.50 pribitka. Tudi tov. Jakob Lisjak je izročil likvidacijo blagajne bivšega G.IM), v popolnem redu in s primanjkljajem $ 117.25. Tein potom naprošamo tudi ostala bivša društva, da bi čim prej izročila likvidacijo blagajne. Vinko Batagelj Blagajnik. IZ PODRUŽNICE SAAVEDRA V nedeljo 14. marca se je vršila v podružnici Slovenskega Ljudskega Doma v Saavedri, vinska trgatev in plesna zabava. Kdor je prispel v naše društvo ob napovedani uri je kar žalosfno pogledal in si mislil: tukaj bo danes prav malo veselja. Toda razočaral se je kdor je tako mislil, ker kmalu se je nabralo toliko članstva in povablenih, da je bil naš društveni prostor skoraj premajhen. Tako je bil ponoven dokaz, kako velik utis je napravila med Slovenci težko pričakovana, ampak vendar enkrat uresničena združitev naših društev v en sam Slovenski Ljudski Dom. Obiskalo je trgatev tudi Večina odbornikov Centralnega odbora in njegovih družin. Tudi mladinski odsek ni pozabil na nas. Ples se je začel, če ravno na plošče, prav živahno razvijati in vinska trgatev je bila še precej dobro pripravljena in je dala našim plesalcem velikega veselja, da so prav pridno smukali sadje z “latnika”, za kar so bili peljani pred sodnika, da jim je dal zasluženo kazen. Bufet je bil dobro pripravljen za kar je našim članom in povabljencem dal velikega vesolja, da so pričeli prav lepo prepevati naše lepe pesmi. Tako smo preživeli lep in prav vesel večer, kateri bo ostal za več časa v spominu vsem prisotnim. ' • Pozdravil nas je ob tej priliki tudi naš profesor Albert Prinčič, kateri je s kratkimi besedami povedal, kako velikega pomena je edinstvo med Slovenci, posebno pri mladini in tudi, da se mora naša mladina tesneje oprijeti našega jezika. A. Bergoč. GLAS ODBORA, KNJIŽNICA U. S. J. — PODRUŽNICA PIxKYK(> Za rekonstrukcijo Jugoslavije so darovali: Po $ 50.-—: .Petrovi?, Anton in Gretica; iPo $ 40.—: Stemerger Ciril; Po $ 30.—: Filipi« Ivan, Bubnič Mirko, Gustinčič Franc, Gustinčič Štefanija, Gustinčič Nčlida; / Po $ 25.—: Milavec Franc, PeruSko Rok; Po $ 20.—: Samsa Matija, Udovič Franc, Skrjanc Milan, Čendak Anton, Štraus GaSpar, Grlj Ivan, Šircelj Josip, Menrat.h Josip, Jasin Djoka, Blažič Ciril, Brajkovič Anton, Stemberger Josip, Gregorčič Franc, Hauptman Ivanka. Skupaj $ 570,-r-. A. Hrvatin. Da ohranimo značaj slovenskega naroda se moramo jedrnato poglobit' v obširno študijo našega etičnega izvora ter slediti naravne procese našeg^ j ljudstva, ki se je tekom stoletij borilo za svoj narodni obstoj in ki danes tvori i enoto F. L. R. Slovenije v F. L. R. Jugoslaviji. Naloga Slov. Lj. Doma, ki ima namen dvigniti kulturno prosvetno raven naše emigracije ni nič kaj lahka, kajti v današnjih dneh sc mora predvsem društvo boriti za svoj obstoj in prenašati vrsto raznih ukrepov »j' • strani oblasti, ki onemogočujejo društveno delovanje v javnosti: namreč.• kuilurne prireditve. In naša naselbina je tradicijonalno navezana na feS^’ vale, ki so vedno mnogo kulturnega doprinesli. Danes so nam festivali za; branjeni največ z namenom, da naše članstvo izgubi zanimanje do organizacije in se na ta način cepi. To je smoter raznih ukrepov, ki jih dejansk0 prenašamo. A ko pa trezno pomislimo s tem ni še konee sveta. Za čimlažje prenesti te sedanje ovire se moramo poglobiti in polagf.