Ej,::, ■ : itAfal slovenski dnevnik v Ziedinjenih državah. lAajfl vsak dan izvzemii nedelj in praznikov. GLAS ODA List slovenskih delavcev v Ameriki« The only Slovenic daily* in »the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays. HSLEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, NO. 27. — ŠTEV. 27. NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 2, 1909. — TOREK, 2. SVEČANA 1909. VOLUME XVXL — LETNIK XVQL Delavska konferenca. Vrši se 10. febr. TRGOVINSKI ODDELEK ZVEZI-ME VLADE JE POZVAL DELAVSKE VODJE K POSEBNEMU POSVETOVANJU. VzKlft m bode pri vladi v Washington« dne 10. februarja vsled š e 1 j e vlade. DELAVSKE PLAČE. Washington, 1. febr. Trgovinski oddelek zvezine vlade je razposlal dvajsetim vodjem ameriškega delavstva povabila, vsled kterih naj pri--dejo dne 10.' febr. v Washington, kjer se bode pri delavskem oddelka vršila posebna konferenca o mnozih valnib vprašanjih, ki se tičejo delavske plače in sploh ljudi, ki morajo delati za gotovo plačo. Med dragim se bode pri vladi razpravljalo tudi o vprašanja, kako bi se lahko najbolje pomagalo brezposelnim ljudem in v koliko zamore tem ljndem pomagati informacijski ■rad, kojega je ustanovila zvezina vlada. Pri konferenci s« bode govorilo tudi o tem, kako bi bilo mogoče število naseljencev znižati, kajti, kakor mano, se pri nas vsako leto število naseljencev izredno pomnoži. Med drugim se bode tudi razpravljalo, naj li vlada preiskuje tudi lokomotive ravno tako, kakor stroje ■a parnikih, kajti na ta način bi se mnogo železniških nesreč preprečil« -o- KAVA IZ TOBAKA. U je pil tako "kavo", je •slapi! Baltimore, Md., 1. febr. V Hop-kinsovo bolnico bo pripeljali zobozdravnika dr. Stanley Jacksona is flSghtandtowna, ki je oslepil, ker se je aasirnpil z ni kolinam. Dr. Jackson je hranil v omari v Irak in ji svoj tobak nosljane« in poleg tega v ravno takem zavoja zmleto kav«. Ko je njegova sena im dni hotela sknhati na svojega jaoaa črao kavo, je dejala v vodo nesto kave tokak. Tako "kavo" j* potem po ■avadi oeladila in jo predstavila svo-jaora noža, ki jo je pevffJ, h* da bi po—l razloček. Šele potest, ko je sdM k počitku, je d^jpJ, dp > imela kava čadea okus in koali nato jo njegova žena pronašla pomoto. — M ravnik je postal bolan ja tri are kasneje je oslepil. Jdravniki v bolnici upajo, da kodo svojega lolego zopet esdravili. Potres ▼ Montreal, Canada, 2. lebr Včeraj Tftno zjutraj sta se tukaj pripetila d-va jaka potresna sirska, vsled kterih so se ljudje prebaditi in dokaj prestrašili. Ker ee par potne ni ponovil, se je prebivalstvo limoli> pomirilo. Denarje v staro domovino počfljamo za 1 10.36....... aa 20.60....... ...... 100 kron za 41.00....... ..... 200 kron sa 102.50....... za 204.50....... ..... 1000 kron sa $1018.60....... _____ 6000 kron Poftarina je všteta pri teb vsotah. Doma ae nakarane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Kade denarne pošiljatve izplačuje c. kr. postni hranilni urad v 11. do 13. dneh. Denarje nam poslati je najprflič-neje do 26.00 t gotovini v priporočenem aH registriram pisarn, vočje po Domestic Postal Money ali pa Kov Točk Brnik Daft FRANK HAKffKB OO. BL, New York, N. T. St. CAair Avol, W. R, Velikomestna beda. Ljudje na prodaj. NA STOTINE BREZPOSELNIH LJUDI SE JE PONUDILO NA PRODAJ. Med nesrečniki se je javilo tudi sedem žensk; pisma polna tuge. MALO DELA. Nedavno smo poročali, da je nek delavec, ki ni mogel najti dela, v nekem dnevniku objavil inserat, s kte-rim se ponuja v prodajo po starem sužnjiškem običaju. Ko so ostali brezposelni o tem zvedeli, so se pričeli naravno na isti način prodajati in izjavljajo, da so pripravljeni prodati svoje truplo in dušo, samo da se jim pree-krbi stanovanje in hrano, pa naj bede slednja tudi slaba. E. T.O'-Loughlin, 739 Carroll St. Brooklyn Borough v New Yorku. dobiva vsaki dati vse polno pisem, s kterimi se mu ljudje ponujajo v nakup, kajti vsakdo ve, da je pred kakimi štirinajstimi dnevi nekega brezposelnega delavca — o kterem smo v Glas Naroda poročali — srečno prodal. Za imenovanega "sužnja" se je oglasilo 27 osob, in končno ga je prodal nekej premožni dami, ktera ga je vzela na svojo farmo. Od onega dne naprej, pa dobiva O'Loughlin neprestano pisma od ljudi, ki bi se tu li radi prodali, da bi -e saj enkrat do bitega najedli. Vsi pišejo, kako vsaki dan iščejo v mestu zaman dela. ali pa da so prisiljeni prosjačiti, da dobe saj toliko denarja, da zarrorejo iti zvečer v kako prenočišče k počitku. O'Loughlin je krualo uvidel, da si je s prodajo ljudi nakopal na glavo obilo dela; ker se mu pa ljudje smilijo, je sklenil, da bode vsakemu odgovoril, da bode v?e storil, kar je v njegovej moči. Da pa zamore na vsa pisma odgovoriti, je moral naprositi za pomoč še svoje sosede. Na ta način se mu je posrečilo fi7 možkim najti delo, oziroma jih prodati. Med ljudmi, ki so mu pisali, so zastopane vse o-brti in celo par knjigovodij jo med njimi. Skoraj vsa pisma se prično: "V časopisih sem čital, da se Vam je posrečilo nekega moža prodati in upam. da bodete tudi mene lahko prodali." Oglasil s© je tudi nek pesnik. kteri je pisal, da svojih pesmi ne more prodati. Vsled tega je sklenil, da se proda, in obljubuje, da bode za svojega kupca koval pesmi ali pa da bode kaj druzega delal. Neka ženska je pisala, da una moža, ki nikakor ne more dobiti dela. Ona ima dva otroka, ktera mora preživljati. Potem prosi 01»aghlina, naj proda njenega moža in obljubu-je, da mu bode plačala "koanišn". Zopet neka druga žena je pisala, da bi rada prodala svojega sina. Nek možki je pisal, da bode pričel ropati, ako se mu kmaJo ne pomaga, da bi zamogei na pošten način služiti svoj kruh. Pri OTfOOgblinu se je javilo dovolj ljudi, da zamore ustanoviti stot-nijo prostovoljcev za nekega jugo-ameriŠkega generala, ki p'trebnje 1000 mož, s kterih pomočjo namerava v Južni Ameriki ustanoviti neko kraljestvo. Imena teh ljudi je že sporočil omenjenemu generalu. Vse polno ljudi je pisalo, da bodo izvršili samomor, ako se jim ne pomaga. Pisma, ktera dobiva O'Loughlin so pisana večinoma v angleškem jeziku, toda jedno je bilo pisano v arabskem jeziku. PorigalcL V teaementnej hiši 72 Court St., Brooklyn Borough v New Yorku je nastal požar, kterega so gasilci kmalu pogasili. Vse stene v veži, kakor tudi stopnice so bile polite s petro-Ijem, iz česar je sklepati, da je nekdo nameraval hišo požgati iz zlob-nosti. Velik požar v Schenestady, N. Y. Schenectady, N. Y., 2. feDr. Veliko poslopje v kterem so se nahajale razne trgovine, in ki je znano pod imenom Central Arcade, je včeraj zgorelo. Poslopje je veljalo $100.000 in blaga je zgorelo za najmanj 50 tisoč dolarjev. Vsled požara je oškodovanih dvajset velikih tvrdk. Orapcena kokoš. Našla zaklad. ZNESLA JE JAJCE, NA KTEBEM JE BIL ZEMLJEVID Z OZNAČENIM MESTOM ZAKLADA. Farmer je na onem mestu kopal in našel mnogo zlatega denarja. POPLAČANI DOLGOVL Tyson, Vt., 1. febr. Ezra Burt, ki živi miljo iztočno od Corners, ima kokoš, ko je ni mogoče kupiti za denar. Kokoš je povsem navadna rajava in slabotna žival, ki bi bila brez vsake vrednosti, kajti v dveh letih svojega življenja je znesla le jedno samo jajce. Kljub temu pa dobiva najboljšo hrano, kar jo premore farma njenega gospodarja, kajti stari Ezra skrbi za kokoš bolj nego za samega sebe. Vzrok vsemu temu pa je ta, da je imenovana kokoš, kterej je ime Betsy, znesla jajce, na čegar lupini j c bil natančen obris zemljevida, s kterega pomočjo jo prišel stari Ezra do onega mesta, na kterem je njegov prednik Jeremiah Burt zakopal svoje zlato in denar, kterega je skril njegov ded. Koliko denarja je tu bilo, ne ve nihče, kajti znano je le toliko, da je Ezra poplačal ves mortgage. ki je bil na njegovej farmi in da njegova rodbina sedaj živi kar najlepše idealno življenje. Burtova rodbina je že pred 40 leti ifckala na svojej farmi denar starega Jeremije, ker se pa kljub marljivemu iskanju ni našlo ničesar, so končno vse iskanje opustili. Minolo poletje je pa prišla na farmo neka Ciganka, ki je prodajala robce in pripovedovala o sreči in ne steči, kakor je to že ciganski cbičaj. Ciganka je Ezru obljubila, da mu bo našla prostor, kjer je zakopano zlato. ako kupi od nje za jeden dolar blaga. Burt je to ponudbo sprejel ii? Ciganka mu je nato povedala, da bode nekega dne jedna izmed nje govih najslabših kokoši znesla jajce, na kterem bode natančen zemljevid, na kterem bode tudi označeno mesto, na kojem se nahaja denar. Ezra je mislil, da je posta! "stung" od Ciganke, toda kljub temu je plačal obljubljeni dolar. Pred mesecem dnij so pa našli kokoš Betsy, ki je za pečjo znesla svoje prvo jajce. Burtova žena je kokoš pozno opazila in takoj nato jo je spodila na prosto. Ko je jajce natančno gledala, je opazila na njem . zemljevid in pozvala Ezro v kuhinjo. Ezra je proučil zemljevid in opazil na njem zvezdico kot znak, da se zaklad nahaja pod nekim drevesom na njegovej farmi. Ezra je tiho odšel z lopato na vrt in uro kasneje se je vrnil z veliko bakreno posodo, ki je bila polna zlatega denarja. 