v S-rtfcäa GLASILO MESTNI NE PTUJ POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 2250 PTUJ domač, za domačine, vsak mesec pride LETO VII-STEVILKA 5 V KAMNICI VIKJOkIN SKA mm 2 OMIKI V MAJU umrtmiaim smiSmmm fomtm www.foto-tone-sp.si Izdelava fotografij iz digitalnih medijev Žižek Anton s.p FOTO-VIDEO STORITVE UOKVIRJANJE PREDMETOV TRGOVINA Domoznanski oddelek 35 PTUJČAN 2001 352(497.12 Ptuj) 6005689,5 m mmm]i PODŽUPAN, MESTNI SVETNIK, VINOGRADNIK, VINSKI ČLAN DRUŠTVA "FORTSCHRITT " NAPREDEK VELETRGOVEC, POVELJNIK GASILSKE CETE NA PTUJU, FRANZ KAISER JedoiQo tega smo v Zgodovinskem arhivu Ptuj odkupili lep S 's /{primerek cenika znanega ptujskega vinogradnika in vinskega vri/ rveletrgovca (slika) Franca Kaiserja. Zadnje stavbe njegovega nekoč cvetočega podjetja na Potrčevi (nekdaj predmestje Kaniža) so pred kratkim porušili. Ptuj se od nekdaj ponaša z bogato vinogradniško in vinarsko tradicijo. Tako je vsakokratni mestni kronist budno spremljal vremenske razmere od spomladanske pozebe, toče, kakovosti in količine vinske tetine. Za Ptuj ni nič nenavadnega, da so povezali obisk v gledališču z vinsko tetino in je kronist zapisal: "Letošnja gledališka sezona je bila slabo obiskana zaradi slabe vinske letine. " Že leta 1878, 4. aprila, je bil na Ptuju ustanovljen vinski trg. Zasedala je podružnica kmetijske družbe, katere člani so bili ptujski vinogradniki. Leto zatem 1879 je bil v dneh med 18. in 20. februarjem Vinski dan s prireditvami, občnim zborom vinogradnikov, vinski sejem s številnimi kupci in prodajalci. Med Ptujčani najdemo prave vinske posebneže, kakršen je bil Haberl, ki je umrl leta 1882, star 92 let, in je imel vinograd v Mestnem Vrhu. V njegovi kleti so bile na licitaciji same plemenite vinske sorte. Imel je imeniten vinski arhiv, saj je slovel kot strasten zbiralec in mojster ohranjanja vin, ki so bila stara med 50-60 let. Sicer nadvse ljubezniv gospod, ki se ni udejstvoval v javnem življenju, je veljal za pravega vinskega skopuha. Naj omenimo gospo Julijo Materne, ki je leta 1893 zapustila v oporoki 5.000 goldinarjev ter je volila, da se iz vsote vzdržuje en učitelj na vinarski šoli na Ptuju. Kmetijsko društvo Ptuja je od občine za 10 let prevzelo v najem Adelsbergerjevo posest s hišo, uredilo tam trsnico (trsna uš) in nastavilo učitelja za vinogradništvo. Velika večina Ptujčanov je imela vinograde v Halozah in Slovenskih goricah. Nekateri so vino prodali v lastnih gostilnah, nekaj med njimi pa se je ukvarjalo z vinsko trgovino na veliko. Naštejmo najbolj znane pridelovalce iz obdobja 1800 do 1870: Leopold Schicklegruber (tesarski mojster), kasneje njegov zet Wibmer (svečar in medičar, ki je imel evidenco vinskih letnikov od 1840-1900), IVisiBlatt von •F Franz Raiser Cenik vinogradnika in vinskega trgovca Franca Kaiserja, ki ga je narisal ptujski slikar Alojz Kasimir. Schwab (trgovec), Osterberger (gostilničar in vinogradnik) in Franc Kaiser (vinogradnik in vinski trgovec). Kako "kisel" je lahko bil kruh vinogradnika in vinskega trgovca, nam kaže primer Kaiserja, enega največjih vinskih pridelovalcev in trgovcev na Ptuju. Franc Kaiser (roj. 1859 na Ptuju) je imel hišo v Florijanski ulici 4, danes Krempljeva 4. Hiša je bila nekoč last znanih trgovcev z železnino Baumgartnerjev, leta 1871 postajo kupila Ana in Martin Kaiser. Zunanjost hiše še danes opozarja na poreklo vinogradnikov, saj ima na fasadi na parapetih pod okni motiv Bakhusa z grozdjem in vinsko trto. Družinsko vinogradniško podjetje je bilo ustanovljeno že leta 1849. Franc pa je k temu dodal še koncesijo, ki jo je podedoval po očetu za veletrgovino z vinom in proizvodnjo žganih pijač. Kaiser je imel lastne vinograde pri sv. Elizabeti, Mestnem Vrhu, Velikem in Malem Okiču, Paradižu, Rodnem Vrhu, Slatini, na Ptujski Cori in Pohorju in v Slovenskih goricah ter v Dravinjskem Vrhu. V cenik pridelovalcev vina ptujskih meščanov in trgovcev z vinogradi v Halozah in Slovenskih goricah leta 1878 je ponudil 1500 hektolitrov vina iz različnih cenovnih razredov. Kaiser je zgradil tudi velike vinske kleti. Leta 1885 je adaptiral svojo staro vinsko klet ob Radgonski (Potrčevi) in jo povečal, vgraditi pa je dal tudi kotel za gretje vode. V mestu si je v takratni Kolodvorski ulici (danes Slomškova) kupil klet in jo adaptiral. V hiši v Florjanski ulici, kjer je imel žganjekuho, je še leta 1905 popravil dimnik. Kot uspešen vinogradnik je svoja vina pošiljal na različne razstave. Na račun (slika) je zapisal, da je dobil nagrade za vina na gospodarskih in vinarskih razstavah leta 1871 Dunaj, 1879 Dunaj, 1880 Craz, 1888 Dunaj, 1891 Knitelfeld, 1893 Bruck, 1893 Gradec državno nagrado in 1895 na Ptuju prav tako državno nagrado. Nagrajena pa so bila tudi njegova žganja leta 1880 v Gradcu in na Ptuju 1886. Trsna uš, ki se je leta 1880 pojavila v Slovenskih goricah (Drankovec), po Halozah se je razširila letal 882, je uničila vinograde. Deželno namestništvo je v naslednjih letih nudilo brezobrestna posojila za obnovo vinogradov. Ptujski vinogradniki so naredili letal894 trsnico na Adelsbergerjevi posesti na Štukih. In prav vinski veletrgovec Kaiser je bil žrtev te vinogradniške in vinske katastrofe. Vzrokov, da je šel Kaiser leta 1906 v stečaj, je bilo najbrž več, med njimi trsna uš, nemški lobi novonastalih vinogradnikov (Fürst, Ornig, Bolafio, Sfraschili), gospodarske spremembe in inflacija. Vsi v mestu so vedeli, da je Kaiser pred stečajem. Že 28. februarja 1906 je mestni urad obvestil poštno hranilnico na Dunaju, da je Kaiser odstopil kot občinski svetovalec in podžupan in da bo novi podpisnik, novi podžupan j. Steudte. Kaiser je pri firmi Anton Szeinfricz, nasledniki v Budimpešti, marca 1906 najel kredit v višini 200.000 kron. Kot varščino je s pravico takojšnje izvršbe posojilodajalca zastavil vino, žganje, sode in vse svoje premoženje. V novembru 1906 je advokat Spierer z Dunaja že vložil zahtevo za vrnitev 286.919,03 krone skupaj s 6% obrestmi. Dogodki so nato potekali hitro od novembra 1906 do 22. septembra 1909, ko je okrožno sodišče Maribor stečajni postopek zaključilo. 9. novembra 1906 je bil stečajni postopek sodno odobren, javna dražba je bila objavljena v 13 časopisih (slika) Gradca, Maribora, Celja, Ljubljane, Leobna, Celovca, ■S/rz//j -J/ia/jer sf=a=; 'start "• ŽZtjftiiiiiž/ r. .//„£■ /' (rcei&jff .««S/ , -£/„ mo Zaglavje računa trgovca Kaiserja z navedbo lastnih vinogradov in dobljenih nagrad za vina in žganje. Beljaka, Trsta in Ptuja, pri čemer se je odvetnik z Dunaja pritožil, da je sestavljena tako, da odvrača male kupce. Inventura je premoženje razdelila na: I. Hišna klet na Ptuju, ki ima a. 100 prekatno klet (naj navedemo le količino sodov v tej kleti -55 sodov, ki so držali 14.719.000 litrov vina) b. 60 prekatno klet c. klet za stekleničeno vino imenovane -Štajerska II. Hebergova ali klet Jožefa Fürsta imenovana-jožefova. SSem^eilMetung 'ìottftttS .Urtiicr Pettan, Untersteiermark. . ?1‘« 4. ftcbnmv 1907 beginnt in $ettau in ber .