Foštnma. pavšalirana. 58, ¥ Ljubljani, dne 14, maja 1320, Letnik II. Kraljestvo Srbov, Hrvatov URADNI in Slovencev. IST deželne vlade za Slovenijo. Vttebina: Naredba ministra pravde o izpremembi notarske tarife in tarife za pristojbine notarjev kot sodnih komisarjev. Naredba ministra pravde o izpremembi odvetniške tarife. Izvršilni predpis ministrstva za finince k naredbi o nakupovanja in prodajanju deviz. — Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo, s katero ee mestni občini ljubljanski dovoljuje pobiranje izrednih občinskih naklad na alkoholne pijače in zvišba gostaščine. Naredba poverjenika za pravosodje, s katero se zvišujejo trošnine, hodarine, prenočnine i. vročnine. Naredba poverjenika za uk in bogočastje, s katero se imenuje predsedništvo izpraševalne komisije za pravnozgodovinsko državno preizkušnjo na juridični fakulteti v Ljubljani. — Bazgiast poverjeništva za notranje zadeve o izpremembah v občinskih gerentstvih. — Razglasa delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro: glede ureditve prometa z avtomobili čez demarkacijsko črto; o izplačevanju in podaljševanju 6°/,uih državnih bonov. — Razglasi raznih drugih uradov ia oblastov. — Razne objave. Naredbe osrednje vlade. 205. Naredba ministra pravde z dne 7. maja 1929., št. 12.279/20, o izpremembi notarske tarife in tarife za pristojbine notarjev kot sodnih komisarjev. Člen 1. Notarska tarifa, objavljena z naredbo: poverjeništva za pravosodje z dne 10. marca 1919., Ur. 1. št. 403, se v naslednjih členih izpreminja in njene postavke se potrojujejo, v kolikor nastopno i besedilo ne določa kaj drugega. C ! e n 2. § 1. naj se glasi; i V tarifni postavki je obsežena, če ni določeno j kaj drugega, nagrada za opravke in pripravljalna dela, ki so navadno združena s takim opravilom, posebno za informacijo, za poizvedbe pri sodišču, zlasti v zemljiški knjigi ali pri drugih krajevnih uradih. Stroške za poizvedbe izvira uradnega sedeža notarjevega je smatrati za gotove stroške. Člen 3. § 7. se dodaja kot odstavek drugi: Po tej tarifni postavki je računiti tudi zapisnike, oznamenovane v §§ 87. in 88. notarskega reda, v katerih je v poštev prihajajoči predmet izražen z dolpčno vrednostjo ali se da določiti iz danili podatkov, a pristojbina ne sme znašati manj kakor 40 K. Za posle in dela notarjev in njih pisarivic, ki se opravijo do tega dne, gredo pristojbine po do sedaj veljavnih tarifih. . . Ministar pravde: dr. Dušan Peleš s. r. 206. Naredba ministra pravde z dne 7. maja 1920., št. 14.989/20, o izpremembi odvetniške tarife. Člen 1. Odvetniška tarifa, objavljena, z naredbo avstrijskega pravosodnega ministrstva z dne 3. junija 1909., drž. zak. št. 82, in izpremenjena z naredbo istega ministrstva z dne 31. avgusta 1917., drž. zak. št. 371, in z naredbo poverjenika 'za pravosodje z dne 10. marca 1919., Ur. 1. št. 404, se v nastopnih točkah izpreminja in njene postavke sc zvišujejo. Člen 2. § 1., odstavek drugi, naj se glasi: I arifa velja vobče tudi v kazenskem postopanju, v kolikor ne nasprotuje besedilo tarifne točke. V preprostih primerih je nagraditi tudi vloge in razprave po tarifnih točkah oddelka A (opravilni honorar), pn čemer je vzeti za merilo vrednost najmanj 1000 K, če se višja ne da določiti drugače. Člen 3. Tarifa velja za vse kraje v Sloveniji in Prekmurju enako; krajevni razred' so odpravljeni. j d) nad 600 K do vštetih 1000 K . . . 50 K,- e) „ 1000 K „ „ 2000 K . . . 60 K, ! f) „ 2000 K „ „ 10000 K za vsakih nadaljnjih 1000 K več za . . . 20 K, ! g) nad 10.000 K za vsakih nadaljnjih ; 1000 K več za.........................10 K, toda ne več nego...................... 1000 K. Opazke k tarifni točki 2.: i 2. a) do vštetih 100 K višja pristojbina 5 K, V „ „ 600 K „ „ 10 K, c) v vseh drugih primerih .... 20 K. ; 4.) za dobo čakanja pri naroku, po : preteku četrt ure čakanja za vsako samo j začeto poluro........................... 20 K. Tarifna točka 3. a) do vštetih 100 K . 10 K, h) nad 100 K do vštetih 200 K . 20 K, c) J; 200 K „ 400 K . ... 30 K, č) >> 400 K „ ,, 600 K . . 40 K, d) >> 600 K „ J* 1000 K . . 60 K, e) 1000 K „ »f 2000 K . . . 80 K, f) ,, 2000 K „ f) 10000 K zavsa- kih nadaljnjih 1000 K več za . . . 20 K, g) nad 10.000 K za vsakih nadaljnjih 1000 K več za 10 K, toda ne več nego . 1500 K. Člen 4. § 4. naj odpade. Tarifna točka 4.: a) do vštetih 100 K................. h) nad 100 K do vštetih 600 K . . c) v vseh drugih primerih .... Tarifna točka 5.: Za sestavo, prepis in odpravo, c pride stranka v odvetnikovo pisarno Tarifna točka 6.: 5 K, 10 K, 20 K. 5 K. C 1 e n 4. Namesto zneskov, določenih v §§ 10. (sprejem denarja), 16. (potni stroški in pristojbine za oddaljenost) in 18. (pisarina) notarske tarife prisojajo notarju za te posle pristojbine, določene v tarifnih točkah 7., 10. in 11. odvetniške tarife. Člen 5. § 8., odstavek drugi, naj se glasi: V dvomu je računiti v postopanju pred okrajnim sodiščem vrednost s 1000 K, v postopanju pred sadnim dvorom prve stopnje pa z 10.000 K. C 1 e n 5. Naredba poverjenika za pravosodje o notarski tarifi z dne 8. novembra 1919, Ur. 1. št. 746, se razveljavlja. Člen 6, Člen 6. § 18. se dodaja kot odstavek drugi: Nagrada odvetnikova in njegove pisarnice za dela, kji niso obsežena v tej tarifi, ne sme biti nižja, nego je določeno v tarifi za dela iste ali podobne vrste. § 1. naredbe poverjeništva za pravosodje z dne 28. julija 1919, Ur.!. št. 582, o pristojbinah notarjev kot sodnih komisarjev se mora glasiti: Za odmero pristojbin, ki gredo notarjem za njih delo kot sodni komisarji, velja nastopna tarifa. Ob posebnem trudu in izredni zamudi časa, zlasti če je več razpravljalnih udeležencev, je dopustna zvišba tukaj določenih postavk. Člen 7. v Pristojhinski zneski, določeni v §§ 5, 6. in 7. v členu 6. omenjene naredbe, se potrojujejo, prav tako tudi najvišji znesek 500 K, določen v § 8. te naredbe. Člen 8. Člen 7. Tarifne točke so nastavljene tako-le: Tarifna točka 1.: do vštetih 100 K nad 100 K do vštetih 200 K f} 200 K „ )) 400 K . ’) 400 K „ V 600 K . . )> 600 K „ ff 1000 K . )> 1000 K „ ?> 2000 K >> 2000 K „ >> 10000 K . *} 10000 K Tarifna točka 2, I. in II.: do vštetih 100 K................ nad 100 K do vštetih 200 K „ 200 K „ „ 400 K . „ 400 K „ „ 600 K . 6 K, 10 K, 20 K, 30 K, 40 K, 45 K, 60 K, 80 K. 10 K, 20 K, 30 K, 40 K, Za pooblastilo, dano odvetniku Tarifna točka 7.: l.a) pri zneskih do vštetih 2000 K toda najmanj 1 K. h) pri zneskih nad 2000 K od presežka nad 2000-K samo . . . II. a) pri .zneskih do vštetih 100 K . k) „ ,, nad 100 K do vštetih 600 K . . . .................... c) pri zneskih nad 600 K do vštetih 4000 K ....... . č) v drugih primerih . . . . . Tarifna točka 8.: . Tarifna točka 9.: a) za doba pol ure . . . . . h) za vsako samo pričeto nadaljnjo poluro ................ Tarifna točka 10.: a) a) 'odvetniku...................... ß) odvetniškemu kandidatu . . . y) drugemu uslužbencu............. h) aa) odvetniku...................... bb) odvetniškemu kandidatu . . . cc) drugemu uslužbencu .... c) aa) odvetniku...................... bb) odvetniškemu kandidatu . . cc) drugemu uslužbencu . . . . . 5 K. Vz 2Ao %. 5 K, 10 K, 20 K, 50 K. 20 K. 12 K, 8 K. 20 K, 20 K. 10 K, 100 K, 100 K, 60 K, 50 K, 50 K, 30 K. č) aa) odveuiiku............. bb) odvetniškemu kandidatu d) aa) odvetniku............. bb) odvetniškemu kandidatu SOK,! Dovolila za devize v zneskih do 3000 (tritisoč) i žitelju in za opravo izvršb v dosego dejanj ali 20 K, 12 K, 6 K. francoskih frankov ali v zneskih, ustreznih tem j opustitev: Tarifna točka 11.: a) do vštetih 200 K.................. 1 K, b) nad 200 K......................... 2 K, Za prepise velikega formata, računov, tabel ali izkazov, obstoječih iz številk, za vsako pričeto stran................ 4 K, Tarifna točka 12.: . . . 1 K. Tarifna točka 13.: . . . 2 K. Tarifna točka 14.: ... 2 K. Člen 3. Opazka k tarifni točki 10., št.3, naj se glasi: Za delovni čas je šteti ure od 8. do 18. Člen 9. Naredba stopi v veljavo dne 15. maja 1320. Za dela in posle odvetnikov in njih pisarnic, ki se opravijo do' tega dne, gredo pristojbine po do sedaj veljavnih predpisih. Ministar pravde: dr. Duša« Pelci s. r. 207. Izvršilni predpis ministrstva za finance k naredbi o nakupovanja in prodajanja deviz. Da se poenoliči postopanje pri dovolilih za nakupovanje deviz preko 100.000 francoskih frankov in deviz za osebne potrebe, je minister za finance v zmislu sklepa ministrskega sveta z dne 19. marca 1920., J br. 10.215., in pravilnika z dne 1. aprila 1920., J br. 11.991 (naredbi št. 152 in 162 Ur. 1. iz leta 1920.) odredil, da je prošnjam za devize, ki naj služijo uvozni trgovini, priložiti: A. Pri blagu, uvoženem izza dne 1. januarja 1920., preden se je vložila prošnja: 1. ) Potrdilo o državljanstvu. 2. ) Potrdilo, da je firma prctckolirana. To potrdilo je predložiti samo enkrat s prvo prošnjo. 3. ) Potrdilo trgovske zbornice, v katere območje spada dotična firma, o obratu pred vojno, ako je firma takrat že obstojala, z izjavo zbornice, ali bi bilo prošnji ugoditi spričo sedanjega poslovanja in solidnosti prodajnih cen dotične firme. 4. ) Knjižni izpisek v dokaz, da že obstoji dolg za uvoženo blago. Ta izpisek mora podpisati principal z izrečno izjavo, da jamči za resničnost vsebine in da dopušča vsak čas vpogled v svoje knjige po osebi, ki bi jo v to pooblastilo ministrstvo za finance. 5. ) Izjavo, ali razpolaga prosilec z devizami ali z valuto in v kolikem znesku. 6. ) Potrdilo pristojnega davčnega oblastva, da je prosilec vložil napoved za odmero davkov po zadnji naredbi in da je (»ravnal vse do tačas dospele davke. P». Pri blagu, ki se bo šele uvozilo: 1. ) Potrdilo o državljanstvu. 2. ) Potrdilo, da je firma protokolirana. To potrdilo je predložiti samo enkrat s prvo prošnjo. 3. ) Potrdilo trgovske zbornice, v katere območje spada dotična firma, o obratu pred vojno, ako je firma takrat že obstojala, z izjavo zbornice, ali bi bilo prošnji ugoditi spričo sedanjega pomilovanja in solidnosti prodajnih cen dotične firme. 4. ) Potrdilo, da uvoz blaga, ki naj se uvozi, ni prepovedan s sklepom ministrskega sveta z dne 19. marca 1920., C br. 22.490 (naredba št. 154 Ur. 1. iz leta 1920.). 5. ) Izjavo, ali razpolaga prosilec z devizami >1' z valuto in v kolikem znesku. 6. ) Potrdilo pristojnega davčnega oblastva, da je prosilec vložil napoved za odmero davkov po zadnji naredbi in da je poravnal vse do tačas dospele davke. C. Za osebno potrebo: V .primerih, ki jih ne 'vpošteva pravilnik j br. 11.991, je prošnjam priložiti: 1. ) Potrdilo o državljanstvu. 2. ) Dokaze, iz katerih je nedvomno razvidna potreba in upravičenost za Izdajo deviz. 3. ) Potrdilo pristojnega davčnega oblastva, da je prosilec vložil napoved za odmero davkov po zadnji naredbi in da je poravnal vse do tačas dospele davke. količinam po pariteti, izdaja generalni inspektorat ministrstva za finance. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 6. maja 1920.; št. 3982/Val. Delegat: dr. Savnik s. 500 K v znesku . . 4 K, 1000 K „ ti • . 6 K, 2000 K „ ti . 8 K, 5000 K „ t> . 10 K, 5000 K „ >t . 16 K. Mile delilne vlada za Slovenija, 208« Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo, s kataro se mestni občini ljubljanski dovoljuje pobiranje izrednih občinskih naklad na alkoholne pijače in svišba gostaščino. Mestni občini ljubljanski se dovoljuje, da poleg vseh dosedanjih rednih občinskih doklad in naklad še I. pobira izredne občinske doklade za čas od dne. 1. marca 1920. do dne 30. junija 1921., in sicer: a) na špirit in rum po1 tri krone od litra; h) na žganje po dve kroni od litra; c) na vino' (poleg redne občinske doklade) še 74 vinarjev od litra; č) na vinski mošt (poleg redne občinske doklade) še 51 vinarjev od litra; d) na sadni mošt (poleg redne občinske doklade) še 12 vinarjev od litra; e) na pivo (redno in izredno doklado) v skupnem znesku 10-32 vinarjev od litra. Pobiranje povišanih naklad na vino, vinski mošt in sadni mošt (točke c, č, d) pa je dovoljeno le ob pogoju, da se nova tarifa revidira, čim zadobi veljavo projektirana zvišba državne užit-nine. Ako bi se tekom dveh mesecev po uveljavitvi novih državnih postavk ne dosegel sporazum med občino in finančno upravo, se izredne doklade avtomatično znižajo za polovica. II. Dovoljuje se za čas od dne 1. maja 1920. do dne 30. aprila 1921. nastopna povišba gosta-ščine: od najemščine od 200 K do vštetih 400 K 400 K „ „ 600 K 600 K „ „ 700 K 700 K „ „ 800 K 800 K ,. ., 900 K 900 K „ „ 1000 K 1000 K ., „ 1200 K 1200 K „ „ 1400 K 1400 K „ „ 1600 K 1600 K „ „ 1800 K 1800 K ^„ „ 2000 K „ „ „ 2000 K „ „ 4000 K nad 4000 K.................. V Ljubljani, dne 5. maja 1920. Dr. Brejc s. r., predsednik'. Fon s. r. Dr. Gosar s. r. Jan s. r. Remec Inž. Sfernec s. r. Dr. Verstovšek s.r. a) do vštetih b) t> j, e) j, ,, č) „ „ d) preko Za vsako drugo izvršilno dejanje pristoji polovica teh trošnin. V § 7., odst. 1., se zvišuje znesek prenočnine na 8 K, v § 8., odst. 1., se zvišuje hodarina za pot od 7-6 km do 10 km na 2 K 50 v, za vsak nadaljnji km na 50 v. § 10., odst. 1., naj se glasi: Ako mora eno gori navedenih pristojbin plačati stranka, ki ima pravico revnih ali za katero je postavljen skrbnik