*1 več zanimanja do čitanja knjig, naše dobro preskrbljene knjižnice, ki nuclij(> našim rojakom neizčrpen kulturni zaklad s katerim moremo dejansko ra^-širili kullurno obzorje. A resnici na ljubo moramo povedati, da naše članstv0 polaga malo pažnje do naše lepe knjige, ki pozabljena leži v omarah. Zakaj se to sploh dogaja? Vzrokov je mnogo in nekatere hočemo t" nav. sli. Predvsem pretežna večina naše emigracije životari in se porazg11^ l.ja v tujini in to vsled tega ker se ni oprijela nobenega društvenega delovanj®’ ki l>i jo držalo v stalni vaji in miselnosti ter ljubezni in zdravi zavest1' da slovenski narod ima neprecenljive klasične in sodobne literarne vrednot?' ki v svojem bistvu ne zaostajajo, marveč v gotovih panogah celo prekašaj1* delu velikih narodov. Potom knjige bi spoznali v pravi luči moralno moč našega slovenske^ ljudst va iz katerega so izšli naši veliki pesniki in pisatelji. Kdor ne pozna naš11 pesnike in pisatelje ne pozna slovenskega naroda in kot tak je le tvori11) številka, ki ne vsebuje nobene pozitivne sile, ki bi bila na razpolago cel*'11 za občestranski napredek kulturno prosvetnega dela. Da si naše članstvo razširi kulturno obzorje, je potrebno predvsem, : se posveti čilanju knjig, kajti v okoliščinah v katerih živinjo in ako hoče"10 ohraniti našo miselnost in biti povezani z našim, to je s slovenskim narodo"1’ je edinole knjiga, ki nam bo vedno nudila in utrjevala vezi z našim lujdstvoi*1. Prepotrebno je čitanjc knjig, našim mladim aktivistom, ker pogostoma se ki Sl! rost> spodbuja moralo 11 zdravo zavest ter ljubezen do našega slovenskega ljudstva. Za Odbor: Glavni tajnik: Jože Vižintin Predsednik: Emil Senio^ i repoireono je cuanje Knjig, našim mladim aktivistom, ker pogostoma dogajajo slučaji, da zavzemajo gotove smcrnice v svojem delovanju, ki ^ pravo protislovja za naš obstoj. Zatorej posvečajmo naši knjigi ves pro-f1 čas, ker edino napredna knjiga je pravi tovariš, ki spodbuja moralo 1,1 To in ono BELEŽI GOLOBOV Ko je Bidault v Turinu izjavil, da Potek in konec vojne je vsem znan, znana pa ni vsem sledeča primera : Napoleon je hodil do Moskve, to je od bodo Trst “kratko in malo” dali kar Italiji, so ga vprašali novinarji, če bo tudi Francija vrnila Italiji tisti kps zemlje, ki je dobila po zadnji 'mirovni pogodbi. Poročilo pravi, da je Bidault zmignil z rameni in molčal. Vsekakor je zanimivo. Kardelj piše v knjigi “Pot nove Jugoslavije” prav o tem še vedno svežem vprašanju, med drugim tudi tole: “Jasno je po vsem tem, da se za besno protijugoslovansko kampanjo v zvozi s Trstom skrivajo sovražniki demokracije in svobode 'malih naradov, ljudje, ki ne žele, da. bi se do kraja likvidirali ostanki fašističnega reda v Evropi”. Zadnje čase je od dne do bolj jasno kdo so ti ljudje. * Menda že veste, da so angleški laburisti levičarji, saj tako so se predstavili pred volitvami. Na shodih so pravili, da bodo v zunanji politiki držali prijateljstvo s So v j. Rusijo, ker “levica je, — tako so trdili — ki se lažje in bolje razume z levico.” Kar so trdili je resnica, le da od njih levice je ostal samo še prazen rokav. * Ko so Nemci gazili sneg proti