©riba ber «Jangrojjljanbiiiiig $rm«,i ftnifer buref) bic fvirnia „Snton aft in Subnpcft'' bic frciroitiige öffentliche tftilbiettmg non 23>ciit, 2$»irituofcit, großen üngerfiiffetii »mb flciiicrcn Web tub cit. Schätzwert: 1205.000 Kronen. Obige galjrniffc finb in 4t 2ofaiitäten, SNttern unb 9)iaga» inten untergebradjt. $ieoon ergcljt an fficinifänbicr unb anbere Oniercffenten, luclcfie auf größere Sinfäufe reflefticren— cß tonimeli oielc tau» fenbe £cfiofitcr SBein jur iöerfteigerung — mit bent öeifügeu bie ßniiabung, bajj bie gcilbictnng noraußftEf)tfith atfjt Söerffagc bauern Wirb; ©tunben 9—12 unb 2—5 llfjr. Sòie gei(6ictungöbcbingniffc fiub bic in ©teiermart oorge* iqjncbenen. Stnbtamtc fletta», 24. Animar 11)07. __________ Oer 0iiigcvmeiftcr : Ornig.______________^ Dražbeni oklic za stečaj firme Kaiser V dražbo so vključili še vso vino in inventar v Strossovi, cementni in šampanjski kleti ter vino iz kleti v Malem Okiču, Paradižu in sv. Elizabeti. Nato še inventar v vseh skladiščih, ves ostali material, filtre, črpalke, les, pisarniške prostore, prodajalno vina, prodajalno žganja, zaloge pijače, laboratorij in opremo. V stečajno maso je šla tudi živina in hiša v Krempljevi. Dražbe so bile od 4. februarja 1907 naprej. Največji delež je odkupil Bolafio, pod ženinim imenom je bil kupec tudi župan Ornig, njegov svak Straschill pa je kupil hišo v Krempljevi, ker je z njo nameraval odkupiti tudi koncesijo za veletrgovino in žganjekuho. Tako se je žalostno končala trgovska pot enega izmed številnih vinskih trgovcev Ptuja. Marija Ffernja Masten UVODNIK oštovani bralci, če vas zanima, kaj se je dogajalo v ptujski mestni občini v času, ki je pretekel med aprilsko številko in zaključkom redakcije za tole, ki jo imate pravkar pred seboj, vas vabim k kratkemu pregledu dogodkov. Malo pred otvoritvijo 12. razstave Dobrote slovenskih kmetij Ptuj v petek, 20. aprila, sta župan MO Ptuj Miroslav Luci in podžupan Mitja Mrgole v Mestni hiši sprejela ministra za pravosodje Iva Bizjaka, predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Petra Vriska, direktorja KCZ Slovenije Ervina Kuharja in visoke goste iz Hrvaške: dr. Ivana Kataliniča, ravnatelja Hrvatskog zavoda za poljoprivrednu savjetodavnu službu, Ivana Kolarja, predsednika Hrvatskog seljačkog saveza in j Podravje s sedežem na Ptuju. saborskega zastopnika, j osi pa Friščiča, podpredsednika Hrvatsko seljačke stranke, Marjana Štimca, načelnika Urada za gospodarstvo Koprivničko Križevačke županije, in mag. Srečka Ladišiča, kmetijskega svetovalca Koprivnice. Zanimiv je bil pogovor s hrvaškimi gosti o stanju kmetijstva pri nas in v sosednji državi. Ugotovili so veliko podobnost problematike na tem področju. Po kratkem sprejemu so se nato skupaj udeležili slovesne otvoritve razstave dobrot na minoritskem dvorišču, kjer so obiskovalcem in razstavljalcem slavnostno spregovorili minister Ivan Bizjak, župan Miroslav Luci, Peter Vrisk in predsednik organizacijskega odbora 12. razstave dobrot Peter Pribožič. Po otvoritvi je ptujski župan v Mestni hiši sprejel še podpredsednika Državnega zbora Slovenije Miha Brejca, ki je nato v minoritskem samostanu, kjer se je zaključil 15. državni festival turističnih podmladkarjev v organizaciji OŠ Olga Meglič Ptuj, podelil priznanja turističnim podmladkarjem. 20. aprila so se na OŠ Ljudski vrt na 8. regijskem srečanju Spodnjega Podravja in Prlekije pomerili mladi raziskovalci. Regijsko srečanje mladih raziskovalcev je odprl podžupan Ervin Hojker, organizirata pa ZRS Bistra iz Ptuja. Sicer pa je bita na ta dan ena najpomembnejših in najnujnejših otvoritev na področju ravnanja z odpadki v MO Ptuj, in sicer odprtje obrata za baliranje in začasno skladiščenje odpadkov ob Dornavski cesti. O pomenu tega v jV Evropi najsodobnejšega načina ravnanja z odpadki in pridobitve za Ptuj so na slovesni otvoritvi govorili državni sekretar na ministrstvu za okolje Marko Slokar, ptujski župan Miroslav Luci in direktor Čistega mesta Andrija Koter. Ob koncu slovesnosti je Vilku Pešcu, direktorju Eko lesa, državni sekretar Slokar podelit certifikat kakovosti ISO 9001 za gospodarjenje z odpadki. V soboto, 21. aprila, dopoldan se je ptujski župan v svojem uradu sestal s Henryjem van den Kroonom, predsednikom Evropskega združenja karnevalskih mest (FECC). Pogovor se je zaključil z namero, da postane Ptuj, ki je izmed slovenskih mest najdlje član FECC, pobudnik ustanovitve združenja karnevalskih mest Slovenije s sedežem na Ptuju. Tri dni, od 19. do 21. aprila, je v Glasbeni šoli in v Narodnem domu na Ptuju potekala 27. območna revija pevskih zborov v organizaciji ptujske izpostave javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki sta se je udeležila tudi podžupana Mitja Mrgole in Ervin Hojker. V nedeljo, 22. aprila, sta župan MO Ptuj in direktorica občinske uprave Evelin jabločnik Makoter sprejeta Francija Buta, ministra za kmetijstvo. Pogovor je tekel o regionalizmu v Sloveniji in o možni selitvi ptujske srednje kmetijske šole na novo lokacijo v dvorec Turnišče, kjer je ta šola pred tremi desetletji že domovala, zaenkrat pa ima tam šolsko posest. Minister But je z velikim zanimanjem poslušal predstavitev vizije o regiji Spodnje 16. MAj/VELIKI TRAVEN 2001 Župan se je udeležil nedeljskega blagoslova konjev pri cerkvi sv. Leopolda Mandiča v Novi vasi pri Ptuju. Prireditev je organiziralo Turistično društvo Ptuj. Na blagoslov več kot 40 konjev, obred je opravil pater Frančišek Obran, je prišla velika množica ljudi, med njimi mnogi ljubitelji konjev, konjerejci in konjeniki. Tudi Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je počastila mednarodni praznik knjige in avtorskih pravic 23. april. Na jurjev semanji dan je bil na dvorišču knjižnice sejem knjig. Ponudbo knjig na stojnicah si je med drugimi ogledal ptujski župan Luci in nato v prostorih mladinskega oddelka pozdravil zbrane ter se srečal z gostom knjižnice, ilustratorjem Gorazdom Vahnom, ki slovi po izvrstnih podobah v slikanicah Svetlane Makarovič. Na Ptuju v dvorani Center je bilo v organizaciji Zveze društev Slovenije v nedeljo, 22. aprila, izpeljano 5. državno prvenstvo mažoretk Slovenije. Mestna občina Ptuj ni bila organizator tega državnega prvenstva in tudi ni sodelovala v pripravah in izvedbi tega državnega tekmovanja, je pa predsednici zveze pomagala z majhnim sponzorskim prispevkom. Podžupan Mestne občine Ptuj Ervin Hojker je v uvodu v prvenstvo in pri podelitvi medalj sodeloval s pozdravnim nagovorom. Škandal, ki se je dogodil ob prireditvi, ne gre reševati v Mestni občini Ptuj, ampak izključno v Zvezi mažoretk Slovenije. Ptuj je pokazal svojo gostoljubnost. 27. aprila so Mestna občina Ptuj, Območno združenje ZZB NOB Ptuj ter Klub brigadirjev MDB in udeležencev prostovoljnega dela občin ptujskega območja pri domačiji narodnega heroja jožeta Lacka v Novi vasi organizirali proslavo v počastitev dneva upora slovenskega naroda proti okupatorju. Slavnostni govornik v imenu Mestne občine Ptuj je bil podžupan Mitja Mrgole. 