80
mNekdot ki je bil zraven":
Reševanje Divje race".
laš  parnik  »Rcšnik«,  z  močjo  kakih osem  ton,  je  odplul s potniki in s približno pet ton papirja iz Nove Fundlandije proti  Londonu.   Nepretrgano  viharno  vreme  jc  napovedo= valo težavno vožnjo, a vrh tega je prinesel brezžični brzojav i obupno  poročilo s  parnika »Divja  raca«,  da  se  z vclikim | naporom bori z viharji kakih osemdcset rnilj vzhodno od nas. Radijsko usmerjevalo nam je omogočilo izslediti položaj »šepaste  racc«. Hiteli smo s polno  paro in jo okoli petih popoldnc   zagledali,    tavajočo   in   omahujočo,   na   odprtcm I morju.
Mahoma smo napravili z njo brezžično zvezo. Zvedeli smo, da je to parnik z deset tisoč ton prazne teže, na poti iz Norveške v Novo Fund= landijo, ki se mu jc pred tlcsutimi dnevi zlomil vijak, na kar ga po mili volji sukata ncizprosni veter in morje. Več ladij mu je poskušalo pomagati, ali zavoljo neprestanih viharjev ni imela nobena uspeha. Vkljub temu jc sklenil »Rešnik« iznova poskusiti in kapetana sta se dogovorila, da bomo počakali do naslednjega dne in morebitnega boljšega vremena.
Jutro je pa prineslo Še mocnejšo ncvihto, burnejše morje in silovitejŠe vetrne sunke. »Rešnik« je imel nevarno nalogo, držati pred očmi svojo tova= rišico in hkrati paziti nase.
Ko se je vreme ublažilo, smo ukrenili vse mofioče za pritezanje. Ka krovu smo postavili težke jeklene kable, resevalni škripci so zaštrleli z ladje in gonilnc vrvi so bile na svojem mestu. Opremili smo jih s probkovimi oblami, približno trideset čevljev drugo od druge. Konec vrvi smo pričvrstili na prazno bačvo, ki smo jo nameravali splaviti k »Divji raci«, Čim bi se vihar polegel.
Vihar je gnal poškodovani parnik proti vzhodu z brzino kakih štiridesct milj na dan in »ReŠnik« je imcl mnogo težav, da je ostal v stiku z njim. Razburkano morje je neprestano pljuskalo na naš krov, mornarji so padali po tleh, valovi so nam odnašali orodje in napravu, dočim je »Divja raca« stala zdaj na gtavi, zdaj Čepela na repu ali pa butala s silo scm ter tja.
Proti poldnevu naslednjega dne se je vreme nekoliko zboljšalo in »Divja raca« je spustila v morje motvoz, privezan na bacvo. Ko sc je odmaknila kakih sto metrov od te bačve, smo ^asukali »ReŠnika«, da bi pobrali vrv.
Dvakrat smo brezuspesno poskusili ujeti s kljukami bačvo. »Divja raca« nam jo je bliskoma potegnila izpred rok in morali smo pričeti na novo. Sedaj se nam jc posreČilo spraviti bacvo na naš krov. Med navdušenim vzklikanjcrn je šla vrv iz rok v roke, na kar smo jo privezali za petnajst centimetrov debel kabcl, ki naj bi nas vlekel k »Divji raci«. Ali v usodncm trenutku sta potegnili ladji vsaksebi, motvoz se je pretrgal in vse naše prizadevanje je bilo uničeno.
Zdaj se je zasukal »Rešnik« v zavetije nesposobne ladje in spustil v vodo svoje bačve in probkovino, vzdržujoč kar najspretneje poloŽaj, da bi mogla »Divja raca« pluti ob motvozu. To je bilo zelo nevarno, kajti pohab* ljena ladja je plula mnogo hitreje nego mi, zato smo morali zelo paziti, da se ladji ne bi trčili, kar bi bilo za obe usodno. Tudi ta poskus sc nam ni obnesel in ker je završal Še hujši vihar in se bližala noč, nam ni preostalo nič drugega nego počakati jutra.
Napočila je druga noč nesreče. Naš parnik smo morali sukati po vetru ia o polnoči smo prejeli radijsko poročilo z nesrečne tovarišice: »Bodite nocoj v bližinL Žice, ki držijo vijak, so pretrgane.«
Bilo je krasno poročilo, kakor vidite — obupen položaj za mornarja! Ako se vijak naglo ne prievrsti, bo motovilil sem in tja po odprtem morju in' naravnost izdrl zadnji del ladje, tako da se bo morala potopiti. Rešilni čolni bi v takem viharju vzdržali kaj malo dlje nego snežene kepe v pod-zemskem ognju.
Toda pogum in mornarski duh sta obvladala položaj na »Divji raci«. Vijak so pritrdili na prejšnje mesto in nevarnost je bila odstranjena.