Moskvi, so se našli ljudje, ki so se spomnili Napoleonove usode. Kaj pa če bi se to ponovilo? Slišal je to tudi Hitler in stopil pred radio ter dejal: “Najdejo se tepci, ki ne morejo razumeti, da .je med Napoleonovo in našo hrabro vojsko razdobje sto in več let.” To se pravi, da se je Napoleon napotil v Moskvo peš, medtem ko gredo Nemci z moderno motorizirano vojsko. dneva ko je prekoračil rusko mejo in dokler ni dospel v Moskvo “promedio” na> dan nekaj čez 9 km. Hitlerjeva “bliskovita” vojska pa je napravila koimaj dobrih 6 km na dan in ni prišla niti do Moskve. Kakor se vidi, ura teče za vsi h in Rusi so pokazali, da so zadnjih dvajset let spali samo toliko, kolikor je bilo neobhodrio potrebno. Tudi to je podučljivo. * “Pred sončnim vzhodom” je naslov knjigi lepih povesti, katere je spisal Anton Ingolič. Vse povesti sep nanašajo na dobo okupacije, zato je beseda “lepih” menda nepravilna. Bolje je napisati “žalostnih povesti”. A ker je skoraj v vsaki drami tudi nekaj komike, jo najdemo tudi v tej knjigi. Evo en primer: “Ljudje bodo padali kot muhe. V Evropi bodo ostali samo Nemci in nekaj tistih narodov, ki delajo zanje. Nam Srbom bodo Nemci dali košček puste zemlje, če bomo pametni. Tako nam je govoril naš totovec. Nekega dne pa se je le nekdo ojunačil in ga vprašal: “Ne zamerite, gospod, od kod pa bodo Nemci dobili toliko ljudi?” Totovec ga je grdo pogledal, čez čas pa nam povedal tole: “Mi Nemci zmoremo vse, to bi vi srbski tepci, že lahko cedeli. Sami na svoji koži ste okusili nemško pest in nemško pamet. A -vse sedanje naše uspehe bo zasenčil najnovejši nemški izum: tovarna za ljudi. Da, le glejte me, mi imamo tudi tovarno za ljudi! Že dve leti delajo naši strokovnjaki poizkuse, ki so se seveda posrečili. V malem že produciramo ljudi. Toda v kratkem jih bomo začeli na veliko. Še mesec, dva, pa bomo imeli na desetine tovarn, ki nam bodo izdelale vsaka na dan po več sto ljudi, a kmalu po več tisoč. Seveda že odrasle ljudi, vojake!” Gledali smo ga molče. Kdo si je upal kaj reči? Nekdo se je pa le oglasil, vprašal je kolikor mogoče zmerno: “Ali bodo vojaki že izvežbani in oboroženi?” “Tepec”, se je zadrl totovec, “seveda bodo izvežbani in oboroženi z najmodernejšim orožjem. Kmalu jih bomo imeli na miljone, ki se ne bodo bali ne bolješvikov in ne hudičev.. Z njimi bomo zasedli ves svet. Vi; srbski butci, seveda zijate, toda vedite, da smo mi Nemci zmožni vsega!” Tako nam je govoril in bilo jih je, bogme, nekaj takih, ki so mu skoraj verjeli.” Slako smo se smejali. “Tega totovca bi rad videl!” “Eh, to je nemogoče,” je kmet odvrnil, “dva meseca nas je mučil, potem so ga pa lepega dne našli v bližnjem gozdu. ’ ’ Znan je Napoleonov izrek, ki pra'1’ da so za vojno potrebne tri stvari: ^ nar, denar in denar. Tega mnenja s tudi v Washingtonu, ki ga kar pol’1 Žaklje pošiljajo v Grčijo, Turčijo, | tajsko itd. Dasi bi bilo nesparn KH etn0 i podcenjevati moč denarja, vendar ) 1 tudi res, da je že mnogo slavnih i*re kov splavalo po vodi. Z denarjem s. j res kupi mnogo, a najmanj se kuP i pravo domoljubje in junaštvo, katei j so slovanski narodi v zadnji vojni P° ! kazali v tako veliki meri. V Kranju je bila pred nedolgim ® som organizirana razstava