30. aprila je župan s sodelavci v poročni dvorani sprejel 38 člansko delegacijo iz pobratenega francoskega mesta Saint Cyr sur Loire. Gostje so na Ptuj prispeli v soboto, 28. aprila, (pred tem so že obiskali Ljubljano in Postojno) in ostali do torka, 1. maja. Ogledali so si Ptuj in okolico ter se udeležili tudi proslave v počastitev mednarodnega praznika dela, kjer je prisotne med drugimi pozdravil tudi župan. V razstavišču Mestne hiše sta v petek, 4. maja, poveljnik 72. brigade Slovenske vojske polkovnik jože Murko in župan M. Luci odprla razstavo oblačil in osebne opreme slovenske vojske. To je bila prva prireditev v počastitev 10. obletnice ustanovitve Slovenske vojske, osamosvojitve Slovenije in Pekrskih dogodkov ter bojev za Slovenijo. Razstavo, ki je prva razstava Slovenske vojske nasploh in bo postavljena še v Murski Soboti ter v mariborskem nakupovalnem središču Europark, je pripravilo 3. operativno poveljstvo. SPREHOD PO VSEBINI Vinogradnik in vinski veletrgovec Franz Kaiser ■ str. 2 - r UVODNIK ■ str. 3 ' 1 Iz 26. redne seje MS MO Ptuj ■ str. 4 RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ MO PTUJ ■ str. 4 Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov - str. S, 6 RAZPRAVA 0 CATV PTUJ ■ str. 7 k Kako so se sosedje lotili "ekoturizma"? • str. 7 PTUJ SE PREDSTAVI V SAINT CYRU ■ str. 8 T 50 let Kulturnega društva Grajena • str. 9 J JL VINO PETOVIONA 69 ■ str. 9 it Povabilo na ples v Mambo • str. 10 POVABILO K PROSTOVOUNEMU SODELOVANJU ■ str. 10 Dan šole na podružnični OŠ Grajena ■ str. 11 ODPRIMO POČITNICE VSEM OTROKOM ■ str. 11 k ^Spomladanska akcija čiščenja okolja • str. 12 m ODPRT OBRAT ZA BALIRANJE ODPADKOV - str. 12 Za vas so dežurni - str. 13 GLEDALIŠČE - PRIREDITVE - RAZSTAVE • ZA OTROKE - RAZNO ■ str. 14 Pravljice z jogo - str. 14 10. JUBILEJNI KROS V MOŠKANJCIH - str. 15 Fotografski natečaj Naslovnica Ptujčana 2001 ■ str. 16 1 M J Milena Turk, urednica 2//ctm Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Ž.R. 52400-630-20701. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 771-651-1, 772-731-1, telefaks: 771-783-1, elektronska ----- pošta: moptuj@ptuj.si. Tajnik uredništva: Aleš Šprah. Oglaševanje: Irena Marčetič, telefon: 031 304-851, elektronska pošta: irenamarcetic@email.si. Oblikovanje, teh. urejanje, jezikovni pregled in tisk: GRAFIS d.o.o., Požeg 4, Rače, telefon 600-41-16, elektronska pošta: repro@grafis.si. Uredništvo: jurij Šarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLD+SKD, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerl - ZE Ptuja, Boris Gornik - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Ignac Vrbovšek - DS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Franc Samojlenko - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov, javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brezplačno prejmejo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov. IZ 26. REDNE SEJE MESTNEGA SVETA MO PTUJ a POTRDILI ZAKLJUČNI RAČUN IN NOVE CENE STORITEV NA JAVNIM PARKIRIŠČIH , '\ponedeljek 23. aprila je župan MO Ptuj Miroslav Luci sklical 126. sejo mestnega sveta. Svetniki so s sklepom potrdili cene / storitev na javnih parkiriščih, odvoza nepravilno parkiranih vozil in vklepanja vozil na območju Mestne občine Ptuj. V sklepu je zapisano, da je Komunalno podjetje Ptuj, d. d., 5. aprila 2001 podalo zahtevek za uskladitev cen na javnih parkiriščih in vklepanja vozil v skladu s pogodbo o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe urejanja javnih parkirišč in odvoza nepravilno parkiranih vozil na območju MO Ptuj. Predlagajo spremembe le nekaterih storitev iz koncesijske pogodbe. Vlogo Komunalnega podjetja Ptuj, d. d., je pregledal odbor za gospodarstvo in obravnavala komisija za preučitev zahtevkov in oblikovanje stališč o povišanju cen. Koncesionar je predlagal povišanje cen za naslednje storitve: • Dolgotrajno parkiranje na parkirišču v Lackovi ulici na 110.00 SIT na uro (do sedaj veljavna cena je 100 SIT na uro). • Kratkotrajno parkiranje v modri coni (do 120 minut) - tarifa I (Miklošičeva ul., Slomškova ul., Slovenski trg, Vinarski trg) na 150.00 SIT na uro (do sedaj veljavna cena je 100 SIT na uro). V navedenih ulicah je promet zelo gost in velika frekvenca vozil, medtem ko so ostala parkirišča v modri coni manj zasedena. Namen povišanja je predvsem selekcioniranje. Po oceni odbora za gospodarstvo je bilo predlagano povišanje za Vinarski trg neutemeljeno in ta trg ostaja v tarifi I, kjer stane ura parkiranja 100 SIT. To velja še Minoritski trg, Cvetkov trg, Cankarjevo ulico, Prešernovo ulico, Raičevo in Lackovo ulico. 0 Vklepanje vozil - namestitev in odstranitev klešč do 24 ur 4.000 SIT. Do sedaj veljavna cena je bila 3.000 SIT, a ni pokrivala stroškov vklepanja. m Vklepanje - poravnava stroškov na kraju prekrška 2.000 SIT (do sedaj je veljala cena 1.500 SIT) 0 Poroke - vstop in izstop vozil 3.000 SIT. Do sedaj je veljala cena 2.000 SIT, ki je bila oblikovana tako, kot da bi se za poroko v povprečju porabila ena ura, vendar se dejansko porabi več časa. Ta zahteva je bila po oceni odbora za gospodarstvo neutemeljena, zato župan povišanja te cene mestnemu svetu ni predlagal. Sprejeti sklep je v celoti objavljen v priloženem Uradnem vestniku. Mestni svet je ponovno razpravljal o ustanovitvi zavoda Lokalno turistične organizacije Ptuj. Mestna občina Ptuj namreč že ima odlok o ustanovitvi lokalne turistične organizacije, po katerem bi te naloge prevzel G IZ Poetovio Vivat. Zaradi slabega finančnega položaja GIZ-a je smiselno ustanoviti novo organizacijo, ki bo delovala kot zavod. To bi naj bila LTO, vendar je bilo veliko polemike iz različnih vidikov. Glasni so bili predvsem iz Območne obrtne zbornice Ptuj, kjer menijo, da bi večji pomen in besedo pri ustanavljanju imelo gospodarstvo. Tako naj bi iz osnutka odloka o ustanovitvi zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj črtale nekatere dejavnosti, ki niso povezane z turizmom. Prav tako naj bi plačevali članarino le tisti obrtniki, ki imajo res kaj koristi od turizma, ne pa vsi, kot je bilo najprej rečeno. Še več pripomb je bilo na osnutek Odloka o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko distribucijskega sistema. Vendar so v predlaganem osnutku odloka določila, da se kabelskega operaterja izbere na podlagi javnega razpisa, pogodbo z izbranim izvajalcem pa sklene župan. Sestavni del pogodbe bi bil tudi program posodobitve in dograditve obstoječega kabelsko distribucijskega sistema. Sprejet je bil Predlog zaključnega računa proračuna Mestne občine Dobro bi bilo, da se vse seje mest-Ptuj za leto 2000 (objavljen je v nega sveta posnamejo s kamero in priloženem Uradnem vestniku). nato brez cenzuriranja