STL'. > Unica PRIMORSKI DKEYKIK IIIiMIi MIHI IIII llfllil ■IIIMHI—J 1"————— ___GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE teto VI - Štev. 48 (1439) Spedlzione in abbon. post. I. gr. Z A HI EVAM O, DA OBLASTNIKI V CONI A KONČNO PRENEHAJO Z ONEMOGOČANJEM IN OVIRANJEM KULTURNEGA ŽIVLJENJA, KI GA Z NIKAKRŠNIMI JALOVIMI IZGOVORI NE BODO MOGLI nikoli in nikdar zatreti! TRST nedelja 12. marca 1950 Danes 6 strani - Cena 20 lir Nov brezobziren napad na slovensko kulturno življenje jjjVlLNA POLICIJA JE lik pred uprizoritvijo drame ameriške pisateljice Lillian Hellmanove »Kobilice«, ki jo je hotelo na Kontovelu uprizoriti SNG, PREDSTAVO PREPOVEDALA - pod jalovim izgovorom, da dvorana - ni kolavdirana! Nov, brezobziren napad na slovensko kulturno življenje v Uoar — ■ - - /Novelu: r,oa i ^'»ameriški conj Tržaškega ozemlja se je dogodil sinoči na elu: civilna policija je pod jalovim izgovorom, da dvo-• ni «kolavdirana», tik p red samo predstavo prepovedala Oe|.tori,ev prve reprize drame ameriške pisateljice Lillian iftanove «KOBILICE», ki je preasinočnjifn na premierski jjj t*vi doživela ogromen uspeli in ki zaradi tega kot ietoš-cetrta premiera SNG pomeni nov uspeh in novo zmago Področju našega kulturnega izživljanja- leto uprizarja Slo-narodno gledališče ob J* Peto ogrom; požrtvovanjem svojega dovVa ^eda^ke predstave ivor^^ in avtorjev po "Hanah tržaškega predmest- trzaške okolice, kljub te-da so te dvorane majhne, mo?a^ne in Pretesne, da bi uJjZ sprejeti vse tisto naše olri k* ie željno slovenske Itfifc 6 besede, se v vseh teh n m zgodil niti en primer bemfinjše nezgode ali poškod-sti nikomur med občin- ski°m’ Se manj pa med igral-n ^ osebjem, se ni ne na odru v dvorani niti noga zvinilal te «et° leto se uprava Slo-fatm 00 narodne0a gledališča j. ,a.točna po vseh obstoječih j OCisifi jn vedno pravočasno «**>**> viaga prošnje za l„ lienje pri merodajnih obje uJ*1 or0anih. Tudi to pot so , storila. In do sedaj m-merodajne oblasti — še — čeprav zaradi jalovih izgovorov, — ne more vršiti, da bi bila na ta način preprečena vsaj tista — za naše Slovensko narodno gledališče — ogromna materialna škoda, ki jo je moralo zaradi takšnega brezobzir. nega postopka policijskih organov utrpeti. Ugotavljamo torej, da so odgovorni oblastni organi z omenjenim postopkom hoteli namerno tudi materialno čim bolj oškodovati to našo najvišjo umetniško ustanovo v coni A. 3. Ugotavljamo ponovno, kar smo ugotovili že tisočkrat, da ,idiskriminacijska politika, ki jo izvajajo imperialistični pred- stavniki v coni A s pomočjo italijanske reakcije do slaven-skegd tržaškega življa edinemu — ponavljamo: edinemu! — poklicnemu dramskemu gledališču v Trstu niti v petem letu po uničenju raznarodovalnega fašističnega režima, namenoma onemogoča dodelitev ali zgradi-tev dostojne dvorane za slovenske kulturne prireditve v na~ domestilo dvorane vašega Narodnega doma, ki so nam ga fašisti zažgali. S tem je omenjene imperialistična politika izrinila slovensko kulturno izživljanje iz središča mesta v pretesne dvorane tržaškega predmestja in tržaške okolice. Najnovejša prepoved uprizarjanja predstav edinega poklicnega dramskega gledališča v Trstu v tržaških okoliških dvoranah, pa pomeni, da hočejo današnji oblastniki v coni A slovensko kulturno izživljanje onemogočiti tudi v tržaški okolici. Iz vseh teh treh ugotovitev sledi, da slovenskemu življu v coni A ne preostane drugo, kpt da se še bolj strnjeno bori za spoštovanje