vsakovr^ nih domačih izdelkov. V književnf11 oddelku se je čital sledeči GorkiJe napis: “Vse; kar sem si dobrega prid°^' sem si pridobil iz knjig.” , j,, Razstavo je obiskalo mnogo ljudi ^ med temi tudi pesnik Oton Župa11('!' ki je napisal v spominsko knjigo sl^ če besede: “Denar, sveta gospodar? Delo, oblast mu bo vzelo!” Casa “VILLA REAL — SEPELIOS DE CALIDAD — LUJOSOS AUTOS PARA CASAMIENTOS. — de — Victor M. Herrera Consulte: Avda. FCO. BEIRO 5000 esq. Bermudez U. T. 50 - 4791 10. Aprila 1048 SLOVENSKI GLAS Str. 11 VESTI IZ JUGOSLAVIJE ^fRSKI ITALIJANI RAZVIJAJO ®V0J0 KULTURNO DELAVNOST . Pripadniki italijanske manjšine v ’ "goslaviji razvijajo svojo lcniturno rjvnost in življenje ob bratski po-0(!1 vseli jugoslovanskih narodov. 1*0 .Sv°boditvi je bila ustanovljena Itali-J8naka unija za Istro in Reko, ki zdru-?uJe Številne italijanske kulturne klu-?> gledališke in glasbene skupine ter ore iz vsoh mest, kjer živijo Italijani. ''Ituriia delavnost unije sloni na ši-l5ei>i sodelovanju množic na načelu ttZVQja nacionalne kulture naprednega . avaja. Italijanska unija je organizira prvi festival kulture Italijanov Pe in Reke, ki je bil v Rovinju in ki ki ot trajal štiri dni. Rovinj je bil izbran t mesto festivala predvsem tudi za-tega 'lO; fei ker je odigral pomembno S° v narodno osvobodilni borbi. Na ,^>valu so sodelovali zbori ifalijau-q1*1 klubov kulture iz Rovinja, Reke, ,Patije; Lovrana, Dinjana in Poreča, ,‘klorni skupini iz Rovinja in Labina, 1^'t'Ue ekipe pionirjev iz Pulja, Re-u’ Rovinja, Pazina, Labina, Opatije, , reča in Vale, nadalje osebje opere in ^aine Narodnega gledališča na Reki I >■ kot gostje tudi tržaški zbori in folk-rUa skupina iz Zagreba. Rovinj je svoje goste ves v svečanem o-as|i pomembnega praznika. Poseben f0l)ien pripada temu festivalu tudi za-^C*1 navzočnosti skupine 50 zastopni-°v Zveze kmetovalcev iz Italije ter elavcev iz Torina pod vodstvom Zvezda tajnika Rosija, ki je v svojem go-■ 0,'U dejal, da je prišla skupina Itali-1 ten°v iz Italije v Jugoslavijo zaradi v 8a, ker je Jugoslavija svobodna dr-je last vsega ljudstva. Ro-jski festival je jasno izpričal vsebin ^»v.ctll> d*1 so pripadniki italijanske ^Jšine v novi Jugoslaviji resnično kbodni in da s svojim deležem svoje turne delavnosti prispevajo k sploš-i 'Ul delu jugoslovanskih narodov za Iii)/dnj° c^'^ave na osnovah prave sti e demokracije. Pomembnost fe-So!ala ni le v obsežnosti programa, čih Vanju množic, številu nastopajo-la atllpak tudi v svoji ideološki pod-’ v izkazanem dejstvu, da je nova ]je^°sl'avija država, kjer je zagotov-n,a enakopravnost vseh narodov ter iijji l)v° bratstvo in enotnost. Rovinj-dai.lestival je pokazal možnosti za nalijrazvoj in napredek kulture ita-^tap• e naro(*ne manjšine. Predsednik ganske unije za Istro in Reko G. oK-^ota je ob rovinjskem festivalu r,!11 Članek, v katerem ugotavlja, da ZA NAPREDEK OBRTI Obrtniške zadruge v Beogradu so važen činitelj za pospeševanje obrtne delavnosti ter krepitev lokalnega gospodarstva. V Beogradu je danes 52 obrtniških predelovalnih zadrug s 1922 zadrugami. V letu 1947 so izdelale te zadruge proizvode, vredne 181 milijonov dinarjev, ter predelale . odnosno potrošile surovin za 64,520.000 