predvajajo Predvsem so bili zanimivi predlogi na ptujski kabelski televiziji. Samo Zelenih Ptuja o urejanju mestnega tako bi lahko Ptujčani, ki niso pri-potoka Grajena. Čim prej naj se šotni na sejah, dobili realno začne kaznovati onesnaževalce podobo svojih izbrancev, ki so jih potoka in uredi obrežje. Izpostavili izvolili na volitvah, so problematiko sevanja naprav. Milan Krajnc Pavlica Na podlagi 20. člena Odloka o priznanjih Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/95) župan Mestne občine Ptuj in Komisija za priznanja in odlikovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj objavljata RfiZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ MESTNE OBČINE PTUJ; PLAKETE MESTNE OBČINE PTUJ, ZLATE PLAKETE MESTNE OBČINE PTUJ IN IMENOVANJE ZA ČASTNEGA OBČANA MESTNE OBČINE PTUJ /. Mestni svet Mestne občine Ptuj podeljuje priznanje 0 imenovanje za častnega občana Mestne občine Ptuj posameznikom za izredne zasluge pri napredku in ugledu Mestne občine Ptuj ter pri utrjevanju miru in razvijanju dobrih mednarodnih odnosov; 0 zlato plaketo Mestne občine Ptuj za posebne zasluge in za posebna požrtvovalna, nesebična in pogumna dejanja. II. Župan Mestne občine Ptuj podeljuje plaketo Mestne občine Ptuj za izjemne uspehe na posameznih področjih dela in življenja. III. Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, delovni skupini, družbi, zavodu, organu, organizaciji, skupnosti in društvu ter opis zaslug, dejanj oziroma uspehov kandidata in utemeljitev pobude za podelitev priznanja. IV. Pobude za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj lahko dajo družbe, zavodi, organizacije in skupnosti, organi, društva in posamezniki. Pobudnik za priznanje ne more predlagati samega sebe. V. Predloge za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za priznanja in odlikovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj oziroma županu najkasneje do 20. junija 2001. VI. Priznanja bodo podeljena na svečanosti ob prazniku Mestne občine Ptuj. Mestna občina Ptuj Pobuda in vprašanji Miroslava Letonja Pripravi naj se primerjalna analiza, koliko mestna občina daje za socialno varstvo (za subvencije ...) v primerjavi z ostalimi občinami. Odgovor: Primerjalna analiza o podatkih s področja programov socialnega varstva dovolj zgovorno izkazuje, da ima naša občina že ves čas velik posluh za socialnovarstveno problematiko. Čeprav ugotavljamo, da so se prihodki Mestne občine Ptuj z uvedbo primerne porabe bistveno zmanjšali, ne moremo to trditi za programe socialnega varstva, saj so kljub omejenim finančnim zmožnostim proračuna vsako leto ohranili vrednost v absolutnem in realnem znesku. V letu 2001 znaša delež socialnega varstva v celotnem proračunu občine 3,4%. Ta delež se iz leta k leto spreminja, odvisno od višine celotnega proračuna občine, zato ta kazalec ni najbolj realen za ocenjevanje. Naprimer v letu 2000, ko beleži proračun občine eno najnižjih realizacij, je znašal delež socialno varstvo (SV) 4%, čeprav je program SV na enaki ravni kot v letu 2001, ko beleži zaradi višjega globalnega proračuna le 3,4% delež. Če primerjamo delež SV v celotnem proračunu z drugimi enajstimi mestnimi občinami, se uvršča naša občina s 3,4% deležem za leto 2001 na 6. mesto. Najbolj izstopa Mestna občina Koper, ki namenja za programe socialnega varstva kar 7% vseh proračunskih sredstev in občina Murska Sobota z najmanjšim (2,9%) deležem. Tabelal: DELEŽ SOCIALNEGA VARSTVA V CELOTNEM PRORAČUNU OBČINE V LETU 2001 OBČINA Za prikaz je mnogo bolj realna višina sredstev, ki jih proračun zagotavlja na prebivalca za programe socialnega varstva. Ta kazalec uvršča našo občino s 4.791 SIT na občana na 4. mesto (za Koprom - 6.014 SIT na občana, Celjem - 4.995 SIT in Mariborom - 4.972 SIT). Na zadnjem (11. mestu) je občina Velenje, ki namenja za socialno varstvo le 2.197 SIT na občana. Tabelah VISINA SREDSTEV ZA PROGRAME SOCIALNEGA VARSTVA NA PREBIVALCA V LETU 2001 OBČINA V strukturi programov socialnega varstva izstopajo v naši občini subvencije stanarin in oskrbnin v socialnih zavodih. Za oba programa namenja proračun skoraj 60% vseh razpoložljivih sredstev za socialno varstvo. Več proračunskih sredstev za omenjena programa bo zagotavljala le še Mestna občina Celje (66,2%). Akutne socialne in materialne stiske posameznikov in družin, ki jim je zaradi trenutne materialne ogroženosti nujno potrebna finančna pomoč (za nakup šolskih potrebščin, zdravil, stroškov ogrevanja, nakup ozimnice, subvencioniranje šolske prehrane ...), rešujemo v naši občini že nekaj let dokaj uspešno skupaj s Centrom za socialno delo Ptuj z izplačilom enkratnih denarnih pomoči. Prednost pri dodelitvi enkratne denarne pomoči imajo posamezniki, pri katerih je prisotna dolgotrajna bolezen ali invalidnost, nadalje materialno ogrožene družine z majhnimi ali šoloobveznimi otroci in posamezniki (nadarjeni otroci), ki so upravičeni do posebne obravnave zaradi večje finančne obremenitve družine zaradi plesnih, glasbenih ali drugih interesnih dejavnosti. Za te namene zagotavlja proračun Mestne občine Ptuj 2,3% vseh sredstev, namenjenih za socialno varstvo. Politika zagotavljanja in izvajanja enkratnih denarnih pomoč je izključno v pristojnosti vsake občine, zato je stanje po občinah različno. V Celju za tovrstni program ne namenjajo nobenih proračunskih sredstev, v drugih občinah pa se delež sredstev za ta namen giblje od 1,5% (Mestna občina Kranj) do 7,3% (Mestna občina Koper) in 10,8% (Mestna občina Ljubljana). 2. Zakaj morajo starši vrtec, v sklopu katerega je mala šola (od 8-12 ure), plačevati, če pa naj bi to financirala država? Odgovor: Vsi predšolski otroci morajo opraviti v zadnjem letu pred vstopom v osnovno šolo program priprave na šolo v obsegu od 240 do 600 ur. Ta program se izvaja bodisi v okviru rednega dnevnega oziroma poldnevnega vrteškega varstva ali v skrajšani obliki (v naši občini v letnem obsegu 600 ur) za tiste otroke, ki ne obiskujejo vrtca. Krajši program priprave na šolo je za starše brezplačen (13. člen pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih - Ur. I. RS, št. 1/98). Doplačilo staršev se nanaša le na stroške malice. Brezplačen pa je tudi za otroke, ki obiskujejo program priprave na šolo v okviru dnevnega varstva. Ti otroci so poleg vzgojnega programa v letnem obsegu 1200 ur deležni še storitev varstva in prehrane (zajtrk, malica, kosilo). V strukturi stroškov dnevnega varstva za otroka, ki obiskuje program male šole, je približno 40% vzgoje, ki je za starše brezplačna, in 60% varstva in prehrane. Sistem plačila staršev pa je naravnan tako, da je večina staršev uvrščenih v prve tri najnižje plačilne razrede, zato starši s svojimi prispevki pokrijejo komaj 25% stroškov dnevnega varstva, kar ne zadošča niti za pokritje vseh stroškov varstva in prehrane. Zato razliko do pokritja teh stroškov zagotovi proračun občine s subvencijo, prav tako preostalih 