v zmislu § 276. o. d. z., ali če ostane izvršba, ki jo je uvedel zahtevajoči uradnik (§ 105. opr. r.), brezuspešna, se začasno pristojbina ne izplača, temveč se zaznamenuje v seznamku. Izvršbe te vrste, o katerih je videti že ponaprej, da ostanejo brezuspešne, naj se po možnosti združijo z drugimi, pri katerih utegnejo biti pristojbine izterljive. Člen II. § 1. naredbe justičnega ministra z dne 21. avgusta 1918., drž. zak. št. 306, o zvišbi vročnin v civilnopravdnih stvareh se ukinja; na njega mesto naj stopi določba: Vročnina v civilnopravdnih stvareh v spornem in nespornem postopanju se določa z zneskom 1 K ter pristoji za vsako posamezno vročitev izvun uradnega poslopja. Če se vročitev lahko izvrši istočasno z izvršilnim dejanjem, ne gre zanjo vročnina. Člen III. Naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve. Poverjenik za pravosodje: Fon s. r. 210. Naredba poverjenika sta uk in bogočastje. s katero se iaiesnjo predsšdtfištvo tepraševalns komisije za pravnozgodo?iasko državno preizkušnjo na jnridičoi fakulteti v Ljubljani. V zmislu § 15. naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 1. aprila 1920., Ur. 1. št. 172, sem postavil po zaslišanju fakultetnega sveta 8%; jjuridične fakultete v Ljubljani za predsednika 9 j izpraševakii komisiji za pravnoZgodoivinsko 10 j državno preizkušnjo predsednika odvetniške 11 %’ j zbornice drja. Danila Majarona, odvetnika v 12 %t j Ljubljani, in za podpredsednika drja. Antona 13 %’,! S k u m o v i č a, rednega profesorja na 1 j ubij an-14%,'ski juridični fakulteti. 15 %. j V L j u b 1 j a n i, dne 10. maja 1920. Deželna, vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za uk in bogočastje, s.r. Poverjenik: dr.Verstovšek ».r. 3%, 4%, 5%, 6 %■, 7%, feglasi deželne «lade za Slovenije. Rszgiasi poverjeništva za as trän] e zadeve o izpremsmbaii v občinskih gerentstvib. St. 7416. Namesto Simona Vodenika, ki je zaradi pravdnemu Vedu z'dne" iTavgusta 1895., drž. zak.!bolezni odstopil, je imenovan za občinskega ge- 209. Naredba poverjenika za pravosodje z dne 10. maja 1920, ä katero se zvišujejo trošnine, hodariae, pre-noftfiine in vročnina. 7. odobritvijo ministarstva pravde se na podstavi člena XXXIV. uvodnega zakona k civilno- št. 112, za čas, dokler trajajo izredne razmere, ki jih je provzročila vojna, odreja: Členi. Naredba bivšega avstrijskega pravosodnega ministrstva z dne 30. marca 1905., drž. zak. št. 54, izpremenjena po § 5., točki 1., naredbe Narodne vlade z dne 12. decembra 1918., Ur. 1. št. 201, se izpreminja tako-le: § 2., prvi odstavek, je ukinjen ter se nadomešča s tem-le določilom: Trošnina pristoji za dražbo, uvedbo prisil-jnega upravnika, za predajo nepremičnine zdra- renta v Vrhovem dolu Peter Marin ml., sestnikov sin istotam. Namesto Petra Marina star., ki je odvezan kot prisednik, je imenovan Franc S tam pl a, posestnik v Hrastju št. 78, za prisednika gerent-skega sosveta. Obenem sta imenovana za prisednika še: Ivan A n i č, železničar in posestnik v Hrastju, in Ivan Rezman, posestnik v Hrastju. St. 7848. Radoslav K o p i č je odvezan kot občinski gereut pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah; prav-tako sta odvezana dr. Milan Gorišek in Franc Breznik kot prisednika gerentskega sosveta v isti občini. Na njih mesto so imenovani: dr. Andrej Veble, advokat pri Sv. Lenartu, za gerenta, in dr. Ludovik Kramberger, okrožni zdravnik pri Sv. Lenartu, in Franc Stupica, notar pri Sv. Lenartu, za prisednika gerentskega sosveta v tej občini (poleg dosedanjih prisednikov Josipa Janžekoviča, Franca Bratka in Vincenca N e d e 1 k a). Namesto Jakoba Urban iča, ki je odvezan občinskega gerentstva v Spodnjih Žerjavcih, je imenovan za občinskega gerenta Anton B rezil i k, posestnik istotam. St. 7865. Poleg dosedanjih prisednikov gerentskega sosveta v Selnici ob Dravi sta imenovana za prisednika še Franc V o 1 m a j e r in Mihael Lampreht, oba posestnika v Vurmatu. St. 8216. Dosedanji gerent mestne občine škofjeloške, dr. Fran J erala, in vsi dosedanji prisedniki se odvezujejo gerentstva. Imenujejo se: za gerenta mestne občine škofjeloške Avgust Sušnik, posestnik v Škofji Loki, za prisednike pa bivši župan Franc Babi č, krojaški mojster in posestnik v Škofji Loki, in vsi prejšnji občinski odborniki. V Ljubljani, dne 7. maja 1920. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za notranje zadeve. Poverjenik za notranje zadeve: Remec s. r. ———— —1.1.1 Razglasi delegacije ministrstva financ za-Slovenijo in Istro v Ljiljani. St. 4159/Val. ex 1920. Razglas. Glede ureditve prometa z avtomobili čez demarkacijsko črto je generalna direkcija carin z odredbo c. št. 6935 z dne 24. marca 1.1. izdala vsem carinarnicam v Sloveniji nastopna navodila: Z razglasom deželne vlade, poverjeništva za notranje zadeve v Ljubljani, št. 16.247 z dne 31. decembra 1919. soi se izdala navodila glede avtomobilskega prometa čez demarkacijsko črto v Sloveniji. Po teh navodilih mora biti naznačeno v potni izkaznici vsake osebe, ki potuje z avtomobilom : „da potuje z avtomobilom (znak, številko, opis motorja itd.) in kraj, kjer bo demarkacijsko črto z avtomobilom prekoračila. To klavzulo vpiše krajevno politično (policijsko) oblastvo v potno izkaznico potem, ko je to odobrilo poverjeništvo za notranje zadeve.“ Ker se ti predpisi tičejo samo osebe, ki se ji je izdala potna izkaznica, in potovanskega načina (po železnici ali z avtomobilom) in ker v omenjenem odobrilu ni obenem obseženo dovolilo za izvoz avtomobilov, se glede prometa z avtomobili čez demarkacijsko črto izdajajo nastopna navodila: 1. ) Avtomobili smejo prekoračiti demarkacijsko črto samo v krajih, kjer so^ carinarnice, Pri katerih se mora prijaviti vsaka oseba, ki Potuje z avtomobilom. 2. ) Ob začasnem uvozu ali izvozu avtomobilov (motociklov) se mora v vsakem primeru na mejni carinarnici izvršiti pogojna ekspedicija za povratek v zmislu členov 73. in 98. carinskega zakona, oziroma člena 39. carinskega postopanja (c. št. 1220 z dne 20. februarja 1915.). 3. ) Ker je izvoz avtomobilov na podstavi sklepa ministrskega sveta z dne 5. novembra 1919., Jv st. 679, prepovedan, in da bi se ob začasnem lzvozu zavaroval povratek avtomobilov v tuzemstvo, se mora pri mejni carinarnici ob pogojni izvozni ekspediciji položiti tolika kavcija, °'kor so avtomobili vredni; ta kavcija pa se Povrne ob povratku avtomobilov v tuzemstvo. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 9. maja 1920. St. 4S09/Val. ex 1920. Razglas. Po naredbi finančnega ministrstva, generalne direkcije državnih dolgov, z dne 26. aprila 1920., D. br. 1910., je ekonomskorfinančni ministrski komitet sklenil z odločbo z dne 18. aprila 1920., D. br. 1800; F i n a n č n i minister se pooblašča.: 1. ) da plačuje vse 6%ne bone ob roku dospelosti v kronsko-dinarskih bankovcih; izplačevanje se vrši po finančnih delegatih v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu in Novem sadu, potem po finančnih upravah in v Beogradu po generalni direkciji državnih dolgov.; 2. ) se tiče samo Hrvatske; 3. ) da plačuje 6%ne obresti od minulega roka (meseca novembra 1919. leta) do novega roka (meseca maja. 1920. leta), in sicer ne samo za one bone, ki so bili predloženi zaradi podaljšbe (večji del meseca novembra 1919. leta), ampak tudi za. one, ki ob roku niso bili prezentirani v plačilo, kar se je smatralo za tiho privolilo pro-longacije; 4. ) da izplača poleg 6%nih obresti premijo petih dinarjev na vsakih 100 K za vse one bone, ki so bili kupljeni v času od dne 15. maja do vštetega dne 15. junija 1919. leta; 5. ) (obseza proračunska navodila) ; 6. ) da sme na lastnikovo zahtevo bon podaljšati za šest mesecev ob istih pogojih, kakor je bilo to dovoljeno z odločbo ministrskega komiteta z dne 23. oktobra 1919., D. br. 4324; po-daljšba se izvrši tako, da se izda nov bon z datumom onega dneva, ko se bon prezentira v podaljšbo; dekurzivne obresti za čas, ko je bilo treba predložiti bon za izplačilo, pa do dneva, ko se zahteva podaljšbo bona (izdaja novega bona), se ne plačajo; 7. ) da za bone, ki se bodo prolongirali za nadaljnjih šest mesecev, ob prolongiranju da izplačati obresti za minulo dobo (do dne, do katerega se je glasil rok bona) in tudi obresti za novih šest mesecev (anticipativno), to je do novega roka; 8. ) da se za bone, ki se zaradi plačila predlože po minulem roku, n e priznajo naknadne obresti, ampak samo do roka. Izplačevanje in podaljševanje bonov v Sloveniji se vrši izključno le pri finančni dežel n-i b 1 a g a j n i v L j u b -Ijani, kjer naj stranke predlože svoje bone. Ce ima bon pravico do premije, mora, še preden se predloži finančni deželni blagajni, na njegovem hrbtu banka, kjer je bil kupljen, potrditi, da je bil prolongiran s pravico do premije, sicer se smatra, da je bil prolongiran brez pravice do premije. Ker je naložba denarja v državnih bonih bodisi glede varnosti, bodisi glede višine obresti, jako ugodna, pričakuje gospod finančni minister,, da bo občinstvo v prav obilni meri dalo bone podaljšati. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 10. maja 1920. Delegat: dr. Savnik s. r. ---- -—- --------— Razglasi drugih uradov in shiastev. K 4/20—1. 709 Oklic. Inž. Igo Kraut, državni nadzornik veleposestva kneza Orsini-Rosenberga v Ženeku, je vložil zoper Josipa Hey j a, bivšega oskrbnika veleposestva kneza Orsini-Rosenberga, predlog, da izroči deputatno stanovanje in vsa zemljišča v Ženeku. Ker je bivališče Josipa Hey ja neznano, se mu postavlja za skrbnika gospod Rudolf Taurer, posestnik v Dobrli vasi, ki ga bo zastopal na njega nevarnost in stroške, dokler se ali ne zglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Dobrli vasi, oddelek I., dne 6. maja 1920. C S9/20—1. 684 Oklic, Niko Bulič, posestnik v Buličih št. 25. toži zapuščino, Marte Buliče ve v Buličih št. 25, oziroma njene neznane dediče, zato, da bi opravičil predznambo lastninske pravice v vrednosti 2000 K. Narok je določen na dan 26. maja 1920. ob desetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 20. Skrbnik gospod Ivan Drobnič v Metliki bo zastopal toženo stranko na nje nevarnost in stroške, dokler se sama ne zglasi ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Metliki, oddelek II., dne 20. aprila 1920. V VIII 197/20. 072 3—2 Edikt. \ kazenski zadevi zoper Ivana Krajnika, kovača kurilnice južne železnice, stanujočega v Mariboru, Gajeva cesta št. 7, zaradi prestopka po § 47,7, kaz. zak. objavlja podpisano sodišče, da so se našle pri obtožencu ob hišni preiskavi te-le stvari, katerih lastniki se iščejo: 1 odeja, 1 ženski suknjen plašč, 1 rdeč namizni prt, 1 namizni rumen rožast prt, 1 preproga, 2 kosa usnja, 1 kos usnja s sedeža železniškega vagona, 1 moške hlače, 1 ura s termometrom in barometrom, 1 brivni aparat, 3 pari gumijevih pet, 1 usnjena ročna torba, 1 žepno zrcalo, 1 brow-ning pištola s 25 naboji, 1 pištola, 1 lanena preproga, 1 majhna odeja, 1 vrečica za papir, oziroma krtače, 1 rdeče kopalne hlače, 1 rdeča otroška obleka, 1 kos lanenega platna, 6 žepnih robcev, 10 modrih serviet za kavo, 1 brisača, 1 bel namizni prt, 1 rdeč namizni prt, 9 prevlek za zglavnike, 1 rdeča prevleka za zglavnik, 5 brisač, 1 prevleka za otroško' odejo, 2 prevleki normalne velikosti, 1 prevleka za odejo z monogra-mom K. G., 2 prevleki za odejo, 2 rjuhi iz molino-platna, 1. prevleka za blazino z monogramom M. j. 13., 1 posteljna rjuha, 1 belo pogrinjalo za posteljo, 1 namizni prt iz damaska, 1 par čevljev s kopiti, 1 slamnik iz papirnatega platna. Lastniki navedenih predmetov se pozivljejo, naj se pri podpisanem sodišču javijo tekom enega leta ter dokažejo svojo lastninsko pravico, ker se sicer te stvari prodado. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek Vlil., dne 27. aprila 1920. U VIII 196/20. 671 3—2 Edikt. V kazenski zadevi zoper Konrada Frasa, pre-mikača južne železnice, stanujočega v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 64, zaradi prestopka tatvine po § 460. kaz. zak. objavlja podpisano sodišče, da so se našle pri obtožencu ob hišni preiskavi te-le stvari, katerih lastniki se iščejo: 8 žimnic, napolnjenih s konjsko žimo, 2 vreči konjske žime, 1 kg parafina, zavitek sukna in platna, 7 karnis, 1 lestenec, 4 vojaške hlače, 2 vojaški bluzi in 1 nahrbtnik. Lastniki navedenih predmetov se pozivljejo, naj se tekom enega leta javijo pri podpisanem sodišču ter dokažejo, svojo lastninsko pravico, sicer se navedene stvari prodado. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VII., dne 28. aprila 1920, T 104/20—3. 723 Amortizacija. Po prošnji odseka za upravo fonda za trgovsko in obrtno šolstvo v Ljubljani se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnega čeka, ki ga je prosilec baje izgubil: „Cek št. 14.553 za 30.000 K, izdan po osrednjem uradu montanističnih obratov v Ljubljani na podružnico Jadranske banke v Ljubljani.“ Imetnik tega čeka se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom 30 dni, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da ček ni več veljaven. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., T 53/20—4. 