dinarjev vrednosti. Zadruge posvečajo posebno skrb vprašanju izpopolnjevanja kakovosti proizvodov. Čevljarske zadruge so lani izdelale 3913 parov čevljev, 19.540 parov sandal in 2500 parov copat, razen tega 27.504 gumovih in 23.504 usnjenih opank. KAKO JR lil 1,0 V START JUGOSLAVIJI IN KAKO JU V N(5VI Ustvarjalna sila nove Jugoslavije se odraža tudi v prosvetnem in kulturnem življenju. Nekdanji očitki kulturne zaostalosti so že davno premagana stvar, številke, ki so nam na razpolago, kažejo ogromno razliko glede na kulturno prosvetne prilike v novi in stari Jugoslaviji. V stari Jugoslaviji je bilo n. pr. 21 umetniških šol s 3173 dijaki. Danes jili je 00 z 1:2.884 dijaki. Za te šole je potrošila stara Jugoslavija 0,235.101 din., dočim prejemajo te J ustanove v novi Jugoslaviji 35,398.082 din. V letu-1938/80 je bilo v stari Jugoslaviji 21 stalnih gledališč, danes jih je 47. Izdatki za stalna gledališča v nekdanji Jugoslaviji izkazujejo 10.821.374 din., danes pa 185,140.051 din. Muzejev, galerij in umetniških zbirk je bilo v bivši Jugoslaviji 52,danes jih je 74. Dočim je bilo potrošenih za te ustanove 1. 1038/0, 7.00*8.055 din., prispeva država danes za te namene 20.24ti.852 din. /a finansiranje knjižnic ter raznih arhivov je šlo v stari Jugoslaviji 2.810.073 din., danes se je dvignila ta postavka na 13.100.001 din. Seveda so ti milijonski zneski za kulturne namene vključeni le v zveznem državnem proračunu Federativne Ljudske republike Jugoslavije. K temu pridejo še posebni proračuni posameznih republik, ki te postavke znatno zvišujejo. Kakor povsod v novi Jugoslaviji jfresenetljivo zmaguje delo človeških rok; tako stopa po isti zmagoviti poti tudi delo uma, ki ima v novi ljudski oblasti vnetega podpornika in pospeševalca. Najzgovornejši dokaz za to so navedene primerjave. PRIMORSKE VESTI (Nadalj. z 2. str.) Ukinejo naj se vsa nepotrebna in tržaškemu gospodarstvu škodljiva javna dela, ki naj se omejijo na najpotrebnejše, to je gradnjo stanovanj. Tudi naj se uvede na Tržaškem ozemlju takozvanl progresini daek, ki bo sorazmerno z denarno zmogljivostjo obremenjeval davkoplačevalce. NOVA GORICA DOBI STUDIJSKO KNJIŽNICO Izgradnja Nove Gorice je povezana najtesneje z vprašujem njene kulturne prosvetne povzdige. Za gorišlce prosvetne delavce je prvenstvene važnosti ustanovitev študijske knjižnice, ki naj bi pomagala pri izpolnjevanju njihovih obče prosvetnih nalog. Doslej je zbranih za la namen nad 500 knjig. .Med temi jih je precej, ki so neprecenljive važnosti za poznavanje ter proučevanje zgodovine 'Slovenskega Primorja s Furlanijo, Trstom in Istro. Predvsem bodo zbrane v tej knjižnici one knjige, ki so jih izdali slovenski kulturni delavci in slovenska društva v Slovenskem Primorju in Istri kljub fašističnemu nasilju skozi 25 let. Okrajni prosvetni svet v Novi Gorici je sklenil, da lio organiziral zbiranje spomenikov iz časa primorske narodno osvoobdilne borbe. O TEM IN ONEM V tržaški razstavni galeriji ‘‘Scorpione" je razstavil slovenski slikar Avgust Černigoj 25 svojih' umetnin. Na razstari prevladujejo pokrajine. Stavka v tržaški konopljarni je prenehala, čim je ravnateljstvo obrata pristalo na delavske zahteve in preklicalo nameravane odpuste. Tudi v Slovenski Benečiji se fluti pred-lilna razgibanost kljub terorju pripadnikov sedanjega režima. Slovensko ljudstvo bo volilo kandidata Demokratične front« Slovencev. Umrli so v Trstu 72 letna Katarina Požar, 34 letna Ljudmila Saksida. 