40% vzgojnih stroškov. Skupaj pokrije proračun občine torej približno 75% vseh vzgojnovarstvenih stroškov za otroka. Zgoraj navedeno je opredeljeno tudi v 23. členu pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur. I. RS, št. 44/96). Torej občinski proračun v celoti pokriva vzgojni del storitev v vrtcu in še del stroškov varstva in prehrane. Lidija Radek 3. Ali Mestna občina Ptuj zagotavlja dva boksa za živali, ker nimamo azila za zavržene živali, saj to nalaga lokalni skupnosti Zakon o zaščiti živali? Odgovor: Skrb za zapuščene živali in zagotovitev zavetišča je po 27. členu Zakona o zaščiti živali (UL RS, št. 98/99) lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Glede na število registriranih psov v naši občini, moramo zagotoviti dve mesti v zavetišču. V Mestni občini Ptuj nimamo svojega zavetišča za zapuščene živali. Sedaj za zapuščene in potepuške živali na našem območju poskrbi Veterinarska bolnica Ptuj. To dejavnost sedaj opravljajo volontersko. Živalim nudijo vso oskrbo in jim preko sredstev javnega obveščanja poskušajo priskrbeti nove lastnike. Le zelo redko se zgodi, da se za živali ne najde novi lastnik in je potrebna milostna usmrtitev. V občini potekajo pogovori s predstavniki Veterinarske bolnice Ptuj o možnosti takšnega zavetišča na našem območju. Ponudbo za opravljanje te dejavnosti imamo tudi od Društva za varstvo in proti mučenju živali Maribor, kateremu je podeljen status društva, ki deluje v javnem interesu in upravlja z azilom za zapuščene živali. O teh možnostih se bomo odločali po predhodni uskladitvi z interesi sosednjih občin na ptujskem območju. Klavdija Petek <%><%><%> Pobuda Maksa Ferka: Kdo v občinski upravi MO Ptuj je dovolil, da se je z odpadnim materialom, nastalim pri rušenju stare pošte, zasipavala gramozna jama v mestni četrti Breg, približno 100 metrov od ptujskih Term v smeri Hajdoš. V primeru, da dovoljenja za ta poseg v okolje ni bilo, naj se pove, kdo je odgovoren za to kršitev. Odgovor: MO Ptuj ni dala dovoljenja za ta poseg, saj bi se moral odpadni inertni material voziti na deponijo v Žabjak, les pa na deponijo Brstje. Za kršitev je odgovoren izvajalec rušenja pošte oz. njegovi podizvajalci. <#> <8> <$> Pobuda Emila Mesariča v imenu svetniške skupine LDS: Prouči in izpelje naj se postavitev dveh hitrostnih ovir v Dravski ulici, in sicer: 0 prva naj se namesti pred vhodom na parkirišče (pri Glasbeni šoli Karol Pahor Ptuj), m druga pa naj se namesti pred novo trgovino REHA center. Odgovor: Pobudo bomo posredovali v reševanje komisiji pri Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. <%■ <%> <$> Pobuda Konrada Rižnerja: Kdaj se bo magistralna cesta M3 v Spuhlji razbremenila kamionskega prometa oz. kdaj bo zgrajena obvoznica. Zaradi preobremenjenosti cestišča s težkimi tovornjaki prihaja do poškodb stanovanjskih hiš ob tej magistralni cesti v Spuhlji (z zunanje strani so poškodbe najbolj vidne pri h. št. 15 in 22, pri ostalih pa se pojavljajo notranje razpoke). Odgovor: Pobudo bomo posredovali Direkciji RS za ceste, da nam odgovori, kako namerava rešiti problem. <%><%><%> Pobuda Lidije Majnik: Komunalnemu podjetju Ptuj naj se posreduje zahteva, da takoj asfaltira gramozirani del parkirišča pri pošti. Odgovor: Pobudo oz. zahtevek smo poslali Komunalnemu podjetju Ptuj. Pobuda janeza Rožmarina: Parkirišče na Zadružnem trgu na Bregu naj se primerno označi tako, PRVOMAJSKI ZAJTRK NA GRAJENI ;nji prvi maj bo mnogim krajanom in krajankam rimestne četrti Grajena še dolgo ostal v prijetnem ominu. Kulturno društvo Grajena, Športno društvo Grajena in Gasilsko društvo Grajena so pred Domom krajanov Grajena skupaj pripravili prvomajski zajtrk za vse krajane primestne četrti, jutro se je začelo s prvomajsko budnico ptujskega pihalnega orkestra, ki se mu je v kulturnem programu pridružil še Moški pevski zbor Grajena. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali balon Balonarskega društva Ptuj, ki se je pred začetkom prireditve dvignil nad njih. Prvomajskega zajtrka se je udeležil tudi župan MO Ptuj Miroslav Luci. Po kulturnem programu so bili vsi obiskovalci deležni odličnega golaža iz kuhinje Eurest, kave in kozarčka dobrega vina, ki ga je podaril domači vinogradnik Milan Breg. Okrepljeni so se nato preselili na igrišče pri grajenski šoli, kjer so v organizaciji športnega društva Grajena potekale športne igre med posameznimi zaselki primestne četrti Grajena. Dan se je prevesil že v večer, ko so organizatorji najboljšim ekipam podelili pokale in buteljke Vinogradništva in kletarstva Slovenske gorice. Glavna sponzorja prireditve sta bila Mestna občina Ptuj in Kovinostrugarstvo Gomilšek, podprla pa sta jo tudi Ptujske pekarne in slaščičarne ter trgovina Winston Grajena. Vsem sponzorjem velja iskrena zahvala za pomoč pri izvedbi prireditve. Krajani pa so s svojo množično udeležbo in izraženim zadovoljstvom nad prireditvijo, ki je trajala več kot deset ur in na kateri je večina vztrajala kar ves dan, pokazali, da si takšnih prireditev, ko se imajo možnost na prijeten način družiti, še kako želijo. Tatjana Vaupotič da bi na njem lahko parkirali tudi turistični avtobusi. Odgovor: Z upravljala cest se bomo dogovorili o primerni označbi tega parkirišča. <$><%><%> Pobuda Janeza Rožmarina: Sanira naj se zaščitna ograja na mostu čez Studenčnico. Odgovor: Pobudo smo že posredovali Direkciji RS za ceste v lanskem letu, da bi sanacijo uvrstila v svoj proračun za letošnje leto. <$><%><$> Vprašanje in pobudi Rajka Brgleza: 1. Ali se pri rekonstrukciji glavnih vpadnic predvideva tudi ureditev kolesarskih stez? Odgovor: Ob rekonstrukcijah glavnih vpadnih cest so predvidene kolesarske steze na odsekih in povezavah, kjer jih je iz prostorskega in tehničnega vidika možno izvesti. 2. Znižani pločnik na izvozu z mostu za pešce proti Zadružnem trgu ter na izvozu pri gostilni Ribič oz. pri Glasbeni šoli naj se razširi toliko, da bo možno srečanje dveh kolesarjev. Naredi naj se zavoj ali karkoli, da se omeji neposredna vključitev na tisto cesto. Odgovor: Izvoza sta bila narejena v skladu s projektom mostu za pešce. Skupaj z upravljalcem mostu bomo skušali poiskati rešitev. 