0 vsem tem se je šele sedaj zvedelo, ko je Ezra plačal morgage. Koliko denarja je našel, neče na nikak način povedati. Potres v Maroku. Ceufta. Maroko, 1. febr. Domačini javljajo, da se je nedavno pri Roma-ri pripetil potres, vsled kterega se je bližnja gora podrla in zasula vso vas. Niti jeden prebivalec ni ostal pri življenju. Ulična železnica med Clevelandom in Chicago. Cleveland, Ohio, 2. febr. V mino-lem tednu so dovršili progo ulične železnice med Seville in Ashlandom, Ohio, in sedaj je mogoče potovati med mesti Cleveland, Columbus, Cincinnati in Indianapolis izključno s pomočjo uličnih železnic. Do 10. februarja bode dogotovljena tudi ulična železnica med Clevelandom in Mansfieldom. Med New Yorkom in Clevelandom je toliko prog uličnih železnic, da jih je treba le še malo izpopolniti in potem bode mogoče po uličnih železnicah potovati iz New Yorka v Ohio in Indiano. Ne bode dolgo in imeli bodemo zvezo uličnih železnie med New Yorkom in Chicago, kajti treba je le Se spojiti mesta Cleveland io Buffalo. ' . - . -iifi Trgovina z inozemstvom. Lansko nazadovanje. UVOZNA TRGOVINA JE NAZADOVALA ZA VEČ NEGO ZA $300-000.000. Tudi izvoz je nazadoval za 167 mil, dolarjev. Statistična izvestja. PODROBNOSTI. Washington, 1. febr. Uradoma se naznanja, da je lanska uvozna trgovina Zjed. držav nazadovala za $167.000.000. Z oziroma na količino uvoznega in izvoznega blaga, ni nazadoval niti uvoz niti izvoz, toda vrednost trgovine v dolarjih je nazadovala vsled tega, ker so cene vsemu blagu izdatno padle, kar je jedi-ni vzrok nazadovanja po vrednosti. To velja v prvej vrsti o uvozne j trgovini še v večjem smislu, kakor o izvoznej. Tako se je na primer lani izvozilo za $439.000.000 bombaža proti 439 mil. dolarjev v prejšnjem letu, kljub temu, da se je lani izvozilo iz Zjed. držav 183.000.000 funtov bombaža vee, kakor v letu 1907. Tudi svile se je uvozilo lani več, kakor predlanskim in sicer 3.000.000 funtov več, toda vrednost te svile je bila za 10 mil. dolarjev manjša, kakor one, kojo je naše prebivalstvo uvozilo leta 1907. Ravno tako velja tudi skoraj o vsem drugem blagu. HUDSON ZAMRZNJEN. Mrzle poletne pijače so rešene. V nedeljo in včeraj je vladal v našem mestu, kakor tudi v vseh iztočnih državah izreden mraz, kakoršnje-ga v letošnjej zimi še ni bilo, kajti toplomer je kazal, ko je bilo najbolj toplo, le 26 stopinj nad ničlo Pri Ossiningu je reka Hudson zamrznila od brega do brega in led postaja sedaj vsako uro bolj debel. Sedaj ne potrebujemo več vremenskih proro-kov, kajti z ozirom na led je že v toliko preskrbljeno, da priljubljene poletne pijače "high ball" v prihodnjem poletju ne bodo dražje kakor so bile v minolem. Kjerkoli se je napravil led, tam se ljudje sankajo in drsajo, da je veselje. Vsa »jezera v raznih mestnih parkih so polna starih in mladih drsalcev. Iz Washingtona se javlja, da sega mraz vse do Floride. RUMENA MRZLICA NA OTOČJU BARBADOS. T#di v Martinique, Hayti, se je pojavila nevarna bolezen. Potniki, ki so dospeli včeraj v našo luko s parnikom Corona iz Zapad-ne Indije, javljajo, da se je v minolem tednu na otočju Barbados pripetilo dvanajst slučajev rumene mrzlice, kteri vsi so se končali s smrtjo. Domači trgovei, kakor tudi lastniki hotelov nečejo pripoznati, da se je pričela bolezen, ker se boje, da bode to škodovalo njihovemu zaslužku, ki je po zimi največji, kajti po zimi pride iz severa vse polno turistov na imenovano otočje. V kratkem *b? imelo priti iz Angliji' nad tisoč turistov na Barbados, ker se je pa tudi v Angliji zvedelo, da se je pričela ni Barbados razširjati nevarna bolezen, so sklenili potovati drugam. Ko je parnik Corona dospel v St. Thomas, potnikom niso dopustili iti na kopno. Tamkaj so oblasti že določile karanteno za vse parnike, ki prihajajo iz otočja Barbados. Tudi na Hayti, zlasti pa v mestu Martinique se je pojavilo več slučajev rumene mrzlice. Povišanje plačo. Pittsburg, Pa., 1. febr. Westing-Louse Electrie A Manufacturing Co. jc svojim 3000 delavcem poviiala plačo za povprečno mesečnih $15 pri vsakem delaven. dan in njegove žrtve. TEKOM VČERAJŠNJEGA DNEVA STA DVE OSOBI ZMRZNILI IN MNOGO SE JIH JE ONESVESTILO. Velika beda v tenementnfh hišah; le pet stopinj nad ničlo. ŽRTVE. Izreden mraz, ki je nastal po vsej iztočnej polovici republike, je včeraj-v našem mestu zahteval dve žrtvi, dočirn se je vsled mraza vse polno ljudi onesvestilo, in tudi število ljudi, ki so vsled arktične zime zboleli je velikansko. Bolnice so polne in vse dobrodelne družbe so imele čez mero opraviti, da so preskrbele ljudem, ki so brez stanovanja, prenočišča. Najhujši mraz je bil včeraj zjutraj ob sedmih, ko je kazal toplomer le 5 stopinj nad ničlo. Sele proti poldnevu je pričelo postajati topleje. Zmrznil je 70 let stari James Kelly, ki je bil brez stanovanja. Našli so ga blizo Irvingtona zmrznjenega. Tudi 70 let stari Wilson Meyers je zmrznil. Njegovo truplo so našli blizo tira Long Island železnice v Brooklyn u. Na mestnih ulicah so našli devet ljudi, ki so se vsled mraza onesvestili. Vse so odpeljali v razne bolnice. Veliko je bilo trpljenje med sta-novniki tenementnih hiš, za ktere je mraz prišel nepričakovano, ne da bi bili nanj pripravljeni. Mnogo rodbin je bilo brez premoga, dočim tudi denarja niso imeli, da bi si potrebno kurjavo nabavili. V siromašnih sobicah, v ktere prihaja mraz skoraj neovirano, je bilo ravno tako mrzlo, kakor na ulicah in mnogo ljudi je moralo požgati del svojega bornega pohištva. Pred misijonom na Bowery je stalo več ur 1000 mož. ki so čakali, da dobe tam komadič kruha in nekoliko toplega čaja. "Albany, N. Y., 2. febr. Tukaj je kazal toplomer včeraj 6 stopinj pod ničlo. Najhujši mraz v državi New York je vladal pri Beaver Riverju, kajti tam je ka-zal toplomer 32 stopinj pod ničlo. Pri Loon Lake so imeli 26, pri Meacharo Lake 28, v Malone 18, v Syracuse 8, v Monti-cello 16, v Bridgeville 26 in v Liberty 20 stopinj pod ničlo. Iz Pibtsburga, Pa., se javlja, da je bil včerajšnji dan najmrzlejši v letošnjej zimi, kajti toplomer je kazal le 9 stopinj nad ničlo. V Colambusu. O., je kazal toplomer 10 stopinj pod ničlo. Tudi iz Kentuekyja se javlja, da je vladal včeraj tamkaj zlasti v gorovju hud mraz, vsled česar je nmogo* živine poginilo. Iz Saskafcchevana, na canadskem severozapa^p se javlja, da mora mesto Aberdeen vsled zime mnogo prestati. kajti vsled snega, ni mogoče tjekaj poslati dovoljoo količino premoga. Ves promet je ustavljen in že tri tedne ni prišel v mesto niti jeden vlak. Tudi iz severne Mehife se javlja, da so imeli tamkaj dva dni izreden mraz, vsled kterega so morali prebivalci, ki niso navajeni na mraz in sneg in ki a ta jejo v kočah, mnogo prostati. LAKOTA V MAH ASUL 1500 rodbin non stradati vsled slabe letino. Carigrad, 2. febr.- V raznih krajih Male Azije je savladala prava ta kota, ki je nastala vsled slabega pridelka v minolem letu. Is Erze-ruma prihajajo vedno prošnje sa pomoč rasnim mestim in vasem med Erzerumom in Bitfisom. V nekterih krajih ljudje nimajo kaj jesti in tudi obleke primanjkuje. Nihče nima semena za sejanje. Zima je bila letos izredno huda. Lakota vlada v petdesetih vaseh ia ljudje izgledajo tamkaj kakor okostniea. Misijonarji so dognali, da trpi veliko pomanjkanje najmanj 1500 Mir zagotovljen. Rusko posredovanje. RUSIJA JE TURČIJO PRISILILA, DA JE SPREJELA BOLGARSKE ODŠKODNINSKE PREDLOGE. Turčija se je zadovoljila z odškodnino, ktero jej je Bolgarija prvotno ponudila. PRIPOZNANJE BOLGARSKE KRALJEVINE. Petrograd, 2. febr. Rusija je poskrbela za to, da pride med Turčijo in Bolgarijo do sporazuma glede pla-čanja odškodnine Turčiji za pripo-znanje bolgarske neodvisnosti. Vojni oblaki na Balkanu so vsled tega, kolikor prideta Turčija in Bolgarija v poštev, zginoli, kajti Turčija je bila prisiljena sprejeti ruski predlog, glasom kterega dobi Rusija denar od Bolgarije, mesto Turčija. Glasom berolinske pogodbe mora namreč Turčija za dobo sto let plačevati Rusiji vsako leto po 8.000.000 frankov vojne odškodnine. Turčiji sedaj ne bode treba toliko let plačevati Rusiji imenovano odškodnino, da bode 82.000.000 frankov, ktere mora Bolgarija plačati Turčiji, po-plačanih. Mesto da bi Bolgarija plačevala Turčiji odškodnino, bode morala pošiljati v.