670 AmO-tizacija. Na predlog Franceta Avsec a v Malem Sla-tenku št. 3 se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnega vrednostnega papirja, ki ga je prosilec baje izgubil: „Priznanica serija 50, št.8559, glaseča se na ime: Franc Avsec v Malem Sla-tenku št. 3 za znesek 1870 K“. Imetnik te priznanice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v teku šestih mesecev, ker bi sicer po tem roku priznanica izgubila svojo moč. Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I., dne 27. aprila 1920. P 169/19—5. 699 Oklic. Angela Koprinski, rojena Prohinar, 52 let stara, katoliške vere, profesorjeva vdova v Kamniku, Šutna št. 72, se je zaradi umobolnosti popolnoma preklicala. Gospod Julij Weibel, mizarski mojster v Kamniku, ji je postavljen za skrbnika. Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek I., dne 28. aprila 1920. L 10/20—3. 708 Oklic Popolni preklic, ukrenjen zaradi slaboumnosti zoper Ano Letnarjevo, posestnico na Vrhpolju št. 9, je razveljavljen. Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek I., dne 6. maja 1920. L 3/19—17. “ 715 Razglas preklica. S sklepom podpisanega sodišča z dne 13. septembra 1919., opr. št. L 3/19—10, se je Monika Zalok a r, posestnica, prej bivajoča v Leskovcu št. 26, zaradi zapravljivosti omej eno preklicala. Za pomočnika ji je postavljen Franc Žvegler, posestnik in mlinar v Kostrivnici št. 40, občina Kalobje. Okrajno sodišče v Kozjem, oddelek L, dne 6. maja 1920. L V 26/19—6. ~ 625 Sklep Liza Crnčič, rojena leta 1890. v Gačniku,' pristojna v Pesnički dvor, samska) viničarska hči, se je s tusodnim sklopom z dne 2. februarja 1920., L V 26/19—6, zaradi bebstva popolnoma preklicala. Za skrbnika ji je postavljen Konrad Marko, posestnik v Gačniku. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek V., dne 2. aprila 1920. P V 106/20—6. 624 Skl p. Mihael Karner, rojen dne 16. septembra 1883. v Spodnji Velki, tja pristojen, samski delavec v Spodnji Velki, se je s tusodnim sklepom z dne 24. februarja 1920., L V 17/19—5, zaradi slaboumnosti omejeno preklical. Za pomočnika nm je postavljen Franc Rajšp, posestnik v Spodnji Velki št. C. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek V., dne 2. aprila 1920. P 82/20—1. 710 Objava preklica Z današnjim tusodnim sklepom, opr. št. L 5/20—2, je bila Julijana Doroteja, rojena dne 25vmaja 1893. v Poclgori, delavčeva.hči v Prečni, pristojna v Prečno, zaradi umobolnosti popolnoma preklicana. Za skrbnika ji je postavljen Martin Po-glavec, posestnik v Dolenji Straži št. 7. Okrajno sodišče v Novem mestu, ;oddelek I., dne 7. maja 1920. Proglasitve za aurtve. 712 Pristojni sodni dvor, okrožno sodišče v Mariboru, je uvedel postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešane! za mrtve, ker se more o njih po § i. zakona z dne 31. marca 1918., drž. /.ak. št 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vede! o kateremkoli teh pogrešancev, naj to i/.poroči sod šču ah pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje omenjeno sodišče, naj se zglase pri n;em, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje. Ime in rgstni Galiciji, izza dne 30 novembra 1914. pogrešan Po izjavi nekega tovariša dne 2i. novembra 1914. padel. Žena Mar ja tlubnian, delavka pri Sv. Križu. Franc Cn slovnik, godni i ficiant V C' lju. 13 4. 1920.; T 6/20-10. 1. novembra | 1920. Ivan Dobnik rojen dne IU. aprda 18*7., samski z-sebuik pri Svete n Primožu pri Mm beku. Od'uni ob sploši i mobilizaciji s 87. pohotnim pol kom na gahs' a bojišča ter takoj pive dir prižel v rusko ujetništvo. Izza poletja leia 1915 p' grešan. Mati Apolonija Dobnik pn Sv. Primožu pri Marbeku. J sip Uršnik, posestnik pn Sv. Primožu. 13.4 1920.; T 7/20 -9 1. novembra 1920. Franc Obran, rojen iii e 6. avgusta 1884.. ože iji-n po.-esiuik v Cun-kovclh pri Ptuju. Služil pri 87 pehotnem polku, so udeležil bitke pri Grodku ter po izja»i nekega tovariša due 1. septembra 1914. padel. Žena Liza Obian, posestnica v Cunkovcih. Martin Šegula, posestnik v Moškanjcih. 13. 4. 1920.; T 8 20 - 9. 1. novembra 1920. Franc Šuo, rojen due 13. sept mbra 1888 , oženjen delavec v Urajenščaku pii Ptuju. Odšel ob začetku vojne s 26 domobranskim pehotnim polkom na gališsa bojišča ; zadnjič p sal dne 16. oktobra 1914. Žena Jožefa Šuc, delavka v Grajenščaku št. 9. Franc Grajfoner, posestnik v Vurp. rgu. 13. 4. 1920.; T 9/20-11. 1. novembra 1920. Janez Šknbl, lojen One 22 junija 1889., oženjen posestnik na bregu pri Pliberau. Služil pri 95. pehotnem polku na gailških bojiščih; zadnjič pisal dne 22 julija 1916. Žena Marija Šknbl, posestnica na ILegu št. 2 pr Zvabeku. Janez Potočnik, posestnik na Bregu. 13 4. 1920.; T 10,20—z. 1. novembra 1920. Ivan Kameža. lojen due 29 maj. 1875., oženjen posest n k v Stogovcih pri Ptuju. Služil uajpiej pri ib., potem pn 154. Cruovojui-škem pohodnem bataljonu; i.aonjič pisai dne 24ega Uecemnra 1914. iz Galicije. Žena Katarina Kameža, p sestuica v Stogovcih. Jakob Horvat, župan na Črni gori. 13 4. 1920.; T12/20-8. 1. novembra 1920. Anton Magdič, roje ilna 7. januarja 1887 , oženjen zasebnik na Kaiiienščaku pri Ljutomeru. Odrinil kot dragonec 5ega polk,.-, na gahška bojišča; zadnjič pisal u Ukrajine dne 29. avgusta 1918. Po izpovedni nekega tovariša umrl v Ukrajini za malarijo. Ž.*na Julijana Magdič, zasebn ca na Kameuščaku. Dr. Karel Grossmann, odvetnik vLj utomeru 13.4 1920.; T 13/20-8. l.msja 1921. Ivan Zmazek, rojen dne 21. oktobra 1896., oženjen pnse-tuik v Kadosavcib pri I.ju'0 ii eru. Služil pri 87. pehotnem polku ter so udeležil bojev oh italijanski ofeuzi»! na gon Sv. Gabrijela, kjer ga je po upoveiihi nekega to-vanša raztrgala giauata.. Martin Zmazek, posestnik v Branoslavcih št. 7. Anton Božič, posestnik v Badoslavcib. 13 4. 1920.; T 16/20-8. 1. novembra 1920. Josip Frančič, roien dne 9. akrila 1*85 oženjen po-estnik v k Iju-čarovcib pr Ljiromeiu. Odšel ob začetku vojne s 83. pehotnim polkom na gališKo bojišče ter bil po poročilu njegovega polka dne 15. junija 1915. pri liruszivvtin tanjen; izza tega dne pogrešan. Žena Antonija Frančič, posestnica tv Ključarovcih št. 31. Dr. Karel Grossmann, odvetnik v Ljutomeru. 13. 4.1920 ; T 17/20-8. 1. novembra 1920. Martin Verdenik, rojen dm 4. nov mbra 1875., oženjen posestnik v Podlo u pri črni gori (okraj ptujski). sluzil od začetka vojne pri 87. pehotnem polku v Galiciji; zaduj.c pisal due 29 januarja 1915. Po poročilu ll iečega križa dne 4. februarja 1915. padel. Zena Uršula Verdenik. posestnica v Podložit št 34. Anton Jožu, posestnik v Podložu. 13 4 1920.; T 25/20-6. 