tistih človečanskih osnovnih pravic, ki mu gredo ne samo po vseh mednarodnih dogovorih in sporazumih, temveč tudi na podlagi naravnih pravic, ki jih danes na svetu uživa vsak narod na svoji zemlji! Le ta strnjena borba našega ljudstva nam je jamstvo, da tu. di ta najnovejši poskus onemogočanja in oviranja kulturnega' življenja tržaških Slovencev, zakrinkan z jalovimi izgovori, ne bo imel uspeha! Slovensko narodno gledališče bo svoje poslanstvo izvrševalo še nadalje in prav ta najnovejši napad mu bo v vzpodbudo, da ga bo vršilo še z večjim navdušenjem ob podpori vseh tržaških Slovencev in vsega resnično demokratičnega tržaškega prebivalstva ne glede na narodnost! Romunsko posMštvo o Beogradu zaprlo BEOGRAD, 11. — Na vrata romunskega poslaništva v Beogradu so obesili napis «zaprto». 2e dva dni so namreč prostori poslaništva popolnoma prazni. Manjka celo čuvaj. Iz poslaništva nihče ne odgovarja na telefonske klice. Kljub temu, da ni nobenega uradnega potrdila, kaže, da je vse osebje poslaništva odpotovalo iz Beograda. Romunski poslanik Ru-denko pa je že nekaj mesecev odsoten ter je v Romuniji. Pisateljica E. Thomas v Juposiauiji BEOGRAD, 11. — Francoska pisateljica Edith Thomas, ki je sedaj y Jugoslaviji s skupino francoskih intelektualcev, je včeraj govorila jugoslovanskim ženam o borbi francoskih žena za dosego enakopravnosti. Mulat v Milanu MILANO, 11. — V neko milansko gledališče, kjer se je vršila komemoracija za pok. Janom Ma-sarykom so manifestanti zagnali dve vžigalni bombi, ki sta povzročili veliko zmedo. Plamene so takoj pogasili. Policija je med manifestanti aretirala 9 oseb. Komemoracijo so priredile demokr-ščanska, liberalna, republikanska stranka in Saragatovci. pa organi civilne P°-torij alkoli postavili vpra- «vmr.nekakšne Vi, aTan■ v katerih je SNG t> akolavdacijes je Kj. ev°-nja svojega vzvišenega t ______________i~:1 in to 'Urričga poslanstva prisil je- 2urarf°ie Podstave uprizarjali. „0 tega je toliko bolj čud- DoPolnoma nerazumljivo, ie Pred sinočnjo predstavo J) J, _ r--------- d£°«els/c; dvorani, nčnado-V jP* .Pred samo predstavo, H flil! igralci že našminka-\ ® 30 bij oder že popolnost Za predstavo, ko so k , ihajali prvi obiskovalci, tojj/ kila že ogromna večina ti8 ev Za predstavo razproda-Poi^ki član oddelka civilne lle na Proseku izjavil; llfe 0 nalogu Zavezniške voj a-t ,uPrave se predstava ne mo-'HsitHa h k* vprašanje, kakšen je h °k, se je omenjeni policaj jr®t’oril, da je takšen nalog lj J0! od svojega predpostavka poveljstva na Opčinah. 0 se je zastopnik SNG obrnil ' službujočega uradnika ci- k*e policije na Opčinah se I* *a v očitni zadregi izgovar-‘J ha angloameriško vojaško 5 bo katera da smatra, da (predstava ne more vršiti,, Hj1 da kontovelska «dvorana kolavdirana». Hkrati je i8 ''dai tudi, da sc uprizoritev i “Cenjene ameriške drame t)6?0re trršiti niti v dvorani nr. %rn?,, V torek, češ da angin-h vojaška uprava tud: Stkano smatra za — meko-,, htttor .*%«, ■- JeJn k ne preostaja nam dni. H 'it d0 0 t0m naj'wvej' ^i^slišanem, brutalnem ji: em napadu s strani p»<:e ‘riške okupacijske vo. oprane na slovensko '? »J Oživljanje, za katere- TEŽKA PREPVOLilVrtfA BORBA KOROŠKIH SLOVENCEV Danes občinske unlilun na Hmušlumi V skoro vseh občinah so postavljene enotne liste Demokratične fronte delovnega ljudstva - Volivne komisije brez zastopnikov koroških Slovencev CELOVEC. 