-ako leto Rusiji po osem mil. frankov. Bolgarija je s tem predlogom zadovoljna in sedaj je treba le še, da tudi Turčija v to privoli. Kakor hitro se to zgodi, bode Rusija pripoznala Bolgarijo kot neodvisno kraljevino, toda Turčija bode morala to prva storiti, ne da bi čakala na konferenco velevlasti. • ♦ • Avstrijsko vojaštvo v črni Gori. Rim, 2. febr. Iz Cetinja se uradoma brzojavlja. da so štirje avstrijski bataljoni pešcev, zajedno s par baterijami topničarjev pri Bileku v Hercegovini prekoračili črnogorsko mejo in korakali po črnogorskem o-zemlju skoraj od Vučidola v Črni Gori. Tu so Avstrijce ustavile črnogorske ceste, ktere so jih pozvale, da se nemudoma vrnejo preko meje, kar so Avstrijci tudi storili. Kimala na to so avstrijske čete še na ' nekem kraju prekoračile črnogorsko mejo, toda tudi tu so se morali umakniti, ker so jim pričeli domačini pretiti. Avstrijsko postopanje nikakor ni v soglasju z mednarodnim pravoan, to tem bolj, ker stori črnogorska vlada vse, kar je v njenej moči, da se izogne konfliktu, dokler se ne vrši mednarodna konferenca glede pri-poznanja okupacije Here eg - Bosne. Položaj med Avstrijo in Srbijo ter Črno Goro postaja od dne do dne zopet slabji in vse je pripravljeno, tako, da se zamore vojna pričeti na obeli straneh, kakor hitro se izda tozadevno povelje. Banketi v cerkvah. Columbia, Mo., 1. febr. Rev. dr. Charles M. Bishop se je včeraj bavil pri propovedi z vprašanjem, je li mogoče, da si človek, ki strada, ohrani vero. Ker pravilnega odgovora na to vprašanje ne more dobiti, je njegova občina sklenila, da bode to vprašanje rešila potom eksperimentov. Vsled tega so včeraj popoludne člani omenjene cerkvene občine sklenili, da se bodo odslej v naprej vršile vsaki dan v cerkvi dr. Bishopa, ki je metodi-stična, večernice z običajnimi molitvami, h kterim pa morajo člani občine prinesti seboj razna jedila. Nekaj dnij v tednu bodo pred večernicami v cerkvi svoja jedila povžili in potem pričeli moliti, dočim bodo zopet druge dneve samo molili, ne da bi jedli. Na ta način se bode dognalo, kako deluje prazen in kako poln želodec Vesti iz Rusije. Zopet zarota. BIVŠEGA ŠEFA TAKOZVANEGA TRETJEGA VLADINEGA ODDELKA SO Z A-P R L I . V kratkem je pričakovati raznih odkritij v revolucij onarnih krogih. , MNOGO ARETOVANIH. Petrograd, 1. febr. V zvezi z nek-terimi odkritji o begu policijskega nadzornika detektivov A/.eva. ktera odkritja so prišla v Parizu na dan, >o včeraj tukaj zaprli bivšega šefa tretjega oddelka A. Lopakina. kteri je obdolžen veleizdaje. Azev je bil predno se je zvedelo, da je detektiv, ugleden član ruskih revolucionarjev in se je vdeležil mnozih napadov. Ko so pa revolucijonarji v Parizu zvedeli, da je Azev že več let v službi ruske policije, so ga v Parizu obsodili v smrt. Aretacija Lopukina je tukaj obudila velikansko senzacijo in pričakovati je še nadaljnih izne-nadenj, kajti Lopukin je Član neke plemiške rodbine. Zvedelo se je namreč, da je Lopukin v zvezi s socijalnimi revolucijonarji, in da jim je kot šef policije dajal najpotrebnejše inforocaeije-Obdolžen je tudi, da je za Varšavo imenoval nekega revolucijonara policijskim šefom, kteri je potem, ko je zvedel vse, kar je želel, odstopil ic se prilružil revolueijonarjem. Tukaj so aretovali tudi sedem>-najst nadaljnih osob in preiskali so glavni stan socijalnih demokratov ter mnogo stanovanj zasebnikov 13 poslancev. 'Lopukina so zvečer izpustili iz ječe. On je svak bivšega ministra XTry-sova. Poskuše*! umor . Cleveland, Ohio, 1. febr. Tukaj se znprli Mrs. Abbie Crossovo iz Jamee-towna, N. Y., ker je skušala zastrupiti gospo Ido Mayardovo s tem, da jej je primešala v mleko stnpa. Sodišče je jetnico stavilo pod $2000 jamčevine. Tudi moža Mr& Crosso-ve- so zaprli, da bode nastopil kot priča. Crossova trdi, da jej je lds Mayardova prinesla posodo mleka, kterega je nekoliko poviifc. Takoj nato je pa zbolela in le zdravniku., ki je prišel takoj k njej, se ima zahvaliti, da je še pri življenja. Ostanek mleka je izročila nekemu "kemiku, ki je kmalu dognal, da je bi) mleka primešan arzenik, in sieer v tolikej količini, da bi od mleka lahKb umrlo dvanajst osob. Crossova tr®, da je nedolžna, toda nek lekarnar je prisegel, da je v njegovej lekanid kupila arzenik. i Nesreča v vspenjači. Minoli petek je • New Torka padla iz jednajstega nadstropja neka vspe-njača, ki je bila baje po predpis« preiskana in pronajdena za varno. Vsi ljudje, ki so bili v vspenjači, so bili ranjeni in dva sta zadobila tak« poškodbe, da po zatrdila zdravnikov ne bodeta več okrevala. Nezgoda e« je pripetila v poslopju 20 Corleart Street. 2000 delavcev zgubilo delo. New Haven, Conn., L febs. L. 4S. Oandee Rubber Co., ki ima 2000 delavcev, je slednje za mese« dnij odslovila in trdi, da je to storila, ker so časi slabi. Cena vožnja. Parnik A ustro-A meri can a črte MARTHA WASHINGTON dpluje dne 6. februarja. Vornji ii-tek velja iz New Yorka: do Trsta ali Reke____$23.0f do Ljubljane ...... 28j00 do Zagreba ........ S9L20 do Karlovca ..... "GLAS NARODA" (Slovem^DaiKy.) * _«rnad and published by the •IOVEN1C PUBLISHING COMPANY (ft corporation.) FRANK 8A.K8ER, President. VICTOR YALJAVEO, Secretary. LOUIS BEN ED IK, Trautirar. Svobodna Cuba. Pesimisti, ki nečejo več zaupati Časti in zvestobi med posameznimi ljudstvi, so se zopet enkrat motili. V mi-nolem tednu smo ponovno doživeli, da je neko ljudstvo izpolnilo svojo , „ . ...__ i dano besedo, s ktero je svojim sla- Plaoaof Biwneea of the corporation and . ' . " »ddn»M of above officer«: 82 CorUandt botmm sosedom ze davno obljubilo Sftraat, Borough of Manhattan, New York svobodo in neodvisnost. Kje na sve- tu in kje v vsej svetovnej zgodovini za moremo iskati dogodek, ki bi bil Ameriko in lato velja list Oanedo........ ■ot leta........ leto sa maeto New York . , pol leta sa meeto New York Kvropo sa Tie leto . . ■ ■ „ pol leta „ četrt leta V Bvropo pnAiljamo skupno tri etovHke. "QLAJS MABODA" izhaja dan ic- vsemii nedelj in praxnikov. $3.001 . . , ... , - X.60 tako znamenit in tako velikodušen, 4.00 kakor je bil oni, ki se je v minolem 2.00' 4.50 2.50 1.75 «OLA8 NARODA" ("Voice of the People") [■ved every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $S.00. ^Advertisement on'agTeement. Dopisi bres podpisa in oaobnosti ae ne Mtianejo. Denar naj m blagovoli pošiljati po Honey Order. Pri apiemembi kraja naročnikov KiSUno, da se nam tudi prejšnje vatl^s naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dooutom in pošiljat vam naredite naalov: "OLAS NARODA" •S Co rti »nit Street, New York City. Telefon: 4687 Cortlan.lt Kongres in delavske unije. V nufioiem tednu so se vriSle v z vezi nem kongresu razne razprave, ti cofe se delavskih unij. in tem povodom se jt» jasno dokazalo, kako prisrčno ljubijo razni postavodajalci, ktere i »volilo naše ljudstvo, orga-nizovano delavstvo. Med drugim so se postavodajalci posvetovali o dovolitvah, ktere so potrebne za ljudsko štetje, ko je se vrši prihodnje Ifto. V senatu -e je povdarjalo, da je tiskanje porodil o ljudskem štetju, t iska Was! sklepa. :termga pa ill pot n "ak da »uiaei iren t;, naein i pri ljudsl zmago za nice" ali so hoteli orgamzovj ta način tudi vlad v vladinej tiskarni v !1!ii>"j:o dražje, nego ;/.vrše zasebne tiskarne. iška zbornica je bila te-iu končno je prišlo do d o vi li ravnatelju ura- j duje vsa^0 ► >Tet..' dovoljenje, vsled j ljudstvo. >re poročila o ljudskem ;iju potrebe dati tiskati m- tiskarne. Pri tem se • > povdarjalo, da nikakor j i a bi bile te zasebne ti-irih se bode delalo delo! ijsk«» tiskarne. našega kongresa si pa lohnačiti drugače, nego, velik udarec 2a organist vo in gotovo se ne mo-skriva tem sklepom izacija delodajalcev Ma-koja je na »tu. oziroma tednu v Havani, Cuba, že v drugič dogodil T Vsi oni, ki so dvomili, da se bode to kedaj zgodilo, naj sedaj molče, kajti pred njihovimi očmi se je izvrišlo ono, kar so iz svojega stališča smatrali nemogočim. Beseda, ktero je nekoč naše ljudstvo zastavilo vsemu svetu, ko je naznanilo: "Cuba je svobodna in svobodna mora tudi iz pravnega stališča ostati", je sedaj izpolnjena. Ne za-nikujemo, da se v našej zgodovini zadnjih desetletij pripetilo nekoliko dogodkov, ki so bili v protislovju s pravico in svobodo, kakor moramo ti dve prvi boginji človeštva tolmačiti pc našej ustavi in proglašenju svobode, toda zadržanje Zjedinjeuih držav napram Cubi je bilo popolnoma pravilno. Naša cubanska politika je povsem j drugačna, nego ekspanzivna politika, ktere cilj je vedno nasilje. Okupacija Cube po Zjedinjenih državah je bila povsem drugačna, kakor je okupacija nesrečnih dežel Bosne in Hercegovine po Avstriji, kajti po našej republiki zadobila je Cuba svobodo, dočim zadobita Bosna in Hercegovina po avstrijskej ekspanzivnej politiki k še liujše robstvo, kakoršno je bilo j ono pod turškim jarmom. Začasno okupacijo Cube po Zjedi-1 njenih državah nikakor ne moremo i tolmačiti kakor omejitev svobode in j neodvisnosti, kajti svoboda cubanske-ga ljudstva s tem ni bila omejena in oškodovana. Uprav krivično bi bilo, ako bi ne pripoznali zasluge onemu možu, kteri je storil vse, da čuva cu-bansko republiko. Pripoznati moramo, da je predsednik Roosevelt izpo-sloval trajno neodvisnost Cubi in sicer v onem času. ko se je pri nas že ]»«.vsodi agitovalo za aneksijo male ■ republike. Gibanje za aneksijo Cube za more-i I ino danes smatrati končanim in Cuba j bode napredovala tako. icakor napre-svobodno in neodvisno sem Nemec, saj nam do "fiUf" po nemško šteti; dragi zopet: jaz sem Anglež, ker znam šteti po angleško do "five". Da so pa tndi Slovenke tukaj pri nas izbirčne, se vidi iz tega, ker tudi jaz sem se hotel dati vkovati v ta jarem, ali sreča mi ni bila mila; vsaka me je vprašala, koliko da sem .stari jaz sem ji povedal še manjšo starost kakor sem v resnici, pa kaj mi je rekla, da sem prestar, ker jaz "lajkam" le mladega in "fejst" fanta — in tako sem ostal Še vedno "ledig" fant. Druge narodnosti je pa nisem hotel, ker tega mi moj slovenski ponos ne dopušča, dasiravno tolčem tisto vsem zavednim Slovencem sovražno "tajč špraho'kakor tudi "engliš lengvič" in veselo za-pojem: "Kaj maram, če prav nimam ne rek ne morja, Samo da Slovenka bode ljubica moja!" Konečno pozdravljam vse tiste, kterim je bila sreča tako mila, da so zamogli stopiti pred oltar s svojo izvoljenko. potem ^se_rojake in rojakinje po Združenih državah, posebno pa pozdravljam vse tiste, kteri so še ostali samci kakor jaz ta predpust it. Vas vse prosim, ne žalujte kakor tudi jaz ne in veselo zaukajmo: "Juhu. juhej. saj smo še fantje le-dig in frej!