1. novembra 1920. Jari Jakopeo, rojen due 9. aprila 1886 , oženje» viničar v Selc h pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Prišel dne 1. februarja 1915. z 20. lovskim bataljonom na gaiiška bojišča; zadnjic pisal due 6 junija 1915 Po izpovedbi brata tovaiiša bil dne 11. julija 19l5 pri Kolomeji težko ranjen. Žena Neža Jakopec, viničnrka v Selcih. Jakob Živko, viničar v Selcih. 13 4. 1920 : T 26/20-6. 1. novembra 1920. Martin Tomanič, rojen ono 23 oktobra 1884., oženjen po-estnik v Lanci vasi. Odšel dne 1. februarja 1915. s 87. pehotu'm polkom na ital junsko bojišče; izza dne 28, avgusta 1915 pogrešan. Po uradno še uepot'jenih vesteh padel ua bojišču. Žena Amalija Tomanič, zopet omožena Mlakar. Jakob Vaupotič, posestnik v Lanci vasi. 13 4 1920.; T 27/20-9. 1 novembra 1920. Viktor Obran. rojen dne 21 marca 1878 . ož*iij o posestni« pri Sv. Marku niže P uja. Odiiuil dne 15 februarja 1915. s 15 pehotnim polkom na gal ška bojišča ter zadnjič p; al dn^ 7. junija 1915. Po iz avi nekega tovariša padel mesecu julija 1915. Žena Marija Obran, posestnica pri S/ Marku niže Ptuja. Matjaž Petrovič, posestnik v Zabovdb. 13 4. 1920 ; T 30 20-8. 1. novembra 1920. Janez Nerat, rojen one 19 decembra 1878., oženjen posestnik v JSadolab pri Ptuju. *lužil pri 87. pehotnem polku trrpnšel leia 1918. v Albanijo, odk .der zadnjič pisal jeseni L ta 1918. Pehotni polk št. 87 je poročal, da je Nerata kot pogrešanega izknjižil Žena. Terezija Nerat, posestnica v Nadolah št. 119- Simon Horvat, posestnik •v Nadolah. 13.4 1920.; T 32/20-6. t-Tnaja 1921. I Rudolf Hojnik, j rojen due 8. ai'nia 1897., samski delavec v Lajters bergu pri Mariboru. Odrinil dne 15. marca 1915. s8(. pehotnim polkom na gališko, pozneje na italijansko bojišče. Zadnjič pisal meseca maja 1916. P i uradno še ne potrjenih poročilih je Hojnik dne 22. maja 1916, padel v Ve-senski dolini (Yesenertal). Mati Ana Hojnik, stanovnica v Lajtersbergu. Josip Hojnik, viničar v Razvanju. . 18. 4. 1920.; T 34/20-7. 1. novembra 1920. j Nadaljevanje glej na prihodnji strani! Ime in rojstni d*n, stan in zadnje bivališče po-grešancav Bistvene okolnosti, na katere so opira predlog Preglasitev za mrtvega predlaga Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrošaneu i Dan in opr. št. oklica Oklicni rok poteče d*e Lovrenc Škorjanc, rojen dno 1. avgusta 1875 , oženjen posestnik r Spod njih Vi n arah. Odrinil dne 15 novembra 1915. k 7. pehotnemu polku v vojaško službovanje, prišel meseca avgusta 1916. s 4. domobranskim polkom na italijansko bojišče ter se udeležil bojev ob 8. italijanski ofenzivi. Bajo dne 11. oktobra 1916. padel na Fajtem hribu. Zen», Marija Škorjanc, posestnica v Spodnjih Vinarah št. 9. Valentin Hobel, posestnik pri Sv. Primožu. 13. 4. 192J ; T 35/20-13. 1. novembra 1920. Janez Breznik, rojen dne 15. avgusta 1886., samski zasebnik v Rožnem vrhu pri Cmu-rcku. Služil pri 47. pehotnem polku na galiških boji ščih; izza svojega odboda ob splošni mobilizaciji se ni več oglasil. Mati Genovefa W agner, stau ovni »a v Lichtendorfu. Franc Špindler, posestnik v Rožnem gruntu. 13. 4. 1920.; T 36/20-6. 1. novembra 1920. Ferdinand Krajnc, p. d. Kekec, rojen dne 29. maja 18G4., delavec v Bodislavcih pri Ljutomeru. Odpotoval leta 1887. v Ameriko in bil zaposlen v rudnikih v Veir City Cberokestu (Cansas). Po časopisnih vesteh se je leta 1961. (s še 600 Slovenci) ponesrečil v rudniku. Brat Matija Kekec, posestaik v Bodislavcih št. 37. Janko Erjavec, notarski uradnik v Ljutomeru. 13. 4. 1920.; T 43/20-6. l.maja 1921. Ivan Kramberger, rojem dno 12. septembra 18*6., oženjen Stanovnik v Gočovskeiu vrhu pri Svetem Lenartu v Slovenskih gorioah. Odšel ob začetku vojne s 47. pehotnim polkom na gališka bojišča ter bil po poročilu Rdečega križa meseca septembra 1914. ranjen; od takrat pogrešan. Žena Barbara Kramberger, stanovnica vGočovskemvrbn it. 74. Dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru 13. 4. 1920.; T 45/20-10. 1. novembra 1921. Terezija Fradl, rojena dne 27. julij» 1837., kmetišk» hči v Cogebncih. Odšla lota 1371.izsvojrga rednega bivališča ter se do danes ni več oglasila. Gregor Fradl, želar v Zgornjih Verjanah št. 26. Franc Močnik, župan v Brengovi. 13. 4.1920.; T 46/20 -9. ti r-5^ Leopold Badlan (Bo rdi an), rejen dno 13. norotnbta 1882 , «ieujen posestnik v Svečini. Služil izza dne 15. februarja 1915. pri 43. črno-vojniškem bataljonu ter prišel leta 1916. na italijansko bojišče. Po izjavi satnovtdeevi g* je dne 29. junija 1916. na hribu, imenovanem Zelouspitze, v rovu zadela granata, g» ubila in zasula. Že a a Marija Badian, posestnica v Svečini. Dr. Karol Škapin, odvetnik v Maribora. 13. 4. 1920.; T 53/20-6. -i. 1. novembra 1920. Bonifacij Kr a» sr, rojen dne 4. junija 1884., oženjen posestnik v Gornjem J&kobskeat dolu (»kraj mariborski). Odrinil ob- splošni mobilizaciji s 47 pehotnim polkom na ga liska, bojišča, prišel dne 21. decembra 1914. v vojno ujetništvo ter bil odveden v Taškent na Ruskem. Zadnjič pisal dne 6. aprila 1917. Žena Polona Kraner, posestnica »a Dračnera vrha. • . Ferdinand Plesničar, sodni sluga v Mariboru. Ivan Grahor, župan v Hajdinju. 13. 4. 1920.; T 58/20-5. • 1. aovambra 1920. Jakob Pukštč, tojoB dua 24. julij* 1890 , oženjen posestnik v Borovcih pri Sv. Marku niža Ptuja. Služil pri 87. pehotnem polku na ga! i š kih boj i ščih; izza meseca septembra 1914. pogrešan. Žena Julij»** Pskšič, posestnica v Spodnjem Hajdinju št. 77. 13.4. 1920.; T 2/20—9. 1. novembra 1920. ! Alojzij Piaschniker, rojen rine 12. marca 1885 , trgovski sotrudnik v Ptuju. Odšel ob splošni mobilizaciji s 27. pehotnim polkom na gr.liška bojišča; po uradno še ne potrjenih vesteh padel dne 31. decembra, 1914., v glavo zadet. Mati Marij« Praschnikar, posestnica v Kamniku. I Jožef Prusnik, gostilničar v Kamniku. 13.4 1920.; T 59/20-8. 1. novembra 1920. Karel Škorjaneo, rojen dno 4. novembra 1863 , čevljar v Godenincih (okraj ptujski). Odrinil ob splošni mobilizaciji s 15. dragonskim polkom n* gališka beji-šča ter prišel v vojno ujetništvo. Zadnjič pisal mašeča maja 1915. i* Samarkanda. Žena Marija Škorjauee, zasebnic* v Remšniku it. 39. ' L«opold Lešan, trgovec r Mariboru, Šolska ulic* št. 5. 13. 4.1920.; T 64/20—5. 1. novembra 1920. _ e, , n. i Prižel leta 1914. s 87. pt»- • ^&DjOZ k j polkom na gališka ToiS? ^RS bojišč* ter bil potem pre- 1896 , «amski posestni«!a f k m peh6ut«mi *n v Počeatka (okraj j lkB_ p0J1,Sjn riae rt boršti) j u u 1915. Mati Terezija Selenik, p*»estaica v Počeni ku. Konrad Wudler, posestnik v Zgornjem Jakobskem dolu. 13.4. 