§. 38. Dmga trojica preslavna v staroslovenskem slovstvu je: I. Šafafik, II, Miklošič, III. Sreznevskij. I. Pavel Josef Šafafik se je rodil 13. raaja 1795 pod Tatrami v Kobeljarovu, selu Gemerske stolice, učil se je v Jeni, na vseučilišču v Pragi, služil v Bretislavi, bil potem od 1. 1819 profesor in direktor gimnazijski v Novem Sadu, preselil se 1. 1833 v Prago, kjer so ga vedam na korist vzdrževali vrli rodoljubi Jungtnan, Palacky in drugi, dokler postane vredovatelj česk. Mus., knjižničar vseučiliški itd., ter umre 26. jun. 1861 v Rodavnu poleg Dunaja, a prepoljan v Prago počiva na protestantovskein pokopališču. — Pisal je čvrsto vže 1. 1814 p. Musa Tatranska, 1. 1818 s Palackyiu o česki poeziji itd. Tu naj imenujem le kDjige, ktere se tičejo vseh Slovanov ter iiuajo veljavo v slovstvu staroslovenskem. Geschichte der slawischen SpracheundLiteraturriachallenMuudarten. Ofen, 182G. 8. XII. 524. - II. Prag, 1868. Angleški cf. Talvy. — To je v tej stroki prva vzajeinna knjiga, ktero je vedno spopolnoval. — tFber die Abkunft der Sla\ven nacb Surowiecki (r. 1769, u. 1827 v Varšavi). Ofen, 1828. 8. 212. — Knjigi pa, po kterih je posvetil najbolj slavo Slovanov ter poslavil i sam sebe, ste: Starožitnosti Slovanske. V Praze, 1836-37. 8. X. 1015. — Slovansky na- rodopis. V Praze, I. 1842. II. 1843. Zemevid slovansky. III. 1849. V teh knjigah je pokaza! Šafaffk, kaj so Slovani bili že nekdaj in kaj so še sedaj. Starožitnosti je ruski preložil Bodjanskij 1. 1838, poljski Bonkowski 1. 1842, nemški Mosig u. Wuttke 1. 1843—44. — Narodopis ruski ''..ajanskij 1843, poljski Dahlraann 1843 itd. Deloma so prilastili si jih vsi rodovi siovanski, in če so tudi tu in tam popravili jib novejši učenjaki, ostane vendar v tem oziru Šafafiku slava prvotna. Za staroslovensko vedo znamenite so že na pr.: Uebersicht der slowenischen Kirchenbiicher. V. Jabrb. d. Lit. 1829. — Monumenta illyrica. L. msc. 1839. — Die altesten Denkmaler der bohmiscben Sprache 18.40. — Počatkove staročeske mluvnice 1. 1845 itd. — Bistveno pospešili pa so jo spisi: Mnicba Chrabra o pismenech SIovanskyeh 1. 1851.— Pamatky dfevniho pisemnictvi Jihoslo vanu v. Dil pfedchozf. V Praze, 1851. — II. 1873. 8. IX. 130. (Život Konstantina ili Cyiilla, Methodia, Štepana, Simeona, Zakonmk car. Št. Dušana itd. — Pamatky hlaholskeho pisemnictvi. V Prazč, 1853. 8. 160. — Glagolitische Fragmente. Prag, 1857. IV. Herausgegeben v. Dr. Hofler (Uber d. Auffindung S. 1 — 12) u. Dr. Šafaiik (Beleuchtung S. 13—62). — Ueber den Ursprung und die Heimat des Gla gol i tismus. Prag, 1858. 52. F. V čas. čes. Mus. je mnogo pisal o književnosti slovanski na pr. o česki, o slovenski (ilirski cf. Cop) itd. Kar je dovršil, izdal je po smrti njegovi Josef Jireček: Paul JosefŠafafik's Geschichte der sudslawischenLiteratur. Prag. I. Slowenisch. u. Glagolitisch. Sch. 1864. 8. VIII. 190. - II. Illyr. u. Kroat, Scb. 1865. V. 382. — III. Serbische Schrift. 1865. 1. u. 2. H. 8. X. 480. — J. Jireček iiua zaslugo, da od 1. 1863 so v novih prijetnih oblikah jeli izdajati se ,P. J. Šafafika Sebrane Spisy" p. Starožitnosti I. II. — Rozpravy z oboru ved slovanskych (deje — jazyko — a narodopisnč, hlavne z Musfjnika) itd., da i sedanji Slovani lahko povživajo velikega Safafika umotvore. II. Franc Ksav. vitez Miklošič (Miklosich) r. 20. nov. 1813 v Radomerščaku pri Ljutomeru, kjer je učil se v ljudskih šolah, latinskih (I. II.) v Varaždinu, potem (III —VI. v Manboru, modroznauskib v Gradcu, kjer postane 1. 