** Ivan Podgoršček. Špijonka. saj ni nevarnosti. Nadina pozna preveč dobro usodo svoje matere." Tako neskrbpo je te besede govoril. "Kaj se je zgodilo z materjo?" ga vpraša Dimitrij. Vasilij Pobnoscev je stisnil zobe, trde poteze njegovega obraza pa so tem markantnije izstopile. Ostanek svoje svaleice, kterega je držal med svojimi zobmi, je ljut vrgel v kot, koračil po sobi gori in doli, nato je šel k mizi in vzel iz zaboja tam novo svalčico. Ko je to prižgal, je odgovoril na vprašanje svojega prijatelja: "Njena mati je bila naša špijonka. Ako si je ona kako stvar samo enkrat ogledala, ni več pustila, šla jo ko sam vrag za njoi Pri tem pa ni gledala dovolj na svojo lastno osebo. Komaj eno leto po rojstvu Nadine nas je ogoljufala. Za kazen je bila pregnana ^ Sibirijo. Bila je še mlada in lepa; v moji moči je bilo pomilostiti jo, ali pa poslati v pre- imam čast govoriti z gospodom Herman MartensomT Gospod, Vaše knjige sem večinoma vse brala. Četudi ne igra .v njih ruska država Bog ve kako zavisti vredne uloge in jaz sama to deželo imerfujem svojo domovino, Vam vendar ne morem svojega občudovanja vskratitL O da bi se moja nada, da bi svet Vašo odkritosrčnost gledal z odprtimi očmi, izpolnila!" Herman Martens je šel po sobi in obrnil hrbet ognjišču. Z nenavadno svetlobo v svojih očeh je zasledovala Nadina vse njegove kretnje in ko je on svoje roke brezskrbno sklenil na svojem hrbtu, je stopila prav do njega. "Gospod Martens, mogoče se Vam bo čudno zdelo, da govorim kot ptuj-ka proti Vam. Ali jaz ne vem drugega izhoda... Vi «>ie v nevarnosti — v veliki nevarnosti! — Rotiu*. Vas, zapustite takoj ta kraj in gledajte, t^Jedlnjene države Sovom® Am9iHIQxo> Sedež; Forest City, Pa. ► lanuarle t8G2 v tffeHfaroC O^ccsoMsaSMaH««/ ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Ffczest 0ttr. F». Podpredsednik: MAE TIN OBERŽAN, Box 61. West Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. 3X tajnik: ANTON O ŠT EEs 1143 E. 60th Sk, Clevalaad, OUa Blagajnik: MARTIN MU HI 6, P. O. Box 637, Forest City, Pa. Iz ruskega poslovenil Boris. ' * O njegovej nevarnosti ne dvomim niti trenutek. Brez vsakega \zroka ne bode obiskal nemirne današnje ruske zemlje. Postavil mu hodem zanjko. kteri ne bode ušel!" Vasilij Pobnoscev je pri tem vda-ril s trdo svojo roko ob mizo, da so zažvenketale čaše na mizi. Iz njegovih očij je odseval bodeč, krvo-željen pogled, kteri je samo kaki zveri lasten, ktera si je svesta svojega plena. Njegov prijatelj ga je Začudeno pogledal in zbal se ga je. "Kako gnanstvo. Govoril sem z njo in od- da ste po najkrajšem potu čez mejo. pustil bi jej bil kazen, da se je hotela i Vaše življenje ni varno. Vasilij Pob-viniti v mojo hišo. O tem pa ni ho- 1 noscev, moj soprog, mi je zapovedal, tela vedeti ničesar, vsi poskusi, pod- j da izvabim iz Vas vse skrivnosti. Če vreči jo, so se izjalovili. Nekega ve-: Vasilij zve, kteri vzroki so Vas pri-eera sem si predrznil poljubiti jo na peljali semkaj, takrat morate zginiti golo rame. In kaj je storila ta hu- raz zenteljsko površje.' * dičeva žena ? Na ognjišču je slučaj-, Martens se je prisiljeno pred se no še tlel ogenj, v kterem je tičal smijal. netivec. Ona zgrabi odločno žareče: "Za Vaše odkritosrčno prijatelj-sc železo na drugem koncu in izžgala stvo sem Yam prav hvaležen, vrje-1 s: je kožo na onem mestu, kjer sem mite mi, ali prav nič me ne more se je dotaknil s svojimi ustnicami, j prisiliti, da bi Vašej želji ugodil. Prepričati sem se moral, da je ves Vaše pomišljanje je prav nepotreb-moj trud zastonj. Kmalu nato so jo noj do sedaj še ni nobena ženska poslali v Sibirijo. Pozneje sem sli- dosegla, da bi mogla vplivati na j šal, da je ušla od tam. Ako je s tem mene.'' J svojo usodo zboljšala, ne vem. Vse-; Nadina ga je bistro, in vendar ne-kakor pa je že davno pokopana. Nato j kako čudno milo pogledala, sem se oženil z Nadino, ktera se je "Vi me ne smete primerjati z na-raedtem razvila v cvetočo deklico." i vadno vsakdanjo žensko", mu je od-Ko je Vasilij Pobnoscev končal,; vrnila. "Jaz sem že po rojstvu špi-sta oba umolknila. Zadnji žarki, kte- jenka. To svojstvo je prešlo v me ri so se še pred par trenutki skozi! žc po moji nesrečni materi." gornje okno utihotapili v sobo, so "Vaši materi — kdo je bila izginili. Na ognjišču je žarel še tU [ona?" in tam kak vogelj. Zunaj pa se je "Ruska špijonka, Petrovna Gali- NAD ZOBNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik porotnega sdbora, Wefcr, Esa KAROIi ZALAK^L nadzornik, P. O. Box 647, Forest City, Pa. FRAN KNAFEUTO, IL nadzornik, 909 Braddock Avsnns, ] dock, Pa. FRAN ŠUNK. HL nadzornik, 50 Mill St^ Luxerns, Pa. POROTNI IN PRTZTVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95. WiHock, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj ss pošiljajo I. tajnika: IVAN TELBAN, P. a Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA." vlegal počasi sneg pa zmrzlo zemljo, in ko je Vasilij tiho k oknu stopil, sc mu je zdelo, ko da vidi tje čez snežne poljane v smrtno-žalostno Sibirijo, kjer je mislil, da pod malim gričem spi večno spanje Nadini mati. Njuno molčanje je bilo hkrati prekinjeno. 0dpri3 so se previdno vra-i ta in v tistem trenutku so preplavili: znali Petrovno Galicvn ? cvn. Eno leto po mojem rojstvu so jo odtrgali od mene in--v Sibirijo. '' Mož je obledel tje do ustnic. Zgruditi se je mogel vsak trenutek, držal se je krčevito kaminovega roba. "Vaša mati t" je vprašal s trdim glasom. "Da", je odgovorila. "Ste po- Ob, govo- DOPISI. je ime vpraša. "Herman Martens", je odgovoril vprašanec. "Velik in slaven mož je b~ ;c>. Pisal je mnogo knjig o moderne j fiuski in kar je pisal, so večinoma skrivnosti, kterih se niti naimanje omeniti ne sme. Večkrat sem že pre- Cleveland, Ohio. Cenjeni g. urednik:— Ne zamerite mi. ca se zopet og!a- Associat ion. najvišjem mi in zastopstvi akozvane "c »•pen shops" temu možu?" gaj svetli lačni žarki ono sobo. Med rite!7" vrati se prikaže mladostna postava "Da. nekdaj sem jo spoznal____ lepe žene. Raz razoran -njen obraz i pred mnogo, mnogo leti", je odvrnil je gledalo dvoje trudnih očij na pri- : s trudnim glasom. Po kratkem mol-sotna. Bližala se je počasi Vasiliju čanju pa je nadaljeval: "Vi ste to-Pobnoscevu. Ko je tik njega stala, j rej njena hčerka Nadina?" sc je iztegnila mala njena postavaj "Hčerka Petrovne in že šest me-v vsgj svojej velikosti. Njene obraz- j secev žena Vasilija Pobnosceva... O mišljeval o tem, iz kterega vrela je j ne poteze so oživele vsled razburje- ta slepar! Najprej je prišel z ma-raož crpil svoje znanje, do konečnega j aosri, iz njenih očij se je usipal pla- njeČimi klici in sladkimi obljubami in rezultata pa še do danes nisem pri- j polajoe ogenj na Vasilija. šel. Edina mogočnost bi bila: on sam "Vasilij, rekla bi Ti samo rada, je prava ljubezen1 f _ tu si je porav- je Rns —-ali pa hudič sam v cele j da se ne dam kot mrtvo orodje v nala na njen obraz padle lase — "ali svoji osebi." In s prisiljenim na-j Tvoje roke, samo zato sem Te ob-i pojdite, prosim Vas, zapustite me — iskala." To mu jt govorila gleda- ; rotim Vas, pojdite, ako Vam je živ-joč ga. "Dosti časa si me držal v 1 jen je draffo!" svojih krempljih ! *' Švigajoča luč ognja je metaia tem- Svoje roke je krčevito zgručila. rie sence na možev obraz, njegove oči Vasilij Pobuosc-ev jo je prezirljivo j ^ stopile iz svojih jam in strmo gle- ogledoval in nj.