1920.; T 69/20-5. l.Mvembra 1920. Poslovodje družbe so posestniki: Franc Peternel v 2ireh št. 25; Ivan Primožič v Zireh št. 65; Ivan Kavčič v Zireh št. 6; Valentin Poljanšek v Do;bračeyi št. 15; Anton Anzelm v Stari vasi št. 40; Jakob Demšar v Stari vasi št. 21; Anton Kopač v Stari vasi št. 51. Ti bodo zastopali družbo kolektivno po dva in za družbo podpisavali tako, da vsaj dva izmed | E&zg-la-s, m i Vpisale so se v trgovski register dne 21. apri- j la j9?0. firme: Firm. 448, Rg. C I 70/1. j a) Električna in gospodarska družba Žiri, družba z o. z., s sedežem v Zireh. Družba temelji na notarski družbeni pogodbi i z dne 6. novembra 1919. | ^ _ . Obratni predmet: Družba proizvaja in od!-j njih pod natisnjeno ali po komerkoli napisano daja proti odplačilu električni tok za razsvetljavo,! besedilo firme postavljata kolektivno svoja pod-^°nilno silo in kurjavo, prodaja vse elektroteh-: piša. nične predmete, dalje napravlja lastne zgradbe! Družbena na'znanila se izvršujejo s pripo-5n* delavnice, prodaja in vnovčuje njih izdelke j mčenimi pismi ali pa z okrožnicami, katerih nor dobavlja gospodarske potrebščine svojim ! vpogled potrdijo družabniki s svojeročnimi pod-družabnikom, sploh pospešuje vse panoge kme-1 piši. nijstva in obrti v oskrbovanje vseh naprav, ter i Firm. 496, Rg. C 1 72/1. 1 S5S SS»» SlUŽii0 ■*"-“"'“i" ta'- j >» Konfekcijska tovarna. Osnovna glavnica, znaša 455.000 kron. od lca~ j družba z o. z., lere je vplačanih 118.750 kron. j s sedežem v Ljubljani. Obratni predmet: Družba nakupuje, izdeluje, prodaja in izposoja zgornja in spodnja oblačila, pokrivala in obutev za moške in ženske, za odrasle in otroke, kostume vseh vrst in vse za to potrebne sirovine, dalje ustanavlja, nakupuje, zakupuje, najema, obratuje, organizira ter daje v zakup ali v najem industrijska in trgovska podjetja, ki se pečajo s proizvajanjem in razpečavanjem navedenega blaga. Družba je ustanovljena z notarskim zapisom z dne 31. decembra 1919. Temeljna družbena glavnica znaša 600.000 K, je v gotovini polno vplačana in poslovodjem dana na prosto razpolago. Občne zbore sklicujejo poslovodje s priporočenimi dopisi, ki morajo navajati dnevni red občnega zbora. Med dnem, ko se oddado vabila na pošto, in dnem, na katerega je napovedan občni zbor, mora biti rok najmanj osmih dni. Kot poslovodje poslujejo: Fran Derenda, trgovec, Josip Rojina, krojaški mojster, Adalbert Pučnik, krojaški mojster, dr. Janko Kavčnik, ravnatelj Jadranske banke, podružnica Ljubljana — vsi v Ljubljani. Za družbo podpisujejo tako, da po komerkoli napisanemu, natisnjenemu ali štampiljiranemu besedilu firme dva poslovodji ali en poslovodja in en uradnik s prokuro ali pa dva uradnika s prokuro, pristavljata svoje ime, poslednja dva s pristavkom „p. p.“.Xv Firm. 493, Rg. A III 39/1. c) Josip Budinek, eksportna lesna tvrdka Kranjska gora, s sedežem v Kranjski gori, imetnik: Josip Budinek, lesni trgovec v . Kranjski gori. č) Štebi in Tuječ, strojno- in elektrotehnično podjetje v Ljubljani, s sedežem v L j u b 1 j a n i, družbena oblika: javna trgovska družba, temelječa na notarski družbeni pogodbi z dne 14. aprila 1920., družabnika: Rudolf Stebi, elektrotehnik, in Evgen Tuječ, zasebnik, oba v Ljubljani. Pravico zastopati družbo imata oba družabnika vsak safmoötojno. Podpis firme: Firma se podpisuje tako, da napisanemu, natisnjenemu ali štampiljiranemu besedilu firme eden družabnikov pristavlja svoj osebni podpis. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 21. aprila 1920. Firm. 77/20, zadr. III 30/1. «77 Vpis zadruge. Vpisala se je v zadružni register dne Sl. rrtarea 1920. zadruga: Električna strojna družba v Mozirju, registrirana zadruga z omejeno zvezo, s sedežem v Mozirju. Obratni predmet: Zadruga zgradi in vzdržuje skupno elektrarno, oddaja električni tok, razsvetljavo in gonilno: silo članom, nabavlja kmetijske stroje ter jih izposoja zadružnikom. Zadružna pogodba z dne 5. marca 1920. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnem deležem in pa 'z njega enkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo po objavah v ljubljanskem „Narodnem gospodarju“. Načelništvo sestoji iz šestih zadružnikov; člani načelništva so: Matija Goričar, posestnik v Mozirju, načelnik ; Ivan Veit, posestnik v Mozirju, njegov namestnik ; Franc Zuža, trgovec v Mozirju, odbornik; Ivan Cesar, posestnik v Mozirju, odbornik; Rudolf Pevec, trgovec v Mozirju, odbornik; Anton Miklavc, posestnik v Mozirju, odbor-,nik. Pravico zastopati zadrugo ima načelništvo. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelništva. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek II,, Uradne ure pri deželnem in okrajnem sodičšu v Ljubljani bodo izza dne 15. m a j a 1 920. od 8. do 14. ure. Za občevanje s strankami v -sodnih pisarnah je določen čas od 8. do 12. ure, za najnujnejše zadeve pa do 14. ure. Obsodbe. Pri ekspozituri podpisanega urada v Gorn j i Radgoni so bili zaradi tihotapstva kaznovani: z razsodbo z dne 15. aprila 1920., št. 33: Josip Košar, rojen leta 1889. v Murščaku, »tanujoč v Račkem vrhu št. 29, trgovski pomočnik; Franc Klemenčič, rojen leta 1900.V Salat-nici, zidar, stanujoč istotam št. 54: Franc Soj e, rojen leta 1896. na Murščaku, delavec, stanujoč istotam št. 71; Franc Golinar, rojen leta 1896. v Vučji vasi, delavec istotam št. 17; Mirko Čerjavec, rojen leta 1905. v Vučji vasi, delavec istotam št. 5 ; Franc W e i n m ü 11 e r, rojen leta 1902., delavec v Vučji vasi št. 30; Frančiška V r b a r i č, rojena leta 1882. v Murskem vrhu, omožena v Vučji vasi št. 72; Ana Kuhal, rojena leta 1882. v Stari vasi, omožena, stanujoča v Vučji vasi št. 27—-vsak na tri dni zapora in zasego jajc; z razsodbo z dne 16. aprila 1920., št. 35: Ignacij B e 1 o v i č, rojen leta 1892. v Globo>-kem, delavec, stanujoč v Kokoricah; Andrej Sire, rojen leta 1877. v Cručaku, delavec v Skakovcu — vsak na dva dni zapora in zasego jajc; j v:5] z razsodbo 'z dne 11. aprila 1920., št. 64: Jakob Markovič, rojen leta 1892. v Kapeli, stanujoč istotam št. 32, delavec; Jakob Kozar, rojen leta 1899. v Okolavcih, stanujoč istotam št. 21, delavec; Franc Vrb jak, rojen leta 1903. v Kocjanu, delavec, stanujoč istotam št. 81; Franc Ša fori č, rojen leta 1899. v Drago-tinskem vrhu, stanujoč istotam št. 81,' delavec; Marija Zemljič, rojena leta 1901. v Kapelskem vrhu, stanujoča istotam št. 23, delavka; Ivana Sluga, rojena leta 1897. v Časlovcah, stanujoča v Kapelskem vrhu št. 17, delavka; Antonija Klemenčič, rojena leta 1897. v Moravskem vrhu, stanujoča v Kapelskem vrhu št. 26, delavka; Marija Lah, rojena leta 1890. v Kozlarskem vrhu, stanujoča istotam št. 15, delavka; Marija Novak, rojena leta 1890. v Kapeli, stanujoča istotam št. 5, delavka: Frančiška Vrabal, rojena leta 1888. v 2er-javincih, stanujoča v