11. ~ Koroški Slovenci gredo danes enotno na volitve na podlagi enotne liste.. Zaradi mahinacij avstrijskih šovinističnih strank prot; Slovencem so skoraj v vseh okrajih in občinah postavljene enotne liste Demokratične fronte delovnega ljudstva. Posamezni voditelji krščanske stranke so znani kot razbijači enotnosti slovenskega ljudstva. Te je slovensko ljudstvo v ogromni večini prezrlo in zavrnilo njihovo izdajalsko politiko. Zadnje dni pred občinskimi volitvami so imeli kandidati .enotnih Ust vrsto volivnih zborovanj in sestankov v slovenskih občinah. Na teh zborovanjih je slovensko liudstvo Koroške jasno izrazilo željo in odločnost, da bo proti poizkusom avstrijske reakcije in pritisku kominformističnih vodi- teljev KP Avstrije na jutrišnjih volitvah enotno nastopilo in izrazilo svoio vdanost programu Demokratične fronte. Za postavitev enotnih list slovenskih občinah je Demokratična fronta delovnega ljudstva delovala pod zelo težkimi pogoji. Proti Slovencem in njihovim pravicam za narodni obstoj so nastopale združene avstrijske šovinistične stranke. Pod parolo nedeljive Koroške so vladajoče stranke vodile ostro kampanjo, naj bi se koroški Slovenci postavili izven zakona. Vsa politična in gospodarska vprašanja na Koroškem so te stranke potisnile v ozadje in so v ospredje postavile borbo proti Slovencem in nasilno ukinjanje njihovih pravi? do uporabljanja materinega jezika. Na predvolivnem zborovanju socialistične stranke v 2elezni Ra zb i jaški sindikati v službi kap ternC° smo ne samo t'r^a - eč Vsi primorski k a-do-krvave in ugotovimo fj ttlri; Slovenci sploli h neizmcmr leto se vršijo pred V kontovelski ka-o venski dvorani: not,cnemu izmed ob- s Oroanov °ljer>- ne dal padlo na potrebnega J j z Izgovorom, da dvo iiile0a i? *k°lavdirane». Zara- Uir°f?Vliam0 ** '3®. la 171 uPn~o- fti.*« terjaj -ki. jC ^ Se HHH 'S JT^ve in uprizo- prepovedi si- t. m. - pri-tA t ,Se in Popolnoma — da ta fzgo. To> V i, ocIf,0i;ornim oblastni-k.% Pretveza, za kate- n!Jjnkati sVOj nnj' ? Uf1o na slovensko hj K v com A. Tc-u^Zi^ fx’d je toliko bolj trn 'ker je prepoved ''Jj>redsJred Samlm za£et■ poJJ: ,čeprav so nc;- fertpi1 °rgani zelo Je 11 ŽP dpsrt dni A l0ce7 Vrei ‘ ,f0 toet dni prej, ^soJf haj'avua NG na Ko n-, l,ena v dnevnem feoS in..redpi: 5 „ 1i Hitlerjev poraz vsakemu slepcu že jasen, se je skušal Leopold približati An-gloameričanom. Čeprav so tl skraja odbijali vsako zbližanje, je Leopol vztrajal ,še naprej in teh zadnjih pel let čakaje na referendum prebil bodisi v Južni Franciji ali pa v Švici, Kako je mogel Leopold, ki je brez dvoma kolaboracionist, vztrajati na tem, da je dosegel referendum in hkrati preprečil, da bi se belgijsko ljudstvo takoj po vojni izreklo o njegovem povratku? Zasluga je pač političnih voditeljev zahodnih imperialističnih sil. Kralj Leopold pa je kot Soekarno v Indoneziji in Bao Dai v Indo-kimi pray poklican za pokornega slugo v maršaliziranj Ev ropi. Za povratek kralja Leopolda so se v Belgiji izrekli katoliška cerkev z vsem svojim aparatom, z demokrščansko stran, ko, dalje konservativni krogi, agrarni In industrijci. Proti povratku kralja pu je predvsem belgijsko ljudstvo, ki je okusilo nacistično gospostvo, komunisti in socialdemokrati. Leopold potrebuje za svoj povratek r'a oblast 65 odstotkov oddanih glasov. Katoliška cerkev je naravnost pozvala vernike, naj volijo za Leopolda, kardina] Van Roely, nadškof y Malinesu, je poslal pismo neki katoliški osebnosti. V njem je pobijal mnenje, da je vprašanje kraljevega povratka političnega značaja