-gova usta so se pri- i uale. MARKO KOFALT, 844 & 846 So. 2nd Street. STEELTON, PENNA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoti (Vollmachn in drugih v notarski posel spadapčih stvari, ktere točno in poceni izvršujem. Dalje prodajem parobrodne Ustke ca'v stari kraj za vse boljše parnike in paro-bradne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najniijt ceni. Mr. MARKO KOFALT je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. "GLAS NARODA". slm v ljubem "Glasa Naroda'', Ob- smehom je še pristavil: "Zadnja mo-liubil sem Vam že zadnjič, da se ja primera ni ravno tako slaba." kmalu zopet 'vidimo". Havno tako hitro, kakor je prišel, V zadnjem mojem dopisu sem med je tudi zginil smeh raz njegov obraz, drugim tudi spregovoril par besedil In njegovo lice. njegov obraz je iz-t izboljševanju časov; res je, da se gledal zopet tako neusmiljeno, trdo- je takrat bilo mc.io pokazalo., da se j srčno in neizprosno-trdo kakor preje. J pravljala na smeh. izvojevala časi izboljšujejo, ali sedaj je pa rav-' Nadaljeval je zopet: tiila kri v liee.^, iDite delav-| no nasprotno; kajti tukaj pri nas je "Ali on je moj sovražnik — v svo- "In naj izgubim pri _tem svoje Poleg tega \ zopet veliko tovarn odslo\5lo svoje 1 jih knjigah me je sramotil na tak na- življenje, Vasilij Pobn^cev. Jaz se Nadini je bruh- "Kaj je to?! — Žena!" Vasilij se je pripognil. Oči so mu sedaj. .. Nisem spoznala nikoli, kaj ! stopile iz jam; če bi ga ne bil držal Dimitrij, bi se b;l zgrudil. Na belem desnem ramenu je zagledal znamenje — na onem mestu, kterega se je nekdaj dotaknil s svojimi ustnicami — kjer je žareče železo zapustilo svojo sled. Bila je Petrovnn Galicyn! Nadina se je vrgla s strašnim, bolnim vaklikom čez mrtveca. k-lodajalci na dtlavce, nektere so pričele delati sa-podučiti, da za mo tri dni na teden, najmanj je pa ni umestno, da bi na svoj svojo korist gojila kako njo nikak račun in obrt. O tej zadevi je v kongresu največ govoril znani Hepburn iz Iowe, ki je ob vsakej priliki povdarjal, da je delo v vladinej tiskarni mnogo dražje ka- takih, ki delajo s popolno paro. Torej rojakom ne svetujem sem hoditi, ker tukaj se delo težko dobi, ta neljuba kriza nanyec še sedaj ni zginila od nas. Veliko rojakov nas "štapa". Možički, kteri ne delajo, -e motijo in kramljajo s svojimi ma- kor v zasebnih tiskarnah, dasiravno nicami pri zakurjeni peči, kar nas vladinej tiskarni ni treba plačevati je pa fantov in vdovcev pri živečih ni kake stanarine. Draginja vladine' soprogah, se pa zbiramo v Ape se- tiskarne pa prihaja po njegovem zatrjevanju vsled tega, ker mora vlada tiskarjem in stavcem plačevati unij-sko plačo. Vladina tiskarna je unij-ska tiskarna in ljudje v tej tiskarni m. taki. da vsakega neunijskega de- daj tukaj, sedaj tam, da pa spijemo kterikrat kakšen *1 glas ta kratkega, ali pive", se razume, seveda na "puf" ali pa za "čipse" in tako pričakujemo — boljše dobe. V mnogih številkah '' Glas Naro- levca jednostavno tako nadlegujejo, J da" sem eital dopise zdaj iz tega dc mora ali -voje delo ostaviti ali pa kraja, zdaj iz onega, med drugimi pristopiti k aniji. ! novosti tudi o dekletih in sploh o mo- £e nikdar se ni pokazala pc man j-: žitvi oziroma ženitvi; prosim torej, de mi dragi čitalci in ljube čitalke 'Glas Naroda" ne zamerijo, posebni- ne Clevelandčani, da tudi jaz ne- kljivost delavskega zastopstva v na-štm kongresu v tolikej meri, kakor pri imenovane j debati, kajti proti Hepburnovim izvajanjem se ni nihče koliko spregovorim o njih. upal nastopiti. Zatrjevalo se je le, i Kakor povsod, tako imamo tudi da dobivajo delavci v vladinej ti-' pri nas sedaj v svoji sredini princa skarni ravna tuko plačo, kakor v vseh ' "Karneval", to je blaženi predpust. zasebnih unijskih tiskarnah — dočim Mnogo se jih je dalo vkovati v ženi nihče povedal, da je delo v tej ti- | ltzne okove zakonskega jarma, še vee skarni vsled tega dražje, ker imajo pa bi se jih dalo, ko bi ne bilo te ne-z njo opraviti koiumpirani politiki, ljube krize; marsikteri mladenič ce-Hepburn je tudi trdil, da hoče pri /ii sline in kisle skomine po vitkih nas dva milijona organizovanih de- in kakor veverica "brihtnih pun-lavcev predpisovati 20 milijonom ne- cah", ali pomagati si revež ne more, organizovanih delavcev, kako naj se ker ima krizo v žepu; mazati se mo-ravnajo in pod kakimi pogoji naj de- ra ubogi revež po trebuhu s potrp-lajo. Tudi pri tej trditvi se v kon- ljenjem, ki je božja mast. Zopet ne-gresu ni nihče oglasil, da bi se zavzel kteri slovenski fantje so se oženili za orgahizovaBO delo. : z dekleti drugih narodnostij in s tem Da pa delavstvo v kongresu nima delajo po moji pameti sebi kakor tudi svojega zastopstva, je samo krivo, slovenskim dekletom sramoto; saj je kajti kljub vsemu pisanju in samo- vendar tuka^ dovolj slovenskih de-hvali. kakor tudi o zatrjevanju o na- klet, ki so naš slovenski ponos! Taki predkn delavske misli, pri zadnjih fantje bi se vendar morali zavedati, volitvah ni bil iivoljen niti jeden de- da so Slovenci in da najzalSe so Slo- eln. kteri bi bil drugega prav lahko | ne pustim onečaščati — čast mi je i ugonobil." Njegova desnica se je j vse ! Moža, kteri pride zvečer k nam, i bkrčila. njegov pogled je postal odlo- j ue maram brezčastna srečati. Izpelji | čen. "Današnji dan bo odločil nje-j svojo prevaro sam, kakor Ti drago, j govo usodo, on ne uide mojemu ma- ako drugače ne moreš. — Tolči me, ako hočeš, ubij me! — Rajše sem mrtva kakor brezčastna!" Vasilij je sunil stol od sebe. Nadino je zgrabil za roko, ko se mu je hotela umakniti. "Nadina, Ti bodeš ubogala, in naj moram upotrebiti tndi silo!" jej jo on izjavil v zapovedujočem tonu. — "Tu velja le moja volja!" Njene velike črne oči so ga gledale zgražajoč se. "Jaz poznam svojo usodo!" je zavpila. "Uniči moje telo, ali moja duša — —" Tu se ona hkrati ustavi. Iz daljave so se začuli zvončki bližajočih se sani j— Vedno bližje so prihajali, dokler se sani baš pred njih hišo ne ustave. Vasilij Pobnoscev je spustil Nadi-^iino roko. "Herman Martens!" pravi in se obrne proti Dimitriju. "Pojdi z menoj - in pustiva Nadino samo.'' In obrnil se je k njej in nadaljeval: • "Ako mu nisi izvabila v pol ure vseh njegovih skrivnostij, potem — pa saj veš ono!" "Jaz ne morem iti", je zastokal, ( "o Ti pravični Bog, zakaj si pustil, — cia je ta otrok postal žena Vasilija Pobnosceva ?'' "Poznate Vasilija?" ga je Nadina j ** Oh, moja mati!" spomenik SKLAD padlih žrtev Lunder, lavski zastopnik. venke! Taki fantje si mislijo, jaz šeevanju nikdar." Vsedel se je v en stol, naslonil se je nanj in prižgal si je svalčico. "Načrt sem si že napravil. Moja Nadina mu bode za vado. Pri njegovem prihodu se midva molče podava v obedovalnico. med tem pa iz-abi ona vse, kar želimo, iz njega. Nadina zna bili premetena, kadar hoče — ker v njej tiči tudi en majhen hudicek. Kar jej jaz zapovem, mora seveda storiti; moje pretnje so j< že tako preplašile, da mi bode storila vse.... Zaradi same zabave je pa v resnici nisem vzel. O tem seveda ni ona vedela ničesar, da sem jo vzel samo radi tega, da imam od njene lepote dobiček, kar pa___" Njegov prijatelj ga je prekinil. "Varuj se'*? mu je pal v govor. "Njena lepota ne bode ostala neuva-ževana. Kakor Ti ravnaš z njo, se svoječasno ne bode nikdo čudil, ako se bode kterega dne govorilo: Vasilij Pobnosceva žena Nadina je s tem m tem pobegnila." Vasilij Pobnoscev je pogledal govornika izbegano, ko da bi njegovih besed ne mogel dobro razumeti. Ko je nekaj časa tako sedel, je vstal ih se z desnico oklenil na mizi stoječega kozarca tako trdo, da je okostje njegove roke tako nekako belo skozi roko bleščalo. Žile njegove roke so nabrekle — okostje je postajalo še bolj belo... in v roki je držal črepinje strte čaše. Ko da se ne bi zgodilo ničesar, je potegnil iz svojega žepa bel robec in obrisal si kri, ktera je tekla iz njegovih ran. "Tak bi bil njen konee", pravi pomembno gledajoč na strto čašo /'Pogubljena bi bila tako hitro — ali oh, Na vratih se je čulo rahlo trkanje. Na Nadino bojazljivo besedo *4Naprej" so se vrata odprla. Čez prag je stopil velik, a vitek mož. Njegov obraz je bil golobrad in imel je tako čudno mehek izraz, njegove poteze so bile skoro ženske. Mogel je biti kakih 40" let star. Stopil je pred Nadino, ktera se je na steno naslonila in se ni ganila. "Morem govoriti z Vasilijem Pob-noscevm?" jo vpraša. "Vasilij je ravno sedaj v svoji sobi zaposlen", mu odgovori Nadina. "Pride pa takoj. Ako se ne motim, vprašala napeto. "Da, da, moj otrok.. y pred mnogo leti. To je bilo takrat___ danes me pa ni pripeljala diplomatična služba semkaj — ne, ne, osebni vzroki so me prisilili, da obiščem to hišo. Maščevati — maščevati se *bočem za Vas in Vašo mater!'' Vspravil se je, pogledal divje okoli po sobi in umolknil. Nadina je gledala s solznimi očmi k njemu Ko da bi sledila hkratnemu navdahnje-nju, se je vrgla k njegovim nogam. "Vzemite me seboj", ga je prosila. "Vzemite me seboj! Celo svoje življenje nisem poznala ljubezni — še materine ljubezni ne. Tolkli so me — suvali in metali iz jednega kota v drug. Vzemi', e me seboj in varujte me. Dajte, da bom Vaš otroki Od prvega trenutka, ko sem Vas videla, so se zbudila v meni nepoznana čustva.'' Čutila je, da jo je vzdignil in objel z dvema krepkima rokama. "Mislite si, ko bi se nekega dne vrnila Vaša mati in Vas ravno tako vzela v naročje in Vas poljubila, kakor