3. Načrtovalec rešetk za lovilce vode na obeh straneh mostu za pešce bi moral namestiti ustreznejše rešetke, saj so neprimerne za dirkalna kolesa. Odgovor: Položene rešetke so standardne, ki ustrezajo vsem veljavnim tehničnim normam in predpisom. <8> <8> <$> Vprašanje Ane Ostrman: Ali se je župan posvetoval na kolegiju s podžupani in s strokovnimi delavci občinske uprave, da se vodenje stanovanjske politike v občini prenese iz oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje na oddelek za družbene dejavnosti? Odgovor: Glede na naravo dela in stanovanjsko problematiko menimo, da naj stanovanjsko področje ostane v pristojnosti oddelka za gospodarsko infrastrukturo. Oddelek tesno sodeluje z oddelkom za družbene dejavnosti, saj je stanovanjska problematika zelo široka in je potrebno tudi vključevanje strokovnih delavcev tega oddelka. V delo se aktivno vključuje tudi Center za socialno delo Ptuj. Oba oddelka tvorno sodelujeta pri reševanju problemov s stanovanjskega področja, zato ne vidimo razloga, da bi prenašali pristojnosti iz enega oddelka na drugega. Za prenos pristojnosti bi moral MS spremeniti tudi Odlok o organiziranosti in delu občinske uprave. <%> <§> <8> Pobuda Rajka Fajta: Pred Šolskim centrom Ptuj naj se namestijo hitrostne ovire. Odgovor: Pobudo bomo posredovali v reševanje komisiji pri Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. <#> <#> <8> Vprašanji MČ Panorama in krajanov: 1. Kdaj se bo začela gradnja pločnika v Maistrovi ulici? Odgovor: Gradnjo pločnika sofinancira Direkcija RS za ceste. Počakati je potrebno do sprejema državnega proračuna za leto 2001. Šele potem se bodo lahko začele aktivnosti za izgradnjo. 2. Zakaj je bila odstranjena cestna razsvetljava (luč) na dvojnem ovinku v Maistrovi ulici pri domačiji Potrča in kdaj bo ponovno montirana? Odgovor: Cestno razsvetljavo (luč) je odstranilo Komunalno podjetje Ptuj, in sicer zaradi slabega stanja drogov, ker je obstajala nevarnost njihove porušitve. Ob izvedbi nove javne razsvetljave v Maistrovi ulici se bo zajelo tudi to mesto. Pobuda Slavka Brgleza: Na dnevni red seje sveta naj se uvrsti sprememba sklepa o potrditvi cene pogrebne in pokopališke dejavnosti Komunalnega podjetja Ptuj ter naj se črta prispevek za širitev in ureditev grobnih polj na novem Rogozniškem pokopališču. Odgovor: Na pokopališčih na območju Mestne občine Ptuj nimamo plačila najema grobu v enkratnem znesku kot drugje, kjer se najemnina giblje v višini 30.000 SIT do 60.000 SIT. Pri nas se plačuje širitev grobnih polj, ki znaša 2.500 SIT na leto. Ta zbrana sredstva so namenska in služijo za izgradnjo novih grobnih polj ter širitev pokopališča in delno za investicije na pokopališčih. V preteklih letih je bilo treba ta sredstva zagotavljati iz proračuna Mestne občine Ptuj. Herbert Glavič ENO VIDENJE STVARI NA ROB RAZPRAVE O CATV SISTEMO PTOJ zprava na zadnji seji mestnega sveta, 23. aprila, o Ureditvi CATV sistema je znova odprla vse dvome in ezaupanje v organizacijo in vodenje sistema s strani mestnih četrti. To nezaupanje je narekovalo ustanovitev posebne delovne skupine pod vodstvom enega od podžupanov, ki je pregledala organiziranost in delovanje sistema. Iz njihovega poročanja ni bilo mogoče zaslediti konkretnih napak in nepravilnosti. Kljub temu je sprejela odločitev, da je treba upravljanje s sistemom nujno, v najkrajšem času urediti drugače. Rezultat te odločitve je Osnutek odloka o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko distribucijskega sistema CATV Ptuj, ki je na zadnji seji mestnega sveta sprožil dolgo in polemično razpravo. Bila sem med tistimi svetniki, ki menimo, da odlok nezakonito posega v pravice ožjih delov lokalne samouprave, to je mestnih četrti. Mestna četrt je pravna oseba, ki lahko ima premoženje in ga upravlja. Osnutek odloka v 8. in 9. členu krši te pravice, ko prenaša odločitve in sklenitev pogodbe z operaterjem na župana. Ali bo mestni svet kršil določbe statutov mestnih četrti in statuta mestne občine, ki ga je sam sprejel? Upravičeno se torej postavlja vprašanje, ali ima odlok potrebno pravno podlago. Ta tudi ni navedena. Sklicevanje na to, da je mestni svet najvišji organ odločanja v občini, namreč ne pokrije odloka, saj tudi najvišji organ odločanja mora spoštovati sprejete predpise. Osnutek odloka ima še vrsto pomanjkljivosti, ki izhajajo tudi iz nedorečenega lastništva CATV sistema. Sistem smo namreč pred leti gradili občani s svojimi sredstvi in prostovoljnim delom, deloma pa iz sredstev, ki so se nabirala pri takratni stanovanjski skupnosti iz naših stanarin. Ali je mogoče danes kar z odlokom določiti, da je CATV sistem preprosto "skupna lastnina", s katero upravlja občina? Potreba, da se vprašanje lastništva CATV predhodno ustrezno razčisti, je ob tem odloku več kot nujna. Torej še en razlog več, da je odlok preuranjen, če hočemo CATV urediti pravno in pravično. Osnutek odloka je nedorečen tudi v določbi o dograditvi in povezavah različnih delov občine, ker ne opredeli načina in vira sredstev za to. Znova se namreč pojavi problem že vloženih sredstev občanov in občine. Osnutek odloka bi v prehodnih določbah moral povzeti sedanje stanje in odgovoriti na vprašanja, kako bo sistem deloval naprej, kako bodo uporabniki lahko uresničevali svoje pravice in pod katerimi pogoji. V osnutku odloka je prezrto, da že obstoja upravni odbor, ki upravlja s sistemom, saj ne pove, kaj je s tem odborom. Iz določil odloka pa je jasno razvidno, da določa oblikovanje upravnega odbora na novo. Ali to pomeni razrešitev sedanjega upravnega odbora. In če je to res, bi v obrazložitvi odloka moralo biti pojasnjeno, zakaj razrešitev. Razrešitev ima navadno razlog ali več razlogov, kar pa se predlagatelju odloka ni zdelo potrebno obrazložiti. Za to pisanje sem se odločila, ker se mi zdi škoda časa in energije, ki jih porabimo za nedorečene predloge, namesto da bi si vzeli čas za pojasnitev nerazjasnjenih vprašanj in nato poiskali skupne rešitve, ki bi temeljile na pravi osnovi in bi gradile zaupanje v pravno in vsem pravično družbo. Ana Ostrman KAKO SO SE SOSEDJE LOTILI "EKOTORIZMA"? J/ Ptuja, Ljutomera in Novega mesta so se odpravili na obisk k sosedom, Zelenim Avstrije. S seboj so vzeli vse, ki imajo radi nara-3. Njihov cilj je bil pogledati, kako so se sosedje lotili ekoturizma. V Mureku, skozi katerega teče reka Mura, so ob vodotoku uredili okolico, zelo prijetno za oči in dobro za naravo. Ko smo pogledali samo nekaj deset metrov stran na slovensko obrežje Mure, smo videli popolnoma drugačno sliko. Le kako jim uspe? Mlin na Muri... (Avstrija), foto: Simona Krajnc Pavlica Cilj srečanja je bil predvsem narediti skupen mednarodni projekt, saj veliko rek in potokov priteče iz Avstrije v Slovenijo, krajine so med seboj tesno povezane in dihamo isti zrak, pa še do denarja za takšne projekte je lažje priti. Evropska unija vzpodbuja projekte, ki zajemajo celovite rešitve pokrajin in rek. Ob Muri so uredili sprehajalno pot in ob njej namestili športne objekte ter zanimivosti, kot je mlin, katerega so "prinesli" iz Lendave. Ob sami strugi Mure so speljali umetni rokav, s katerim napajajo podtalnico. Zelo premišljen poseg, ki za seboj potegne veliko zanimivega in koristnega. Ker pa je reka Mura mejna reka, smo lahko videli tudi na slovensko stran. Skorajda ni naravnih razlik v obrežju. Razlika je le v urejenosti, pa še slovenska vlada je morala dati soglasje, da so lahko Avstrijci uredili svoj del Mure. Pot nas je vodila naprej v avstrijsko Radgono, vmes pa smo si ogledali še ločevanje gradbenih odpadkov. Odpadke popolnoma ločijo in jih čim več poskušajo predelati, nevarne pa skrbno zavarujejo. Avstrijci