in da imajo tako verniki svobodno izbiro. Kardinal l>a Je nato prav odkrito proti vsem cerkvenim načelom napisal, da je kralj Leopold zakoniti kralj, dokler ne abdicira ali pa, dokler belgijska država ne napravi konec njegovejnu kraljestvu. ((Vsakdo mora spoštovati zakonito postavljeno ob last; zato mislim. da je treba opozoriti na četrto božjo zapo ved«. Vendar pa katoliški kro-gi niso ostali samo pri tem. IV sledica le zaslepljene gonje k-'* toliških funkcionarjev pa je prišla do izraza v Ochamsu kjer se je župnik postavil na čelo kmetov oboroženih z vilami ln srpi, da bi izgnal iz vasi vse one, ki so proti Leopoldovemu povratku. Kralj Leopold je zapustil opoldne svoj grad v Antibesu in odpotoval z družino v Pre-gni blizu 2 ene v c. Predsednik belgijske vlade Gaston Eyskenj b0 y torek odpotoval v Pregnl kjer se bo sestal z Leopoldom in mu sporočil uradne podatke izida jutrišnjega glasovanja. Kralj in ministrski predsednik bosta nato preučila posledice referenduma. LONDON, 11. — Na ministrstvu za zunanje zadeve potr-jujejo, da je ameriški izredni poslanik Jessup imel včeraj pogovor z načelnikom depart-niana za Daljnnf vzhod na zunanjem ministrstvu Denln gom. Jessup pa je sprejel tudi Wllliama Stranga tajnika na Zunanjem ministrstvu. je poklicala ojačanja. Pri spopadih je bilo 42 ranjenih. Tudi v raznih krajih Reggio Calabrie je prišlo do spopadov med kmetijskimi delavci in policijo. Policija je aretirala več delavcev in tudi nekatere sindikalne voditelje. Danes pa je tudi v okolici Bologne policija začela razganjati skupine delavcev, ki so zasedli neobdelano zemljo ter jo začeli obdelovati. V Folignu so brezposelni delavci organizirali protestno zborovanje, pri čemer je prišlo do ostrih spopadov s policijo, ki ie skušala demonstrante razgnati ter jih je večkrat surovo napadla. Bilo je več ranjenih. V mestu so zaradi surovega nastopa policije razglasili splošno stavko. Ministrski svet ie danes nadaljeval razpravljanje o tako imenovani agrarni reformi, ki jo je predlagal minister za delo Segni. Notranji minister Scelba je govoril o notranjem položaju, ki je nastal po zasedbi zemlje s strani kmetijskih delavcev. Scelba je govoril tudi o spopadih, ki so se včeraj dogodili na Siciliji, kjer je bilo ranjenih 42 ljudi. Seveda je kakor običajno prikazal te incidente tako, kakor da so zanje odgovorni kmetijski delavci in ne njegova policija. Danes se je sestal centralni komite socialistične stranke. Politično poročilo je podal glavni tajnik Nenni, ki je med drugim dejal, da je bil program šeste De Gasperijeve vlade vsiljen ,iz Washingtona. Poudaril je tudi odgovornost de-mokristjanske stranke zaradi naglega dviganja skrajne monarhistične in fašistične des-niep. Moskovski radio je danes dolgo govoril o italijanskem notranjem položaju in je poudaril, da italijanska reakcija likvidira po nalogu Washingto-na gospodarsko in politično neodvisnost države. Dalje je radio poudaril, da je bila lira razvrednotena za 23 odst. v odnosu do dolarja, število brezposelnih pa znašt( skoraj tri milijone. Sest milijonov kmetov je brez zemlje in število analfabetov znaša osem milijonov. Volivni lovor Molotova MOSKVA, 11. — Agencija Tass poroča, da so priprave za volitve, ki bodo 12. marca, končane. Ceste po mestih in vaseh so okrašene s Stalinovimi slikami. Na tisoče pisem in brzojavk iz vse države prihajajo v volivno okrožje Stalin v Moskvi, kjer bodo volivci imeli najvišjo čast, da glasujejo za državnega