more le samo mati___" Vrata so se ulomila. Vasilij Pobnoscev je navalil v sobo, iz obraza sta mu žarela gnjev in ljubosumnost. "Izdajalec!" je za vpil on. V istem trenutku je počil kratek in oster strel. Martens se je od kroglje zadet zgrudil na tla. Dim se še ni razkadil, ko stopil Dimitrij Andrejev v sobo. "Za Boga, VasiKj, kaj si storilf!" je zaklical. - . Nadina je gledala ukočeno to sceno. Ko se je hotele, nagniti čez Mar-tehsa, jo je nazaj sunil Dimitrij. Odprl je njegovo suknjo in telovnik. Vasilij ga je strme gledal. Tu pa Dimitrij skoči. ; Adamič in Bode ter za podporo ra- njencem v ljubljanske j bolnišnici: Anton Pečnik. Kenosha, Wis., $2.00. Anton Sihor. Buda, 111., $1.00. Do sedaj izkazano $599.53. Živili darovalci in njih nasledniki! Uredništvo "Glasa Naroda". JOHN KRAKER EUCLID, O. Iščem vojega bratranca JOSIPA TURKA, doma na Spodnjem Štajerskem, iz vasi Potok; dalje bi rad zvedel za naslov ANTONA GROSS, doma tudi iz Spodnjega Štajerskega iz vasi Prihova: kteri slednji je pred 2 meseca v Mon-tani bival. Obema imam nekaj zelo važnega povedati, vsled česar prosim rojake, če vedo za njih naslov, da mi istega naznanijo, ali pa naj se mi sama javita. — John Turk, Box 8G, Sublett, Wyo. (2-4—2) Ž i Kje je MARTIN PUTNEKT Pred kakimi petimi leti sva bila skupaj na Nemškem v Neumuhl in sedaj se tudi on nahaja v Ameriki. Cenjene rojake prosim, če vedo kaj o njem, da mi blagovolijo nazna-) niti to, ali pa n.vj se mi sam javi. Florian Švajlek, Box 122, Ralph-ton, Somerset Co., Pa. (1-3—2) Iščem MARTINA GANC, doma na Spodnjem Brezovem, poŠta Blanca, Spodnje Štajersko. Če Se živi in ve kdo za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti. Imam uekaj zelo važnega za njega; ako on to b&e, naj se mi oglasi sami — Leopold Plahuta, Box 3, Steel, O. (30-1—3-2) Priporoča roj ako« mji VIHA, "ktera v kakovosti nadkrU^a-jejo vsa druga ameriška vina. Kmdeče Tino (Conoordjj pnulajai po 50 eentov galono; balo vime (Catawba) po 70 eentov galono. najmanjše naroČilo za tisi JE 50 GALON. BRINJE V ±»0, za kterega mm bm- portiral brinje iz Kranjake, valja IS steklenic sedaj $13.00. TKOPIM-VEO $2.60 galona. DROŽNIK 10.71 galona. — Naj manj e posoda ae njeao 4Vž g slone. Naročilom je priložiti daaac. Za obila naročila ae priporaia JOHK niTR Krasno ilustrovan cenik državno nadzorovanih, drevesni«, tr-tnic in cvetljičnjakov z opiočan vsaka vrste, sadenja in ravnanja je izšel v slovenskem jezika. Vsako vrsto sadnega drevja ▼ trn-logi, trtja, senčnata drevesa eel eg* sveta, različnih velikosti, veik rrdt rože najceneje cene. Opozarjam kmetovalce za nabavo vrtov in vinogradov. Hišne posestnike, čč. duhovščino za senčnat« drevesa in lepih rož za eerkvei Gospodinje za olepšavo vrtov itd. Cenik prosto, prosto poštnine. T. GRAM, Nayk>r, Ua __s Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najeenejfi dnevni list! Jugoslovanska Katol. Jednota. hfcw|)m'ii*M nf dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. Wyo. MBS £wiaf Atol, 80. mj GEHM, podpredsednik, P. O. Box 67, Disid.A, Pa. amfk L. B80CCH, glav« tajnik, P. 6. Bo« «M, Br, iOca. MdJOB KEK&fiNIK, pomo^au taj«*, L. B01 383, Book Spring IfiM COYfiE, blagajnik. Box 106, E3y, Mbcl NADZQe*TK3: ■trMBTT "VOLANT, |aaiteotilni«*arka, 92 let. Pred Škof ;o 15; Helena Anr.on, usmiljen-ka. 43 let. Radecke^ra cesta 11; Alojzij Eržišnik, sprevodnik, 44 let; Anton Gorjan, trgovcev sin, 9 let; Jo-*ip I.apotcik. kolar, 48 let. Učiteljilčnik se je ubil. Ubil se je 17!e?ni u^itelji>rnik Fran Ža^ar, sin župana na Ža^-i; poda! se je z doma-šim hlapcem na lov. V gori nad domačo vasjo je padel v kake tri sež-aje elobok jsrek. Ko na klicanje tlapčevo ni bilo odtrovora. začel ga ie hlapec iskati. Ko era je po dolgem »kars.fu rr\^el. bil ie še živ. Med no-snjo domov je umrl. V Ameriko je odšel Ivan Janko-vii, delavec v kemični tovarni v Ljubljani in zapustil doma ženo s Štirimi otroci v največji revščini. Akcija sa slovensko vseučilišče ▼ LJubljani. "Den", glasilo poslanca dr. Kramara, priobčuje pod na*lo-wom "Slovinei a universita" tole aotico: "Z zadovoljstvom opazujemo vsa stremljenja svojih jugoslovanskih bratov Sloveneev na gospodarskem in kulturnem polju. Kdor jo poznal Ljubljano pred desetimi le-li in danes, vidi na vseh straneh napredek, krepko gibanje na narodno fospodarskem in obrtnem polju, cmotreno delavnost slovenskih voditeljev. Stare zahteve vseh Slovanov po višjem kulturnem razvoju na te-sielju domačem in v rodnem mater-sem jeziku še sedaj niso izpolnjene. Slovenska učeča se mladež se mora v svrho svoje nadaljne znanstvene asobrazbe posluževati gostoljubnosti tej i h vseučilišč. In če se v dogled-aem času izpolni zahteva Slovencev po svojem vseučilišču, je treba se sedaj skrbeti za to, da bo na razpo-bgo radostno število usposobljenih očiteljskih moči. Po naših informar «jah politični krogi slovenski v tem •drn ne drže rok križem in prav sedaj je napočil čas, ko bo treba rešiti rprsšanje, ako bi ne mogla kaka popolna slovanska univerza ponuditi prijateljsko roko jugoslovanskim brstom k utemeljitvi bodočega profesorskega zbora slovenskegk vseuči-Kšča. Češka praška univerza je res w prvi vrsti poklicana, da bi, kakor je to storila pri eksodu hrvatskih dijakov is Zagreba, pospešila in o-■Mgočila pripravno akcijo za pomenljivo kulturno delo bratske slovanske vejiee. Pogajanja, ki naj o-■ »getijo habilitacijo slovenskih docentov ss češki univerzi, so že v ti- ru in nadejati se je, da bodo kljub raznim oviram dovedle k cilju. Češko vseučilišče bi izkazalo Slovencem veliko dobroto, ako bi moglo ia hotelo v tem o žiru ugoditi slovenskim prošnjam, a pomnožila bi s tem tudi srčne vezi dveh vej slovanskih na kulturnem polju. Češka univerza bi postala matica, kulturna Meka jugoslovanska, ta vloga njena bi bila krasna in vzvišena. Župan ljubljan->ki in poslanec Ivan Hribar, ki je o tej sttari -azpravljal z raznimi organi naše visoke šole, zlasti pa z njegovo magnificenco rektorjem Hero v sky m. je našel seveda pri nas za plemenita stremljenja zasluženo priznanje." PRIMORSKE NOVICE. Potres v Gorici. Dne 13. jan. ponoči okoli pol 2. so čutili v Gorici par sekund trajajoč potresni sunek. Stresla so se vrata, svetilke, postelje, ljudje so se zbudili iz spanja. Xekteri pravijo, Ca sta bila dva sunka. Škode ni napravil potresni sunek nobene. I Zmešala se je 461etnemu Ferdi-j nandu Pahorju v Trstu in 361etnemu kmetu Petru Bujovacu v Miljah. O-ba so prepeljali v opazovalnico za umobolne v Trtsu. Obesil se je v Trstu 661etni mornar Kikolaj Kukanja. Menda se mu 1 je zmešalo. "Kranjska hranilnica" v zadregi. Volosko. 13. januarja. "Kranjska hranilnica" je odpovedala vsem dolžnikom v Opatiji posojila dne 12. januarja, češ da rabi denar. Ta odpoved je tu napravila vtisk, kakor da j se "Kranjca hranilnica'* nahaja v i največji stiski. . % ŠTAJERSKE NOVICE. Umrli so v Mariboru trgovec z lesom Roman Merkl, umirovljeni žel. i nadvodnik Jožef Wochein in žel. sprevodnik Alojzij Micki. V Maren-bergu je umrl davčni kontrolor Alojzij Freund. zagrizen "Siidmarko-vec". V slovenske roke je prešel zloglasni "Hotel" v Sevnici, dosedanje edino središče ondotnih "Vsenem- cev". Kupil ga je Juvančie z Zidanega mosta. • HRVATSKE NOVICE. Zagrebški občinski svet razpuščen. Dne 13. jan. je vlada razpustila zagrebški obč. zastop. Hrvatska stranka prava ostane v hrvatsko - srbski koaliciji. Zagreb, 13. jan. Hrvatska stranka prava je izdala to-Ie izjavo: Z o žirom na članke poslanca Zagorca v "Hrvatski" proti hrvatsko - srbski koaliciji se je sestal saborski klub hrvatske stranke prava dne 11. in 12. t. m., da zavzame stališče v tem vprašanju. Ker je osrediyi klub hrv. stranke prava skupno s saborskim klubom enodnšno na sestanku 28. dec. 1908 sklenil, da hrv. stranka prava ostane v hrvatsko - srbski koaliciji ni dvoma, da se je poslanec ZagoTac v polemiki proti poslancu Supilu težko pregrešil proti sklepom te konference. Saborski klub hrv. stranke prava globoko obžalnje njegove napade na hrvatsko - srbsko koalicijo. Na ta sestanek poslanec Zagorac ni prišel, dssi je kil pozvan. m«rveč je Ustanovljeno Bol. Pod. Društvo. 