Naslednji dan smo morali obrniti vso pozornost na to, da smo obdržali »Divjo raco« pred ocmi.
Pozneje so se razmere na vidcz zboljšale. »Rešnik« je po= skusil poriniti plav k drugi Iadji. To se mu je deloma posrečilo, alt kmalu je izginil plav pod ladjo in ga nismo mogli več ujeti. Še enkrat smo menjali po» ložaj in spustili, približavši se pohabljenki na petdeset me* trov, drugo vrv v morje. Zo> pet je imela smolo, zamotala se je v vijak in se pretrgala na kose!
Medtem   sta   se   vihar   in     -morje polagoma pomirjevala in    ~""  "* »Divja raca« je spustila v vodo        ^j čoln s štirimi možmi, ki jim je      -"-^ poveljeval drugi iadijski poroč*    ' &~ nik.  Korajžen fant  vam  je  bil ta  drugi ladijski   poveljnik!   S sijajnimi  besedami je navduše* val svojo posadko, in ko se je prvo veslo zlomilo, je  zavihtel rezervnega veslaču v roke, pre* den se je ta zavedel, kaj se je pripetilo. Nikoli nisem videl pogumnejšega dejanja.
Tačas smo držali naš parnik na vetru, da je ščitil čoln, in smo brizgali olje Čez krov, da bi umirili morje. TrudeČ se liki bobri, smo spravili motvoz v čoln, na kar je dospel na »Divjo raco«. A ko je bila že na krovu, sta ladji silovito butnili vsaksebi in vrv se je pretrgala. Srce nam je pokalo v prsih!
Še enkrat smo zasukali »Rešnika« vzdolž desettisočtonske grmade nesreče — zdaj v zavetrju — in čoln mladega ladijskega poročnika je spustil drugo vrv v morje. Ladji sta si bili tako blizu, da je bila mala »orehova lupina« v nevarnosti, da jo prekipevajoče morje v tesnem prostoru prepljuska, in 5ele ko sta šli ladji vsaksebi in so spravili čoln na krov, so se nam živci pomirili.
Vkljub nevarnemu položaju je imel kapetan na »Divji raci« toliko časa, da je stoječ na mostu, snel svojo čepico in se poklonil dvema našima pot* nicama.
Parnika sta bila dovolj dolgo v takem položaju, da smo mogli spraviti naš jekleni motvoz srečno do soseda in ga pripeti »Divji raei« za sidmo verigo. Z vzklikanjem in hvaležnimi srci smo gledali, da so spravili kavelj
82
na pravo mesto in ga pripcli; nato smo zvczali parnika z devetdeset seŽnjev dolgo verigo in s sto in dvajset sežnjev dolgo vrvjo iz jeklene žice. S tem se je pričelo naporno pritezanje.
Morje je je!o upadati in naša pritegnjenka je strigla po vodi Hki bcsen bik na vrvi. VČasih smo jo izgubili izpred oči v žrelu širokega morja; potem so se zopet pojavili svetiljniki vrh jambor, ki so jim slcdile barvaste luci, rdeče ali zelene, ko se je ladja nagibala splaŠeno sem in tja. Toda motvozi so držali in neutrudljivo smo orali po vodi.
Drugi dan jc zopet pričel razsajati vihar in dcl naših stolpičev se je porušil. »Vse roke na krov« je zadonel ukaz. Privezali smo pomožne vrvi in škripce.
Ob štirih popoldne je narastel vihar 2 orkansko silo, vmes je pndala težka toČa in valovi so se dvigali liki gore. Nismo mogU naprej in kmalu so popokale vrvi na zadnjem delu naše ladje.
Razbremenjen in. olajšan za desettisoč ton, ki jih je vlekel za seboj. se je naš »Rešnik« dobcsedno prekucnil na glavo in zarinil nos v globoko, orja= Ško morje, ki je pometlo krov in odneslo ko bi trenil motorni rešilni čoln
 )s scboj. Na naše brezžično vprašanje, nam je sporočil kapetan »Divje race«, da njegova ladja ni v neposredni nevarnosti. Kcr nam je pohajal premog, smo bili prczpogojno prisiljeni po šest in poldnevnem naporu in strahu ustaviti nadaljnje reševalno delo. Odkurili smo jo s polno paro, a nesrečna »Divja raca« je nadaljevala težavno voŽnjo proti vzhodu. Preden smo se ločili, nam je poslal njen kapetan naslednjc poročilo: »Scm potrpežljiv, toda zelo žalo^ sten. Nisem pričakoval, da bi mi kdaj pomagala tako hrabra ladja. Zbogom.« Vkljub temu se je ponesrečcna ladja čez dva tedna srečno vsidrata na Azorih.