kandidata za velike-ka Stalina. Bivši zunanji minister Molotov je sinoči govoril na sindikalnem krožku Molotov. Ni mogoče trditi — je dodal — da je vojna neizogibna. Toda dokler bo obstajal kapitalizem bo vedno nevarnost vojne. Zato morajo pristaš1 miru pod-vzeti vse previdnostne ukrepe. Molotov je nate omenil še zmago socializma v državah ljudske demokracije. Dodal pa je, da moram ostati te države pozorne, kajti nedavni procesi v Budimpešti in Sofiji so dokazalo da so imperialisti uspeli vriniti svoje agente tudi v vodilne kroge komunistične partije. Molotov je kajpada omenil tudi Jugoslavijo pod tako imenovanim jugoslovanskim problemom. Za Jugoslavijo in njene voditelje je pač našel le psovke in neresnične trditve iz že znane kominformistične kuhinje. O nemškem vprašanju je Molotov govoril, da bo politika zahodnih sil v Nemčiji katastrofalno končala. O sovjetsko kitajski prijateljski pogodbi pa je rekel, da je to sila Ml SM IM IMfU Sedaj stavka 450.000 železničarjev in 380.000 rudarjev TOKIO, 11. — 450.000 državnih železničarjev se je danes pridružilo stavkovnemu gibanju. Na drugi strani pa je 300 tisoč rudarjev začelo z vrsto novih stavk, čeprav so danes končali z 72-urno stavko 80.000 rudarjev v kovinskih rudnikih a nadaljuje z stavko. Indonezija zanieva priRiiučiiev Nove Gvineje JAKARTA, 11: — Indonezijski parlament je danes soglasno odobrit spomenico, ki zahteva priključitev Nove Gvineje Indonezijskim združenim državam. Ministrski predsednik Hatta pa je danes v parlamentu izjavil, da je indonezijska vlada zahtevala od angleških oblasti, naj ji izroče Westerlinga zaradi njegove kriminalne dejavnosti v Indoneziji. Gotovo po je, da bi indonezijska vlada «ostro grajala« verjetno odklonitev te zahteve', je izjavil Hatta. Sklepi konference skandinavskih ministrov STOCKHOLM, 11. - Danes popoldne se je končala konferenca ministrov za zunanje zadeve skandinavskih držav. Poročilo, izdano po konferenci pravi, da so ministri uvideli potrebo za čim globlje gospodarsko sodelovanje in carinski sporazum med skandinavskimi državami. Ministri so potem razpravljali o vprašanju OZN, OECE in evropskega sveta. Glede vprašanja kitajskega predstavništva v OZN so ministri sklenili, da more biti rešitev sprejeta v okviru te organizacije. ltcijte na 6. strani naš novi roman: Ivan Tavčar «VISOŠKA KRONIKA« 12. marca 195® PRIPRAVE ZA KONGRES OSVOBODILNE FRONTE TRŽAŠKEGA OZEMLJA VELIK USPEH PODEŽELSKE DRAMSKE DRUŽINE KOLEDAR - Hladio- Nedelja 12. marca Gregor, Radoja Sence vzice ob 6.25, zatone ob 13.06. Dolžina dneva 11.41. Luna vzide ob 3.22, zatone ob 11.07. Jutri ponedeljek 13. marca Rozina, Božena Demokratično ljudstvo Trsta zahteva pravično rešitev trža Na pogostih predkongresnih sestankih člani Osvobodilne [ronte izražajo svojo nepopustljivo borbenost Vsak večer se y različnih delih mestu in po naših vaseh vrše predkongresni sestanki članov OF. Na teh sestankih obravnavajo zborovalci -edanii položaj ter v svobodni diskusiji sta vi ja jo svoje pripombe oziroma vprašujejo za pojasnila. Razpravljajo nadalje o pripravah za kongres OF, ki bo čez dva tedna, ter volijo delegate, ki iih bodo na kongresu zastopali. 