1837 doktor modroslovja, 1. 1840 pa na Dunaju doktor pravoslovja; na prigovarjanje Kopitarjevo vstopi v pridvorno knjižnico ter se bavi z jezikoslovjeiii, posebej slovanskim in služi skriptor od 1. 1844 do 1862. L. 1848 postane na Dunajskein vseučilišču začasui, 1. 1850 stanovitni profesor staroslovenščine, akademik in dekan, 1. 1854 rektor vseučilišlu, predsednik pri učiteljskih skušnjah za srednje šole, sovetnik v državni zbornici gosposki, vitez Leopoldovega reda, pravi in častni član premnogih akademij ali učenih društev itd.; sedemdesetletnik umakne se po postavi v pokoj, a — čvrst duhom in teloin — ostaue veduo delavtn na zuanstvenem polju, na ktereru slovi prvak v vedi staroslovenski. Knjige njegove so opisane tu in tam; posebej glej Letopis Matice Slovenske 1883: Franc Ks. vitez Miklošič (s podobo). Spisal A. Trstenjak (str. 1—54). Zvon IV. 1884. A. Kragelj (K Miklošičevim spisoni str. 310—313) itd. itd. — Tu naj se naštejejo njegovi spisi in veliki književni umotvori le nekako sploh! Mej prvimi so na. pr.: Ueber Bopp's vergleichende Grammatik. Wien. Jahrb. 1844. Ueber Vostokov's Ausgabe des Ostromir'scben Evangeliums etc. Radices linguae slovenicae veteris dialecti. Lipsiae 1845. — Die Wurzeln im Altslovenischen 1858. D. VIII. — Etjmologisches W6rterbuch der t-lavischcn Sprachen. Wicn 1880. 8. VIII. 517. Lexicon linguae slovenicae veteris dialecti. Vindobonae 1850. 4. XIV. 204. — Lexicon palaeoslovenico-graeco-latinum . . emendatum auctum. Vindobonae. VI. 1862-1865. 8. XXII. 1171. M". Lautlehre der altslovenischen Sprache. Wien. 1850. III. 1878. 8.310.— Formenlehre der altsloven. Sprache. Wien. 1850. 8. 73. II. 1854. VIII. 179. Vergleichen.de Grammatik der slavischen Sprachen. Wien. 8. 1852—1875. - Lautlehre I. 1852. XVI. 518. II. 1879. 598. — Stammbildungslehre. 1875. XXIV. 504. — Formenlehre. 1856. XVI. 582. II. Wortbildungslehre. 1876. 550. — Syntax. 1868 — 1874. XII. 896. II. 1883. — Altslovenische Formenlehre in Paradigmen mit Texten aus Glagolitischen Quellen. 1874. 8. XXXV. 96. S. Joanuis Chrysostomi homilia in ramos palmarum. Vindobonae. 1845. — Vitae Sanetorum. 1847. — Monumenta linguae palaeoslovenicae e codice Sup rasliensi. 1851. 8. XII. 456. — Apostolus e codice monasterii Šišatovac. 1853. — Chrestomathia palaeoslovenica. 1854. 8. 92. II. (Cum speciminibus reliquarum linguarum slavicarum). 1861. 114. — Lex Stephani Dušani. 1856. 28. — Evangeliuni s. Matthaei palaeoslovenice e codicibus. 1856. 80. — Chronica Nestoris. Text. russ. sloven. 1860. XIX. 223. — Monumenta Serbica spectantia historiam Serbiae, Bosnae, Ragusii. 1858. 580. — Vita s Methodii russico-slovenice et latine. 1870. 29. — Vita s. Clementis Episcopi Bulgarorum. 1847. Bartholomaei Kopitar's kleinere Schriften sprachwissenschaftliclien, geschichtlichen, ethnographischen u. rechtshistorischen Inhalts. I. 1857. 8. 380. — Zura Glagolita Clozianus. 1860. — Slavische Bibliothek o. Beitrage zur slav. Philologie u. Geschichte. I. 1851. 8. 321. — II. Miklosich u. Fiedler. 1858. 312. — Die Legende vora h. Cyrillus. Dttmler u. Miklosich. 1870. 48. — Die Sprache des Slovenischen Volksstammes. Literatur der Glagolica. Vid. Glagolitisch in Ersch u. Gruber's Encyklop. I. 1860. — Die christliche Terminologie der slav. Sprachen. 1876. 4. 58. Die Fremdworter in den slavischen Sprachen. 1867. 4. 