50 letni Just Jurklč, 24 letna Nerlna Pečar, 75 letna Ana Santin, 87 letna Antonija Abram, 39 letna Marija Jamšek, 68 letna Ana Jerkič, 78 letna Dominika Florlč, 81 letna Helena Kverč, 55 letni Ivan Smrtnik. G. JERKIČ & P. ROIC “HOTEL ALPINA” Nasproti postajo "Huerta Grande" ’ SIERRAS DE CORDOBA Med gorami v višini 1000 m. ODPRT CELO LETO, Recreo “lEuropa” Pripraven ta nedeljsV* islete v Tigre. Prevoz s postaje Tisi» FCCA. do Ro-crea in n//.v/a\%v/.%vav.,.\\vv.vav.,.v..v.v.v.v.vav.v.v, Mteccion - Proyeccion - Construccion v v Roberto F. lievpusceK Liuis Stok TECNICOS CONSTRUCTORES CALCULOS T)E ESTRUCTURAS METALICAS Y IIORMIGON ARMADO EN GENERAL Pl*AN0S — TRAMITES — FIRMA ESCRITORIO : 8037 Buenos Aires T. A. 50 c*LDER0N 3062 tri- lvado; LUIS STOK T6c. Construotor JI Virgillo No. 3941 |. ^'VrtvwWVWWWAWVVAV.VWAW.W >V.WW>ViWiWWI Privado: ROBERTO F. LEVPUŠČEK Tčc. Constructor Calder6n 3003 T. A. 50-8037 H E R R E R I A DE 0 B R A HUMAR y MAKUC Av. Central 3720 Calle No. 2 3729 U. T. 741-4520 PRODAJALNA - TOBAKARNA Prodaja raznih časopisov, revij, slaiilc ter raznovrstnega mogkega ln ženskega perila. VLADIMIR BENKO Avda. Francisco Beir6 5709 VILiLA DEVOTO - BUENOS AIRES STAVBENI KOVAČ FRANC ČOHA Calderon 2779 U. T. 50-6*55 Dr. SANTIAGO DOMINGO ZARICH K mgičnl zdravnik Notranje bolezni za ženske ln otroke R O S A K I O C6rdoba 0317 T. A. 04338 RUDOLF KLARIČ INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOT JOSE BONIFACIO 663 BUENOS AIRES RESTAVRACIJA IN BAR B I L L A R — Vsakovrstna domača prehrana. -— LASTNIK: Peter Benčič INDEPENDENCIA 4202 vogal MARMOL BUENOS AIRES LA VOZ ES LOV ENA EMTADO POR LA SOCIEDAD VUGOESLAVA “HOGAR POPULAK ESLOVENO” Ri Adi RAM T. A. B rjWVWfJV.VfJWWJWfJVWVfMrSfmVSJWJ,nmJV.,.m.mSmamVS. I » l Tiskarna “Cordoba Tiskarsko podjetje naših rojakov Ferfolja, Baretto & Paškulin Izvršuje vsakovrstna 'tiskarska dela ★ i BUENOSAIRES Gutenberg 3360 T. A. 50-3036 Nasproti postaje tramvaja Lacroze na Avenidi San Mariin V^V.V^.VAV.NVAV/.V^.V/AUV.VV/.VA’, V.W.WWVyWWA Foto - Arte MARCOS Najpopularnejša na Doek Sudu Facnndo Qulroga 1325 U. T. 22-8317 RAZPRODAJA KRUHA TROBEC GUŠTIN Dovažam na dom Heredia 477 U. T. 51-7165 FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales de construcci6n A vda. Fco. Beiro 5671 U. T. 50-5381 ELECTRICIDAD Y PLOMERIA JOSE RADAN Franc S t e k a r STAVBINSKI PODJETNIK Ram6n L. Falc6n 6371 U. T. 64-3084 Franc Može Tehnični konstruktor TOVARNA MOZAIKA VILLA A. GIARDINO Est. Thea HUERTA GRANDE — T. A. 43 Bernaldez 1550 Buenos Aires lleinaldo W0%»aerman MEDICO Nazca 2381 U. T. 50-2845 TRGOVINA JESTVIN "TRST" STANKO MIHELJ Charcas 3120 JJ. T. 72-4957 UMETNO STAVBENO MIZARSTVO Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ Avda. de los Incas 5021 U. T. 51-5184 Dr. A. Kirschbaum Dra. Maria Kirschbaum ZOBOZDRAVNIKA LOPE 1)E VEGA 3271 T. A. 50-7387 Stavbinska Kovača G. ŠTAVAR & K. KALUŽA Laprida 2443 Florida, FCCA PIVARNA — Kroglišče in Keglišče PODGORNIK