Velikem Jemežpergu št. 98, delavka — vsak na 100 K denarne globe, eventualno na štiri dni zapora, in zasego jajc; z razsodbo z dne 15. aprila 1920., št. 65: Marija Gregorič, rojena leta 1880. pri Sv. Marjeti (Ptuj), omožena, stanujoča v Lašbahu št. 2, na dva dni zapora in zasego jajc; z razsodbo z dne 12. aprila 1920., št. 63: Anton Smej, rojen leta 1890. v Cernelovcu (Prekmurje), stanujoč istotam, kovač; Terezija Smej, rojena leta 1896. v Krogu, stanujoča v Cernelovcu — vsak na dva dni zapora in zasego jajc; z razsodbo z dne 9. aprila 1920., št. 66: Franc Stradner, rojen leta 1897. v,,Lašbahu, stanujoč istotam, Graška cesta št. 7, delavec ; Anton Bolkovič, rojen leta 1897. v Bon-čanah, stanujoč istotam, delavec — vsak na 200 K denarne globe, eventualnp pet dni zapora, in na zasego jajc; z razsodbo z dne 9. aprila 1920., št. 67: Terezija P i š 1 i n g er, rojena leta 1866. v Okle-zovjah, stanujoča istotam št. 70; Barbara Giurg, rojena leta 1879. v Belot-tincih, stanujoča istotam št. 42; Roza B e r d i n, rojena leta 1900. v Benkovcih, stanujoča istotam št. 54; Ana Bog ar, rojena leta 1906. v Adrancu, stanujoča istotam št. 25: Ana B r i t v i č, rojena leta 1867. v Belotincih, stanujoča istotam št. 50 — vsaka na 50 K de- narne globe, eventualno dva dni zapora in na za-j vnovič sprejemali gluhonemi otroci na prošnjo šego jajc; j roditeljev, oziroma njih namestnikov, z razsodbo z dne 12. aprila 1920., št. 69: ; Prošnje naj se do dne Josip Kolar, rojen leta 1900. v Tišini (Mur- j 10. j u n i j a 1 92 0. ska Sobota), stanujoč istotam št. 27, delavec;: vj02e pri podpisanem kuratoriju. Franc Horjak rojen leta 1897. v Tišini, sta-1 Natančnejši razgias giej v Uradnem listu št. 5«. nujoe istotam st. 27, delavec — vsak -na tri dni! . ° o j Kuratorij državnega zavoda za gluhoneme« zapora in zasego jajc; z razsodbo z dne 13. aprila 1920., št. 70: Josip Ki p-le n, sin pok. Josipa Kiplena in Helene Kiplenove, rojen leta 1887. v Tešenovcih, stanujoč istotam; Josip Boh ar, nezakonski sin Ivanke Bohar-jeve, rojen leta 1894. v Tešenovcih, stanujoč istotam ; Stefan Kodi la, sin Nikole Kodila, rojen leta 1883. v Tešenovcih, stanujoč istotam št. 27, delavec — vsak na tri dni zapora in zasego jajc; z razsodbo z dne 10. aprila 1920.; št. 71: Josipina S ost er ič, pok. Antona, rojena leta 1888. pri Sv. Tomažu, delavka, stanujoča v Lašbahu št. 14, — na en dan zapora in zasego jajc. Razsodbe so pravnomočne. Državni urad zoper navijalce cen, verižnike in tihotapce v Ljubljani, dne 29. aprila 1920, Vodja urada, policijski svetnik: Kerševan s. r. v Ljubljani, dne 5. maja 1920. Predsednik: dr. Zupanc s. r. Dražbeni oklic. 706 Po sklepu okrajnega soidišča v Ljubljani z dne 24. aprila 1920., A I 1/20/7, bo dne 21. maja 192 0. ob devetih v Ljubljani, Lončarska steza št. 6, v zapuščinski zadevi po pokojni Mariji Tonijevi javna dražba raznega pohištva, obleke in perila. Predmeti se lahko ogledajo na dan dražbe od osmih do devetih. Dražbeni pogoji se pred dražbo razglase ustno. V Ljubljani, dne 9. maja 1920. Notar dr. Karel Sthmidinger s. r. kot sodni komisar. Bazpis služb. 3 3 Na državnem zavodu za gluhonemce v Ljubljani je s prihodnjim šolskim letom namestiti dva učitelja, ki naj se izobrazita za pouk i» vzgojo gluhoneme dece. Prošnje naj se do dne 15. junija 192 0., po podpisanem kuratoriju vlože pri poverjeništvu za socialno skrbstvo, oddelku za zaščito dece i* mladine. Natančnejši razpis glej v Uradnem listu št. 5«. Kuratorij državnega zavoda za gluhonemce v Ljubljani, dne 7. maja 1920. Predsednik : dr. Zupanc s. r. St! 4114/1. 707 Lovska dražba. V petek dne 4. j unija 1920. ob devetih se odda pri podpisanem oikrajnem glavarstvu na javni dražbi v zakup občinski lov rateški za dobo-treh let, to je od dne 1. julija 1920. do dhe 30. junija 1923. Dražbeni pogoji so na vpogled med uradnimi urami pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu. Okrajno glavarstvo v Radovljici, dne 7. maja 1920. Razne objave, St. 204. m Vabilo na XII, redni občni zbor Kreditnega društva mestne hranilnice ljubljanske, j Li bo dne 18. maja 1920. ob petnajstih (treh j popoldne) v hranilnični posvetovalnici s tem-le dnevnim redom: i L) Čitanje zapisnika o XI. rednem občnem !zboru. I 2.) Odborovo poročilo o društv-mem dHo-! vanju v letu 1919. i ■-’•) t oročilo računsko-pregledovalr.e komisije jo računskem zaključku za enajsto poslovno dobo. I 4.) Določitev števila odbornikov in njih na-j mestnikov in volitev teh upravnih organov, j 5.) Volitev članov računsko - pregiedovalne j komisije in njih namestnika. 6.) Raznoterosti. _ T, Fran Ksavcr Stare s. r., predsednik. Št. 325. 718 Razglas. V verskozakladnih gozdih na Pokluki, Me-žaklji in: Vrhu se odda na dražbi približno 14.500 plm3 mehkega stoječega lesa in približno 2800 prm3 mehkih in trdih drv. Natančne pogoje pošilja na zahtevo gozkino in graščinsko oskrbništvo na Bledu. Ponudbe je vlagati pri podpisanem oskrb-r.ištvu do dne 2 5. maja 192 0., 12. ure. Gozdno in graščinsko oskrbništvo na Bledu, dne 10., maja 1920. Deoa Iz Srbije, odvedena v inozemstvo. V dobi vojnih operacij in okupacije Srbije je bilo mnogo dece iz Srbije odvedene v inozemstvo. Da sc ta deca izsledi in se ji omogoči vrnitev v domovino, se pozivljejo vsi oni, ki kaj vedo o tej deci, naj to javijo „Oblasnoj državnoj zaštiti djece i mladeži u Zagrebu“, Kipni trg br. 9, I. kat. Oblasna državna zaštita djece i mladeži v Zagrebu, dne 4. maja 1920. Razglas. 3-3 Na državnem zavodu za gluhonemce v Ljubljani se bodo ob pričetku šolskega leta 1920./1921. Razglas. 7ie 48, redni občni zbor delničarjev Mariborske eskompine banke, določen na dan 18. maja 1920. ob desetih, se preklicuje. Redni občni zbor bo dne 31. maja 1920. ob desetih v dvorani Mariborske eskomptne banke, Aleksandrova cesta št. 11. Dnevni red: 1. ) Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1919. 2. ) Poročilo nadzornega odbora. 3. ) Zaključek o čistem dobičku. 4. ) Volitev članov upravnega sveta. 5. ) Volitev nadzornega odbora. 6. ) Povišba delniške glavnice od 6,000.000 K na 10,000.000 K. 7. ) Izprememba'pravil. 8. ) Slučajnosti. * * * Tisti gg. delničarji, ki se hočejo udeležiti občnega zbora, morajo položiti delnice Mariborske eskomptne banke s tekočim kuponom najdalje do dne 20. maja 1920. pri blagajni Mariborske eskomptne banke v Mariboru ali pri njenih podružnicah v Velikovcu in Murski Soboti, kjer se jim izroče dotična potrdila. Novi gg. delničarji blagovolijo predložiti do istega dne interimske liste. Upravni svet Mariborske eskomptne banke. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.