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kans. •■-o- ■■ GLAVNI ODBOB: John Bodene, predsednik, P. O. Box 154, Karol Starina, podpredsednik, Mulberry, Leo Hromek, tajnik, P. O. Box 263, fVonteoae, Bias Marij, blagajnik, P. O. Box 2M, , UPRAVNI ODBOB: Frank Markovič, Frontonae, Frank Prank, Cherokee, Frank Buehman, Radley, Anton Lasjak, Cbieopee, poslal pismeno izjavo, da izstopa iz hrvatsko - srbske koalicije. Saborski klub hrv. stranke prava sprejema ta izstop posl. Zagorca na znanje ter izjavlja, da je s tem Zagorac prenehal biti tudi član saborskega kluba hrv. stranke prava. Otroka je umorila izkuharica Ve-koslava Osnovie v Oseku. Osnovič je omožena in pravi, da je otrok prišel mrtev na svet. BALKANSKE NOVICE. Ženske za vojsko. Belgrad, 12. jan. Žensko patriotsko društvo v Šabcu' je poslalo vojnemu ministru prošnjo, naj porabi ženske za uradnice v vojaških pisarnah, skladiščih preskr-bovališčih itd.' da bo število možkih v vojski večj^. Srbske čete za Bosno. Skoplje, 11. jan. Srbski konzul v Skopi ju, Ba-lugdžič, ki ima velik vpliv na mlado-turški odbor, je dosegel, da je turška oblast izpustila iz zapora srbskega četovodjo, velikega roparja Skop-Ijanče, ki ima organiziranih 18.000 ljudi. Skopljanče bo baje s temi junaki udri v Bosno. Belgrad, 13. januarja. Srbska vlada je najela na Angleškem posojilo v znesku 30 milijonov frankov, s kterim zneskom pokrije vse stroške vojne potrebščine. Belgrad, 12. jan. Vojni minister je že v drugo naročil v Rusiji 1200 konj za poljsko topništvo. Te dni odpotuje posebno odposlanstvo v Belgijo in na Francosko z naroČili za municijo. Iz črne gore. Kotor, 12. jan. Iz Cetinja javljajo, da so neprestani nalivi v zadnih dneh uničili mnogo potov, kar nalivi niso uničili, so razdejali plazovi, da je dostop v Črno goro sedaj malodane nemogoč. Del obmejnih straž so odpoklicali. Rezervni odddiki imajo pod nadzorstvom kneza Nikole strelne vaje. Ysi rezervisti streljajo naravnost -aebor-no. Vojak. *ki je slabo streljal, je izvršil ?-amomor. ker ga tovariši radi slabega streljanja zasmehovali. RAZNOTEROSTI. Nemška kultura. Grozovit potres v Italiji je vzbudil v vsem kulturnem sve a sočutje z nesrečnimi žrtvami. Le v enem narodu so se našli ljudje, ki se vesele tega dogodka, in to so nemški žurnalisti. Brezsrčnost in podivjanost teh ljudi se vidi zlasti v "Montagsjournalu", kjer pisec upa, da je vendar prišel trenutek, da lahko Avstrija nastopi proti Italiji. Take posirovelosti ni nikjer med omikanci in zaklicati ne moremo drugega kot "fej in škandali" Civilni krst. Francoski poslanec Jules Con taut, ki je obenem župan v Ivrvju. je dal razglasiti, »da prvi dve nedelji v mesecu krsti sami novorojence. Dosedaj je krstil ž« 17 otrok. Njegovi krsti so prav enostavni. Najprej vpiše imena roditeljev, potem vpraša botre, ali bodo prevzeli skrb in odboja otroka, ako se stari-šem kaj pripeti. Končno opominja starše in botre, naj napravijo iz o-troka dobrega republikanca. Potem čestita staršim ter poljubi otroka — in vse je gotovo. Roparski umor na sveti večer. Iz Novega Sada poročajo, da je prišel k titelskemu župniku Planišu na sveti večer neki kmetski fant, ki ga je prosil za majhen dar. Ko je župnik odpiral blagajno, ga je fant u-daril z nekim ostrorobim predmetom po glavi, da se je takoj zgrudil. Fant je potem oropal blagajno in izginil. Župnika so našli brezzavestnega v mlaki krvi. Nevaren ljubimec. Pred dvema mesecema je prišla k neki oddaj al ki stanovanj v Parizu modistinja Me-lanija Rex, da se skrije pred svojim silovitim ljubimcem. Dekle je mislilo^ da je že popolnoma varno pred njim, ali ta, neki Blanda, je prišel na sveti večer nenadoma v njeno stanovanje, kjer je ravno dekle jutrkovala s svojo gospodinjo. Sprožil je pet strelov nanje in obe sta ob- ležale mrtvi. Nato je s šesto krogljo ustrelil še sam sebe. V svobodni Avstriji Dunajsko policijsko ravnateljstvo je z "ozirov javnega redu" izgnalo z Dunaja in iz Avstrije znanega dopisnika pe-trogradskega "Novega Vremena", Ant. Berezovskega. Pa naj še kdo trdi, da je Avstrija policijska država ! Grozovit zločin. V Radešovicah na Češkem so našli nedavno umorjeno hčerko delavca Novaka. Odrezan ji je bil vrat. Njenega očeta so zaprli, ker je bil na sumu, da je sam izvršil zločin. Drugi dan pa je na cesti neki neznanec napadel oletno Marijo in 31etno Boženo Smutany. Prvi je odrezal vrat, drugo pa je težko ranil. Nato je utekel v bližnji gozd. Volkovi požrli otroka. Pri Gravini so volkovi napadli sedemletnega sinčka kmeta Marona ter ga strahovito razmesarili. Od celega trupla je ostalo na mestu le še nekaj kosti. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom naročnikom naznanjamo s tem, da se nahaja sedaj na potovanju naš pooblaščeni zastopnik Mr. MATEVŽ PEČJAK Obiskal bode rojake v nekterih mestih in krajih države Ohio in Penn-svlvanije — Dotičnik je pooblaščen za pobiranje naročnine "Glas Naroda" in narocbe knjig, vsled česar ga vsem toplo priporočamo Upravništvo "Gla^a Naroda" NAZNANILO IN VABILO. Društvo sv. Alojzija št. 31 J. S. K. Jednote v Braddocku, Pa., ie imelo ; glavno zborovanje dne 8. decembra 1908 in pri tem volitev novega odbora za ieto 1909. Izvoljeni so bili sledeči: Matevž Kikelj predsednik; Jakob Bronceij, podpredsednik; Ivan A. Germ, I. tajnik; Mihael Sadar, II. tajnik; Anton Sotler, "blagajnik; Alojzij Hrovat, zastopnik: Josip Li-beršan, Ivan Kern, Anton Urbas in I Jakob Zalaznik, nadzorniki; Fran j Pernat, Fran Pilipie in Matevž Dra-šler, pregledovalci knjig; Anton Dra-šler in Anton Gantar, zastavonoši. Kdor hoče naročiti' lep, dober in obširen mesečnik naj to precej stori. "DOM IN SVET" iz Ljubljane velja za vse leto v A-meriko pošiljan $3. List je bogato in krasno ilustriran, ter prinaša izvirne pesmi L povesti. S tem listom rojaki v Ameriki o-krase svojo bralno omaro in imajo v dolzih večerih obilo zabave ter si pridobe dokaj izobrazbe. Nekaj denarjev več žrtvovati za res dober list je vendar pametneje, nego proč metati za navadni "šmirpoptr", ki nema niti prestavljenih povesti, ampak stare p repi an kane reči. ktere bo drugi ameriški listi že davno natisnili. Naročila preskrbi FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt St., New York City. Slovencem naznanjamo, da se je SLOVENSKO ZDRA VEŠČE ravnatelja zdravnika Dr. J. E. Thompeona preselilo iz 334 W. 29th Street v večje prostore na 3-42 W. tr* St. Rojaki I Obrnite se vsi, ki ste na kterikoli bolezni bolni, na Slovensko Zdra-višče, tam Vas ozdravijo popo noma. Ad resi raj te pisma tako: Slovensko Zdravišče, Dr. J. E. Thompson, 342 West 27th Street, New York. Kretanje parnikov. Sledeči parniki odplujejo iz New Yorka : ŽENITNA PONUDBA Prileten vdovec s prijetno domačijo se želi poročiti s priletnim dekletom, ali vdovo, četudi ima ta enega otroka. Pojasnila daje: Uredništvo "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (1-2—2) Kje sta moja dva prijatelja IVAN STERNIŠA in VINCENC LAM-PET Pošljita mi svoj naslov, imam namreč zelo važnega z Vama govoriti. Prosim pa kmalu I Martin Radi, R. F. D. 2, Pittsburg, Kansas. (30-1—2-2) V TRST favitro-ameriška proga): 6 febr........ Martha Washington 17 februarja................ Alios 24 marea...... Martha Washington V HAVB1 1 (francoska pxogaM 4. februarja.........La Gasoogno. 11 februarja.......... La 18 februarja.......... La 25 februarja............ La Savoie 4 marca................ La"*Savots 11 marea............ La 18 marea............ La ............ La Savoie HARMONIKE bodisi kakorftnekoli vrste ixdelnjem It popravljam po najnižjih cenah, a dele trpeino in sanesliivo. V popravo za nesljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nmc 16 let tukaj v tem poslu in sedaj ▼ sve jem lastnem doma. V popravek vsa mem kranjske kakor vse druge harmo nikc te računam po delu kakorino kdc sahteva brec nadalinih upraisnj. 7" JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str.. Cleveland, O. NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA V. ANTWERPEN KM Star Lino): 10 februarja.........i.... Zee land 35 17 februarja............. S ami and 24 februarja.............. Finland 3 marea................ Vaderland 6 marea............... Kjroonland 13 marea................. Zeeland 6 feb..........Kaia. Au«. Viotoria 20 marea...............7 Sainland 13 februarja...... Graf Walderoe* 27 marca................. Fialaad 20 februarja...... President Oran« 27 februarja. Do Kambvrga.) (Hamburg Am. linej V SOUTHAMPTON (Amsricaa Lino): 6 marca...........». 11 marca............ ... Pi DontseUand 6 marea................ St. Louis 13 marea............. Philadelphia 20 marca................ St. Paul 27 marca.............. Now York 0 februarja.............. 61 Lous 13 marc*........ President Lineo1m 13 febraazja......... Philadelphia 20 marca......Kais.Au«. Victoria 20 febraaija............. St. Paul 27 ®*rea.......... Qnl Waldofcsc 27 februarja............ New York (White Star Um)i : 10 februarja............ Majestit ; 17 februarja.............. Oceani* 24 februarja............. Tevtoak 3 marca................ Adriatic 10 marca................ Majestfe 17 marea................. Geocorfa 24 marca................ Teutonic marca................. Adriatic V BREMEN K sevsron ca iki Lloyd): 4 februarja............... Necks t 14 januarja.......... Brandenburg 31 10 februarja...... Kronpr. Ceeilic 18 februarja............... Ziete* (Holland Am. lias.). s 23 feb...... Prinz Friedrick Wilh, Do Eottsrdaua. i 2 marea............ Kaia, Wilh. II 16 februarja............. Ryndaa 11 marea............... Gneisenau £ februarja........... Stateadan 23 marca.......... Kronpr. Ceeilic 9 marca..,,..,.,....... Noordca« 25 marea................... Zieten 23 marca................ Ryndaa 30 marca.... Kaia, Wiliu der Uro—• 30 marca......... New Amstordaa NA PRODAJ Oobro črno in belo vino od 35 do Centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Prožni k po $2.50 galona. Sladki moSt 24 stekl. $5.00. Novo vino od leta 1908 ima posebno niiko ceno. Pri večjem naročilu dam popust. Z potto van jem STEPHEN JAKSE, Crockett, Contra Costa Co., California, i Zdravju najprimernejša pijuca je ^LEiSV RiVO-#> ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svi jo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Ltslajy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Tramikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. POZOR ROJAKI IN ROJAKENJB v Braddock, Pa., in sosedna društva I Uljudno vas vabimo na VELIKO PLESNO VESELICO, ktero priredi društvo sv. Alojzija št. 31 J. S. K. J. v korist društva v torek 23. februarja 1909 na pustni večer v poljski sokolaki dvorani, 921 Talbot Ave., Braddock. Vstopnina za gospode 251, dame proste. Vsaki naj vzame poulično karo do 9. ulice v Braddock in potem mu je lahko najti. Za mnogo dobrih govorov, dobro zabavo, prigrizek in pijačo skrbi v to zbrani odbor. Pri-četek veselice ob 8. uri zvečer. Godba do 2. popolnoči, druga zabava do ranega jutra 1 Torej, da se te prve letošnje veselice mnogoštevilno udeležite, za to vam odbor že naprej zahvaljuje! Ivan A. Germ, društveni tajnik. (20-1, 5x, v. ted. lx) NAZNANILO. Podpisani naznanjam Slovencem in bratom Hrvatom, da sem se 8 svojim saloonom preselil iz Lake St. it. 236 na Beed St. 164. Tu imam sedaj krasno urejen saloon in Boarding House, kjer točim vedno sveie "Schlitz" pivo, dober whiskey in izvrstna vina. Na razpolago imam izvrstne smodke in skrbim vodno sa dober prigrizek. Priporočam se sa obilen obisk. Josip Kcbib, 164 Beed Street, Milwaukee, Wis. (26-1—3-2) Očem rojaka JOSIPA POZAKXLI, doma ia Kočinja na Primorskem. Za njegov nadov bi rad svcdcl: Frank Grbič, Box 360, Forest City. Susquehanna Co.. Pa. AVSTR0=AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) -as Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate Novi parnik na dva vijaka "Mabtha "Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM N Kfe V ci spodaj B&vedenl mori psrabroll um In vijaka imajo breaKfinl braojav: AlilGX, UAHBA, MARTHA WABHOWTOM, > aweril wufm. In jaaija m bodcU varaj utmmmmam brodocja net. JraiBalaOadrvanoTapotmiSki Cm vcžfllb listkiv IzlEW Y0HU u tU. razred m te; TESTA........................... LJUBLJANA..................... ►628.— - - ------------------------------.■■■»■I..IM.I j____ ZAQBEBA........................................029.1 KABLOVCA..................................$29;Sf ILBAZEEDdo T2STA a!! .................»fO.OO, 165.0C t» Phelps Bros. & Co., Gen. Agente, 2 Wasbiiftoa Street, NE V >0tft \ v Spaaal Kami Kay; za "Glas Naroda" priredil L. P. k! TRETJA KNJIQA. IX BAGDADA V STAMBUL. (Nadaljevanje.) Bil je pač srečen slučaj, da sem naletel na človeka, ki je Manah el Bardo poznal. Kdo ve, kako dolgo bi moral iskati in povpraševati, p redno bi zvedel kdo pravzaprav je skrivnostni tujec! Armenec se spotoma sicer še parkrat obrne nazaj, toda v meni seveda ni spoznal onega moža, ki nau je vso pot sledil, ker sem bil preoblečen. Torej skrivati se ni bilo treba. Sicer pa ne koraka dolgo, temveč kmalu vstopi v neko hišo, ki je bila gostilna. V bližini je postavil svojo pečico prodajalec kostanjev. Pri njem kupim pet kostanjev in vprašam: "Ali veš kdo stanuje v veliki hiši na tvoji levici?" "Grški mctropolit, efendi!" "In kdo stanuje zraven t" "Neki bolgarski krčmar. Imenuje se Doksati. Morebiti hočeš pri njem stanovali f On ni drag, in udobno se stanuje pri njem 1" "Ne. Hvala za pojasnilo!" Zvedel sem dovolj. Skrbeti smo le morali, da nam ujetnik ne pobegne. T kaki zvezi je slednji z Manah el Baršo pa tudi ne bo težko poizve-deti. Ko si natančno zapomnim bolgarsko krčmo, da bi jo celo v temi lahko dobil, se vrnem proti hiši Hulama. Čakali so že dolgo na mene. Konec obravnave je bil vsem neljub in tudi razumeti niso mogli, zakaj sem tako nanagloma odšel. "Sidi," reče moj ruali hadži Halef Omar, "poveu. ti, da me je zelo skrbelo radi tebe." "Skrbelo radi mene? Zakaj t" "Zakaj? Tako vprašuješ?" reče začudeno. "Ali še vedno ne veš, da sem tvoj prijatelj in čuvaj?" "Seveda vem, moj dobri Halef!" "No, torej mi moraš kot prijatelj povedati, kam greš in kot svojega čuvarja me moraš celo s seboj vzeti." "Saj te nisem potreboval." "Ne; potreboval?" vpraša Halef in energično potegne svojih šest kocin, ktere je imenoval brada. "V Sahari si me potreboval, v Egiptu, ob Tigrids, pri zlodjevih oboževalcih, pri razvalinah, kterih imena se celo ne spominjam, v Štambulu in po drugih krajih; tukaj pa me ne moreš rabiti? Tega tie vrjamem. Ali ne veš, da je v tem mestu prav tako nevar-ao kot v Sahari ali pa v dolini stopnjie, kjer si se bojeval s toliko sovražniki?" "Zaksj?" "Ker tuksj svojih sovražnikov radi velike množice ljudi j niti videti ne moreš. Morda meniš, da ne vem. da si se odstranil radi nekega skrivnega sovražnika?" "Kake pa veš?" "Ker vedno sledim tvojim očem in vidim, kam ti gledaš." "Ia kam so gledale moje oči?" "Pri kadi ji so opazile nekega Bolgara, ki pa ni Bolgar. Kjo se je slednji odstranil, si šel tudi ti za njim." "Res, Halef, pravilno si me opazoval," rečem. "Sidi," reče ponosno, "ali še veš. ko sva jahala čez puščavo v Algi-ru in zalezovala sledove morilcev?" "Da, še se spominjam." "Tedaj sem se tebi smejal, ker >i trdil, da lahko v pesku bereš. Tedaj sem bil še grozno neumen, dasi nisem hotel priznati." "In od tedaj si se že precej od mene naučil, kaj ne?" Halefa se poloti zadrega. Naravnost ni hotel priznati, da se je čuvaj naučil od čuvanega, česar pa vendar ni mogel zanikati. Radi tega odvrne prav diplomatično: "Učila sva drug drugega, sidi. Kar ^i ti znal. sem se jaz od tebe naučil, in kar sem jaz vedel, si ti prevzel od mene. Na ta način sva postala oba bolj psanetna, tako pametna, da je naju Alah in prerok vesel. Da si ti pravoverni moslem in ne kristijan, bi bilo to veselje še tisočkrat • ''Kar si baš povedal, je zelo dvomljivo in .-e mora prej preskusiti. Takoj danes hočemo videti, če si res tako pameten kot misliš!" Njegove majhne oči me .-koro gr«vetovalec sem, in ljubim te tako, da kar ne vem* kdo ima večji prostor v mojem -n_-u. ti ali moja liana, cvetlica vseli cvetlic. S teboj sem trpel glad in žejo, mraz Ln vročino; s teboj in za tebe sem se bojeval; noben sovražnik ni videl mojega hrbta, ker bi bila za mene sramota, če bi te zapustil. In sedaj hočeš vedeti, če sem pameten! Za vse moje dobrote imf-^ sedaj ?amo žaljenja. Sidi. da si me sunil z nogo, bi me ne bolelo tako kot tvoje besede!" Dobri človek je govoril resno. V njegovih očeh opazim nekaj se svetlikati kot solzo. Seveda nisem nameraval ga žaliti; zato položim svojo roko na njegove Tame in odvrnem: "Tako pa nisem mislil, moj dobri Halef! Povedati sem le hotel, da imaš baš sedaj priliko svoj razum in bistro pamet pokazati." Te besede mu takoj povrnejo dobro voljo. "Pokaži mi priliko, sidi," reče, "in videl boš, da sem vreden tvojega zaupanja!" "Gre se za onega moža, kterega sem med obravnavo opazil. Zdi se mi »» mi — — — "Da je znanec ujetnika, kaj ne," prekine me Halef, da mi dokaže, da je uganil moje misli. "Na vsak način,'' odvrnem. "Morebiti misli neznanec ujetniku na kak način pomagati iz zapora!'' "O tem kar nič ne dvomdm. Barud el Amasat se more rešiti samo z begom. Kdor ga hoče rešiti, mu mora za to podati tudi potrebna sredstva. Tujec ga je v sodnji dvorani pomirjevalno pogledoval, kar gotovo ai brez pomena." "Ti si gotovo šel za njim. da poizveš. kje stanuje?" vpraša Halef. "Da. Tudi za njegovo ime sem poizvedel." "Kako se imenuje?' "Manah el Barša, ki je po poklicu zakupnik davkov v Skoplju ter staauje pri krčmarju Doksati." "V Alah! Ž slutim, kako naj pokažem svojo zvitost." "Ali »i res uganil?" "Da. Manah el Bai-«> ruot-am čuvati." "Pravilno!" "In se mor.' /goditi le v tem slučaju, če stanujem pri krčmarju Doksati." "Tako je. Ti jahaš \ krčmo takoj, ko se >temni. Jaz grem s teboj, da ti hišo pokažem." Tu stopi v sobo Ožko, Črnogorec, in reče: "Tudi jaz bom čuval, gospod!" "Ah! Kje?" "Pred zaporom, kjer je ujetnik." "Meniš, ds je potrebno?" . "Je vseeno, če je potrebno ali ne. On je prodal mojo hčer kot sn-fat.jo ter mi povzročil veliko gorja. On je zapadel mojemu maščevanju. Ti si krietijan. Bekel si, da je maščevanje v božjih rokah, in spolnil sem ti ieljo ter izročil Barud el Amasata sodišču. Če se sodišču odtegne, tedaj K» piešaste in gelobiadoe, od katerega * » tednih iepi lasje, brki in brada po ^ ~ - aotnt zrasteio 1 Rcvmithem aH kfznjr v nogah, rokah in krilu Vam popolnoma odstranim. Potni nope kinr-je oCesa, bcadovlce in ozeblino V&tr v 3 dneh popolnoma odstranim, da' ir to resnica se ia»£i $600. Upraiajte se Pri Jakob Wahfli, P. O. Box 69 CLEVELAND, O MI C . .-..Ti'