FRANC Warnes 2113 La Paternal Slovenska Cvetličarna “LOS A L P E S” Hostar Antor Triunvirato 4223 U. T. 51-0732 SLOVENSKA BABICA Filomena Beneš de BUek LIMA 1217. U. T. 23-3389. Buenos Aires TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače p&treže. Pridite, pa se boste prepričali I Se priporoča Albert Beltram DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires Jekše Ektor MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 4466 U. T. 67-3621 Dr. CONSTANTINO VELJANOVTCH Sala especial para tratamientos del reumatismo y aala de Ciruria Atiened: Lunes - Miereoles y Viemes Pedir hora por telžfono Defensa 1153 U. T. 34-5319 Queserla y Fiambreria “LA IBERICA" de Cuervo y Fern&ndei Avda. Fco. Beiro 5399 — U. T. 50 - 8563 MERCERIA Casa “LA F A M A ’ ARTICULOS REGIONALES B A J Z E R Buenos Aires 672 CosquIn — CORDOBA KROJACNIC Franc Melinc Paz Soldan 4844 U. T. 59-1 Buenos Aires R ( Za Za Za i 2 n>ezr SPLOŠNO STAVBENO MIZARS ANTON FORNAZARIČ Espana 558 — J. Ingenieros — F. U. T. 757 Santos Lugares - 2' i1 'ETC TRGOVINA JESTVDt "PRI e E m N I C U C. Ramon Lista 565(i - U. T. 64 Prevozno Podjetje " G O RI I Lojk Franc Villarroel 1476 U. T. 5 Dr. Francisco Jose Cespa DENTlSTA OIRUJANO , Consultas de 15 a 20 lis. Coronel R. Lista 5090 T. A. 50 - 5782 F I D E O S F R E S C O S de NATALIO DOMINI Bazurco 3425 U. T. 50-8913 MECANICA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ y W. COX Vvda. Riestra 1115 U. T. 61-0656 MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP HLAČA Villa Real 140. J. Ingenieros. U. T. 757-640 KROJAČNICA “LA TRIESTINA” Izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ Calderon 3098 - Devoto - Buenos Aires T. A. 50 - 6228 TRGOVINA JESTVIN Srečko Turel ★ TRELLES 1402 U. T. 59-4104 RESTAVRANT “ČAVEN” IVAN LEBAN Lope de Vega 2931 Bs. Air e* TRADUCTOR PUBLICO Esloveno, servio-croata, checoeslovaco y demas idiomas europeos. Extracciones de partidas para jubilaciones ferroviarias y para el Instituto Previsi6n Social. SAN LORENZO 937 R O S A R I O (STA. FE) Krojacnica Stanislav Maurič VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK TRELLES 2642 T. A. 59 - 1232 TRGOVINA JESTVIN PETER ČUČIČ Excelsior 1500 - U, T. 757-301, Saen RESTAURANT MIRO MERKUŽA lori! Spe ki >č s\ V c 1. tih i m rišč 'avl bog; d eh r hu >uje TISKARNA liadolt tivec SARMIENTO 40 T. A. 757 (Santos Lugaroa) 11 Olja prii iser e lize k C M Jier EDINA SLOVENSKA ESTAVBfril Pl kih Pe Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 4554-58 U. T. V SAAVEDRI ANDREJ BOŽIČ in ve, ia ■ Ki JUGOSLOVANSKA GOSTILNešt V MUNRO JANKO POLIAK ituzaingo 4267 M .je it\ a i oh 1 TOVARNA POHIS Tijei VINKO ROGELJ BLANCO ENCALADA 249-26 VILLA ESCASO U. T. ŽELEZO - BETONSKO PODjiid RUDOLF KOMEL tu ZA NAČRTE IN PRERAČUNI OŠi Bernaldez 1655 U. T. ff T. INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R Andres Fereyra 3965 U. T. 61 Buenos Aires BAZAR “DANUBIO D. UGLESSICH Avda. San Martin 2902 U. T, N e los A lf 'os KROJACNICA CIRIL PODGORNIK Tinogast ^ M E R C A D O P Oti Las Magdalenasblc CARNICERIA R A U B | t< Puestos 21, 24, 25.'Avda. Fco. Beiri RESTAVRACIJA IVANČIČ MUDOLF Afiasc Talleres Gr&ficos “CORDOBA”^ Gutenberg 33'60 - 10-IV-1498 H ie