so nasploh naravnani k "izkoriščanju". Tako poleg odpadkov poskušajo izkoristit naravne vire, predvsem sončno energijo. Obiskali smo Sončno hišo, ki je narejena iz naravnih materialov in porabi za normalno "delovanje" četrtino energije, ki jo potrebuje običajna stanovanjska hiša. Zanimiv je bil obisk Pavlove hiše, slovenske kmečke hiše na avstrijskem, kjer deluje slovensko društvo in gostijo slovenske umetnike. Tako so Zeleni ekološke znamenitosti začinili s kulturo. Dali so nam vedeti, da jih ne skrbi samo naše okolje, temveč tudi kultura slovenskega naroda, ki lahko izumre skupaj s prečudovito naravo. Milan Krajnc Pavlica Kanal ob Muri..., foto: Simona Krajnc Pavlica SREČANJA "PTUJ SE PREDSTAVI V SAINT CYR SUR LOIRE, FRANCIJA" s- yUrTiaslov razstave, ki je bila postavljena v mestni hiši v tem s—s— pobratenem mestu z namenom razvoja tesnejših medseboj-nih odnosov. Razstavo, ki na 20 panojih in v treh vitrinah predstavlja Ptuj, njegov kulturni in družbeni razvoj, del kulture in zgodovine s tradicijo običajev preko pustnih likov v obliki spominkov, kurenta v njegovi celotni opravi, kovaških in drugih izdelkov ptujskih poklicno-tehniških šol in izbor vin iz kleti KK Ptuj Slovenske gorice Haloze, je pripravila in postavitev vodila Irena Mavrič, profesorica zgodovine v Pokrajinskem muzeju Ptuj. Svečana otvoritev razstave je bila 15. aprila ob 11. uri. Pisani množici, ki se je zbrala v mestni hiši, so spregovorili: podžupanja F. Roullier, odgovorna za kulturo v pobratenem mestu, v imenu odsotnega župana Miroslava Lucija Ana Ostrman, mestna svetnica, Philippe Briand, župan Saint Cyr sur Loire in jožef Kunič, slovenski veleposlanik v Franciji. Na svečani otvoritvi razstave; (z leve) slovenski veleposlanik J. Kunič, župan P. Briand, ptujski predstavnici Tanja in Ana Ostrman Govorniki so predvsem poudarili pomen sodelovanja med narodi, med generacijami in pri tem opozorili prav na kulturo, ki lahko povezuje različne narode med seboj. Prvi odzivi in ocene razstave so bili zelo ugodni. Avtorica razstave Irena Mavrič je bila deležna številnih čestitk in priznanj. V ptujski delegaciji je sodeloval še Simon Starček, profesor matematike na Gimnaziji Ptuj in predsednik nadzornega odbora Mestne občine Ptuj, Miran Zorčič, trener Pogled na razstavo, s katero se je Ptuj predstavil v Saint Cyru. mladinske nogometne ekipe, in Tanja Ostrman Renault, odgovorna za stike s pobratenim francoskim mestom in prevajalka. Ob odprtju razstave je župan Saint Cyra priredil tradicionalni sprejem predstavnikov iz držav, katerih nogometne ekipe nastopajo na mednarodnem nogometnem turnirju EUROPOUSSE. Tako se je Ptuj predstavil še delegacijam iz Poljske, Češke, Slovaške in iz drugih držav. Po dogovoru je bila otvoritev razstave v času EUROPOUSSE. Dan prej in ves čas se je odvijal že omenjeni nogometni turnir EUROPOUSSE, ki se ga je četrtič zapored udeležila tudi otroška nogometna ekipa (vodi jo trener Miran Zorčič), da bi ponovno preizkusila svoje znanje in spretnosti v mednarodni areni. Letos so . se tega turnirja udeležile poljske in slovaške ekipe, večina pa je bila iz Francije. Pomembno je, da na tem turnirju sodeluje še ekipa deklic iz Francije, ki nikoli ne zasede zadnjega mesta. Turnir je vsako leto organiziran med velikonočnimi prazniki. Ptujska ekipa je šla na pot v četrtek, 12. aprila. Po 24-tih urah vožnje in prevoženih več kot 1.700 kilometrih so nas najprej pogostili člani domače ekipe Etoile Bleue, potem pa so že začeli prihajati starši, pri katerih so naši otroci bivali. Ločitev od otrok je bila ver- jetno najtežja za trenerja, ki je budno pazil na vsakega prihajajočega starša in mu šele po kratkem pogovoru z njim zaupal svoje varovance. Morda niti ni potrebno povedati, da je bil naslednje jutro prvi na igrišču in si je ob vsakem prihodu nasmejanega otroka vidno oddahnil. Živžav se je šele dobro začel, ko je nastopil čas za izvolitev župana otrok, ki naj bi vodil mesto otrok, se pravi igrišče naslednje tri dni. Izbrani predstavniki vseh ekip so v sejni sobi mestnega sveta pod vodstvom "odraslega" podžupana v dveh krogih izvolili svojega "župana", ki je prejel pravi županski trak in je večer tudi uradno odprl tekmovanje EUROPOUSSE. Kaj pravzaprav je EUROPOUSSE? V prvi vrsti gre za nogometno tekmovanje otrok, starih od 10 do 12 let, po pravilih malega nogometa. V bistvu pa je veliko več in je nogomet samo skupna točka, ki v Saint Cyr privabi množico otrok in gledalcev. Otroci so tisti, ki so v središču pozornosti, vse je namenjeno njim in za nje, imajo svojega predstavnika, ki ga sami izberejo na volitvah, prav gotovo najbolj zabavnih, kratkih in jedrnatih, čeprav napetih, vsekakor pa za odrasle najlepših. Župan je po navadi predstavnik ene tujih ekip. Beseda EUROPOUSSE je sestavljena iz "Evrope" in "pousse", ki v francoskem jeziku pomeni "mladika", "poganjek", "mlada veja". Bolj točnega izraza za to dogajanje si ne bi mogli zamisliti. Te "mladike" se naenkrat znajdejo v Evropi brez meja, kjer so vsi narodi in narodnosti enake, vsi jeziki in kulture spoštovani, kjer veljajo pravični odnosi in kjer se vzpostavljajo trdne vezi, spletene iz drobnih vsakodnevnih pripetljajev in dogodkov. Sliši se kot v pravljici, mar ne? Verjemite, da se ta pravljica živi vsako leto na nogometnem igrišču v družbi otrok, ki skozi tekmovanja in preizkušanja moči na terenu takoj po končnem pisku sodnika spet postanejo otroci, kot jih je toliko povsod in so si vsi podobni. Ti otroci ne potrebujejo prevajalca, ker se vse zmenijo - kar ne gre v angleščini, pa se razume v slovenščini in s kretnjami. Ti otroci ne potrebujejo razsodnika, ker točno vedo, ko naredijo napako -rdečih in rumenih kartonov za take tekme sploh ni potrebno izdelovati. Hvala vsem otrokom, njihovim staršem in njihovemu trenerju za doživetje te resnične pravljice. Ali lahko upamo, da bodo otroci poskrbeli, da bo postala resnična tudi v življenju odraslih? Naj na koncu predstavim še ptujsko ekipo: Ino Šimenko, Blaž Škrjanec, Aljaž Šegula, Matej Drevenšek, Aleks Strelec, Aleš Gril, Rene Vrabl, Nejc Galun, Damir Zagoršek, Žiga Tement, Darjan Čeh, Uroš Knez, Tadej Lovrec in trener Miran Zorčič. Med 32 ekipami so zasedli 5. mesto. Pri spretnostni preizkušnji, to je obvladovanje tehničnih elementov, si med 350 tekmovalci naš Darjan Čeh deli 1. mesto, kot ekipa pa so tretji. Trije dnevi, ki smo jih skupaj preživeli v pobratenem mestu Saint Cyr sur Loire, so bili polni vtisov in doživetij, bili so dokaz, da ni najbolj pomembno, da si velik in močan, pomembno je, da želiš živeti z drugim, da ne postavljaš pogojev partnerstvu, da sprejemaš drugega v njegovi različnosti, pa če je to na nogometnem igrišču, v kulturni dvorani ali v sejni sobi mestne občine. Ana Ostrman Fotografije Simon Starček Otroška nogometna ekipa iz Ptuja v Saint Cyru. 50 LET KULTURNEGA DRUŠTVA OB PODELITVI OLIENKE ZA LETO 2000 CELOSTNA PODOBA STEKLENICE Z