68. — Die slavischen Elemente im Rumunischen. 1861. — Die slav. Elemente im Neugriechischen. 1870. 38. — Im Albanischen. 1870. 38. — Ira Magyarischen. 1871. 74. — In den Mundarten der Zigeuner. 1872. — Die Sprache der Bulgaren in Siebenbiirgen. Vid. Slav. Bibl. I. II. Geschichte der Lautbezeichnungen im Bulgarischen. 1883. — Uber die Sprache der altesten russischen Chronisten, vorziiglich Nestor's. 1855. Beitrage zur altsloven. Gramraatik. 1875. — Zusammengesetzte Declin. in d. slav. Spr. — Altsloven. Conjug. Bildung der Nomina. Der slav. Personennamen. Der Ortsnamen aus Personennamen. Der slav. Ortsnamen aus Appellativen. Die slavischen Monatsnamen. Das Imperfect in deu slav. Spr. Die Verba impersonalia im Slav. Der praepositionslose Local. Uber die langen Vocale iin Slav. Subjectlose Siitze. Die Negation in den slav. Spr. Uber Acc. cum Infinit Uber den Ursprung einiger Casus der pronominal. Decl. Uber die nominale Zusammensetzung im Serbischen. Verba intensiva im Altsloven. Die Wurzel cru, trut, tret, trat, suff, i, lii etc. Die serbische Epik. Die Volksepik der Kroaten. Die Russalien. Uber Gothes Klagegesang von den edlen Frauen des Asan Aga. 1883. 80. Vuk Stefanovič Karadzič. II. 1865—1875. — Acta et diplomata . . Miklosich et Mueller. — Monumenta . . Theiner et Miklosich etc. etc. Nekaj svojih knjig (neroške v lastnem pravopisu) je dal Miklošič sam na svetlobo (Braumiiller), večino s pomočjo Akademije Dunajske, mnogo v njenem zborniku (Denkschriften der kais. Akaderaie. Wien. Phil. hist. Classe) ter v njenih poročilih (Sitzungsberichte od 1. 1848 itd.) in tudi posebej; nekoliko v glasilih Jugoslav. Akademije p. v Radu i v Starinah, nekaj v Slav. Bibliothek, v Jahrbiicher der Literatur, Beitrage zur vefgleichend. Sprachforschung (Kuhu u. Schleicher), v Allg. Encyklop. d. Wissenschaften u. Kuiibte (Ersch-Gruber), Oest. Revue, Zeitschrift f. oest. Gymnas. cf. Vodnikov Spomenik, Slovensko Berilo Gimnaz. itd. III. Izmail Ivanovič Srezuevskij se je rodil 13. jun. 1812 v Jaroslavi, znanstvu na korist potoval 1. 1839—1842 po svetu slovanskem, akademik in 33 let profesor slovanske filologije v Petrogradu, u. 20. febr. 1880. — Kakor se mi zdi, je on ruski Šafaiik; jaz morem doslej kazati samo na nektere spise njegove in to le nepopolnoma na pr.: Svjatilišča i obrjady jazyčeskago bogosluženija drevnih Slavjan. Charkov, 1846. — Izsledovanie o sovremennom sostojanii slavjanskoj filologii. — Pamjatniki veka X. do Vladimira. — 0 pismennosti glagoljskoj. 0 rožanicach. — Drevnie pamjatniki russkago pisima i jazyka v. X—XIV. L. 1862—1865. — Drevnie glagoličeskie pamjatniki sravnitelino su pamjatnikami kiryllici. L. 1866. — Svedenija i zametki o maloizvestnichu i neizvestnichii pamjatnikach vek. XI—XVI. L. 1867. — Izti izsledovanija o drevnejšich pamjatnikach glagolicy horvatskago pisma. — Drevnie slavjanskie pamjatniki jusovago pisima i jazyka. L. 1868. — Knjiga Savina. Psaltir Bolonjski etc. Sanktpeterburgu. Perepiska A. Ch. Vostokova itd. itd. Sreznevskij slovi kot prvi rusovski paleograf in arheolog. Staroslovenskih vzlasti glagoliških spomenikov je več priobčil v Izvestjih i Zapiskih Imp. Akademije v Petrogradu in tudi v posebnih jako čislanih knjigah. Prve sporaenike staroslovenske loči v a) Panonsko-moravske in b) Traško-macedonske; potem uiuno razločuje spomenike starobolgarske, starosrbske, staroruske itd. (Vid. Rad VIII itd.; Naučny Slovnik; cf. Stanko Vraz).