RENSKIM RIZLINGOM, PROTOKOLARNIM VINOM IZ MESTNEGA VINOGRADA, NAGRAJENA V AMERIKI VINO PETOVIONA 69 'iti vinograd sredi mesta, na grajskem hribu, ni dano vsakemu kraju. Ptuj ima to srečo, da je gra-o pobočje ravno prav nagnjeno k soncu, da na njem dozoreva iskriva žlahtnina. Ptuj ima tudi tako dobre gospodarje, da znajo izkoristiti svoje naravne danosti s čudovito vitis vinifera. Njeno bogastvo je ujeto v steklenicah. Zato, da ga lahko ponesemo na kateri koli konec sveta, zato da z njim dobimo košček ptujske zgodovine in sedanjosti. Toliko več je vredno, ker z njim lahko nazdravljamo in živimo. Tako kot Ptujčani živimo z zgodovino, s trto in vinom. V organizaciji revije HOW se je v aprilu v mestu Cincinnati v ZDA odvijalo mednarodno tekmovanje v oblikovanju. V izjemni mednarodni konkurenci 6000 kreativnih storitev iz vsega sveta je mednarodna žirija z odliko nagradila tudi grafično opremo steklenice renskega rizlinga, prve polnitve protokolarnega vina iz ptujskega mestnega vinograda z imenom Petoviona 69. Ime simbolizira prvo pisno omembo Ptuja, davno preteklost, ki pa se v dveh tisočletjih ni izgubila. Steklenica za prvo polnitev mestnega vina, kot se spodobi za posebnosti in dragocenosti, drži 0,25 litra. Steklenica s svojo unikatnostjo že sama po sebi predstavlja edinstven oblikovalski dosežek, z dodano primemo etiketo in spremljevalno knjižico v slovenskem in angleškem jeziku pa enkratno vinsko polnitev v svetovnem merilu. Petoviona 69 je plod izjemnega angažiranja vseh, ki so sodelovali pri njenem nastajanju oziroma rešitvah, ki bi ptujskemu mestnemu vinu kot protokolarni polnitvi Mestne občine Ptuj dali svetovno prepoznavni pečat. To so ob Mestni občini Ptuj še Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj, Kmetijska svetovalna služba Ptuj, KK Ptuj, Vinarstvo Slovenske gorice Haloze in za izdelavo celostne podobe prve polnitve vina iz mestnega vinograda Slovenska vinska akademija Veritas v sodelovanju z oglaševalsko agencijo Kraft & Werk. Zanimivo je, da se je izmed 6000 prispelih del na omenjenem tekmovanju v ZDA v končni izbor uvrstilo samo 344 kreativnih rešitev, z odliko pa so nagradili samo najboljše v posamezni kategoriji. Klavdija Petek GRAJENA ßWS 8. februarja je Kulturno društvo Grajena s slovesnostjo uspešno obeležilo SO let svojega delovanja. Pol stoletja ljubiteljske dejavnosti v nekem kraju je it dovolj velik razlog za njegovo širšo predstavitev. Že pred letom 1948 so se zbirali zagnani Crajenčani in se preizkušali v nastopanju. Predstave so imeli kar na prostem, saj niso imeli ne dvorane in ne odra. Igrali so Županovo Micko in Kralja na Betajnovi. Iz tega obdobja se je ohranilo te ustno izročilo. Za pravi začetek delovanja društva pa lahko štejemo sezono 1948/49, ko so igralci pod vodstvom režiserja janka Cašpariča uprizorili dramo Veriga. Podatek o tem je zabeležen tudi v šolski kroniki. Hkrati je bila to prva predstava, ki so jo odigrali v Domu krajanov Grajena, takrat -------- zadružnem domu. Dvorana je bita v grobem stanju, igralci so si sami zbili oder, da so lahko nastopali. Od takrat do danes je . dramska skupina K D Grajena uprizorila več kot trideset premiernih predstav. Po tisočih urah vaj v ledeni dvorani, ko so igralci, j prezebli in utrujeni, odhajali domov peš, s kolesom ali z ________ mopedom. V različnih pred- Deseti i stavah je sodelovalo več kot dvesto igralcev, režijo pa so prevzemali: janko Gašparič (I predstava), Minka jurančič (4 predstave), Hinko Erjavec (5 predstav), Tatjana Vaupotič (2 predstavi) in Marija Vaupotič (19 predstav). Slednja je s svojim delom dala neizbrisen pečat ne le delovanju dramske sekcije, temveč delovanju celotnega društva, saj v več kot tridesetih letih, kolikor je bila Med predstave, ki so najbolj ostale v spominu, sodijo: Sosedov sin, Spomenik pri Hrastovcu, Krefti, Deseti brat, Moj ata, socialistični kulak in Kralj na Betajnovi, vse v režiji Marije Vaupotič. Tudi prepevali so Crajenčani radi že od nekdaj. Sestavili so celo Crajensko himno, ki je še danes živa med ljudmi. Ker pa so si želeli tudi ubranega zborovskega petja, so leta 1975 ustanovili moški pevski zbor, ki ga je dolga leta vodit zborovodja Ladislav Puiko, danes pa Branko Purg. Krajane razveseljuje- Nastop Moškega pevskega zbora KD Grajena ob 50 letnici društva. Foto: Langerholc aktivna članica društva, ni bilo kulturne prireditve v kraju, ki je ne bi pripravila ali v njej dejavno sodelovala. Dramska sekcija je redno nastopala na občinskih in medobčinskih revijah odraslih gledaliških skupin. Dvakrat se je uvrstila tudi na področno srečanje. Ob predstavah, ki so jih odigrali y domači, vedno nabito polni dvorani, so gostovali tudi po sosednjih krajih. Deseti brat, sezona 1985/86, režija Marija Vaupotič. Foto: Langerholc jo z mnogimi koncerti, redno sodelujejo na občinskih in medobčinskih revijah, več kot dvajset let so redni udeleženci Pevskega tabora v Stični. Med leti 1989 in i 996 je deloval tudi ženski pevski zbor pod vodstvom zborovodkinje Jerneje Bombek Gobec. Sodeloval je na krajevnih prireditvah, medobčinskih revijah odraslih pevskih ----------- zborov in na Pevskem taboru v ■ Stični. Zbor je žal razpadel. S ; Do leta 1990 je delovala tudi ljudska knjižnica, kjer so si ’. »g, * -> lahko krajani še y časih, ko jim f ■' je bila mestna knjižnica zaradi fr slabih prometnih zvez težko dostopna, izposojali knjige. Danes so knjige iz knjižnice KD Grajena vključene v knjižni fond Osnovne šole Ljudski vrt, ___________ podružnica Grajena. ma ob mn09e prireditve in dejavnosti, ki so se odvijale v okviru društva, so posamezniki in sekcije prejemali številna priznanja, najžlahtnejša pa je gotovo oljenka, ki jo je ob 50 letnici delovanja v imenu društva prejet predsednik Branko Polanec. Na letošnji osrednji občinski prireditvi, posvečeni slovenskemu kulturnemu prazniku, jo je podelil župan Mestne občine Ptuj. Tatjana Vaupotič Petoviona 69, renski rizling iz ptujskega mestnega vinograda, letnik 1997, odslej tudi z ameriškim odličjem za oblikovanje. POVABILO NA PLES V / se je pred sedmimi leti, ko so v ptujskem Plesnem /// odgovorna urednica Ptujčana Milena Turk * člani Uredništva Ptujčana (člani so navedeni v kolofonu Ptujčana) •> Aleš Šprah (strokovni sodelavec Uredništva Ptujčana). m rok za oddajo fotografij je do 23. dne v predhodnem mesecu m fotografije pošljite ali prinesite na sedež Uredništva Ptujčana, Mestni trg 1, Ptuj. NAGRADE: m Mesečne nagrade za avtorje OBjAVLjENIH FOTOGRAFIJ NA NASLOVNICI PTUIČANA: 5 filmov znamke FUJI 200 s 24 posnetki, razvijanje in izdelava slik v velikosti 10 cm x 15cm (v Foto studiu Langerholc na Ptuju, Prešernova 2). m Nagrada ob zaključku natečaja: fotoaparat MINOLTA v vrednosti 80.000 tolarjev. 'Mim TENIS LOPARJEV IN SMUČI REZERVNI DELI IN DODATNA OPREMA ŠPORT SERVIS DAVORIN MUNDA s.p. v V telefon: 02/ 77-85-871 GSM: 041/925 852 . ♦ «Mi , <•« 'äNi **&*' o v -* i f . A.