5, teren III. okraja V četrtek zvečer so se zbrali člani OF 5. terena III. ekraja na sestanku, da si izvolijo delegate za kongres OF. Ob tej priliki je zbranim članom podal poročilo o politični situaciji s posebnim ozirom na tržaško vprašanje tov. Pahor Drago. V svojem reieratu je razčlenil vse sile, ki so direktno ali posredno interesirane na tržaškem vprašanju. Ugotovil je, da je v času, ko hočejo velesile s Sovjetsko zvezo vred uveljaviti prakso, da bi velesile same odločale v svetu in s tem poteptale pravico malih narodov, stališče Jugoslavije, ki je tudi naše stališče — najbolj demokratično in tudj naij>-boljši porok mirnega reševanja mednarodnih vprašanj. V svojih izvajanjih je z nanizanjem razvoja prilik v Trstu in okoli Trsta dokazal, da so vse poli- tične skupine od novega Akcijr skega odbora do indipeodenti-stov in keminformistev nasprotne resničnim interesom tržaškega delovnega ljudstva sploh, posebno pa še proti narodnim pravicam slovenskega ljudstva, četudi se za to, da varajo prebivalstvo odevajo z najrazličnejšimi gesli. Vsakodnevno, vidno utrjevanja naših pozicij pa kaže, da so kapitulantsko vodstvo zadnje stavke, razprava v mestnem svetu in drugi dogodki pospešili razčiščevanje in da se delovno ljudstvo Trsta ne bo pustilo več varati. Po izčrpnem referatu so zborovalci izvolili za kongres OF naslednje delegate: Filipič Jo-sipino, Gabrovec Ivana. Gulič Milana, Hervatin Fedoro, Jankovič Franca, Ke-rkcč Rudolfa, Marsetič Antona, Premrl Fani, Sancin Danila in Velič Josipa. 3. in 4. teren III. okraja V petek pa so imeli predkongresni sestanek člani OF 3. in 4. terena tretjega okraja. JNa sestanku, ki se ga je udeležilo kljub malim terenom lepo število članstva (upravičeno odsotni so poslali svoja pooblastila za volitev delegatov) je o pomenu kongresa OF, o nastanku OF, njenem razvoju ter o njeni zgodovinski vlogi nato pa še o stališču Osvobodilne Kje je ilegalnost In eksteritorialnost Nerodno zaletavanje šovinističnega ..Giornale di Trieste' V svojem članku «U Savona. 14.00: »Zgodba generala Custerja«. E. Flynn, Olivia De Havilland. Venezla. «Možjc 9 življenj«. Vittoria. 14.00: «Dumbo, leteči slon«. «ADRIA - EXPRESS» PfrtI v APRILU sledeče ^ I 9. APRILA IZLET v Postojno Vpisovanje do 24. V 9.-10 APRILA dvodnevm v Ljubljano I pisovanje do •- 24. <• . je 15.-16. APRILA dvodnevm na Bled Vpisovanje do 2t- Vpisovanje pri vseh p0to4|58 uradih in pri ((Adria-E*^^ Ul. F. Sevoro 5. telefon Ul r. oCvoro 5. teieiua^^i PLETI llfl jeP j izdeluje ženske obleke, „jj|l ler otroške oblekice po u* cenah. Naslov na upraV‘ Ul. sv. Frančiška Spalnice, kuh^ Šivilja izdeluje, popravlja in obrača ženske obleke po izredno nizkih cenah. Naslov na upravi lista v Ul. sv. Frančiška 20. ter drugo poh»s ♦ domačega Pr°' izvoda dobite v ♦ Ulici Vasari CLNE UGO t i1 i ELETTRAUTO ^ DELAVNICA ZA PREDELAVO AVTOMOBILSKIH MULATORJEV IN MOTORJEV Z JAMSTVO , TVRDKA p. hiimibp TRST Ul. F Sever® t JODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301a - I. - TEL. 70 Gospodarsko zbližanje cone B z Jugoslavijo Zvedeli srno, da je F U J A izdala odlok o ukinitvi carinske meje u^d Jugoslavijo in cono ®, ki bo izšel v prihod-nii številki Uradnega li- sla- Odlok se bo glasil tak 0: Zaradj položaja jugoslovan-% cone STO-ja. ki se je mo-*a'a v svojem gospodarskem ’ *nju najtesneje povezati s kamor izvaža presežke ^Proizvodnje in od koder "r*1® blago, potrebno za Redarsko življenje in ob-jsil uPoštevajoč dalje potre-' 'k se z ukinitvijo carinik bremen olajša preskrba »a Področja s potrebnimi "reti in da se prepreči iz-^‘anje jega uvoženega blaga ez nadzorstva naprej v dru-« krajei ODLOČAM Clen 1. ‘inja s.e plačevanje carine Uk "š bla Ilovi 'Sovni promet med jugo- ,ansko cono STO ter Fe- derativno ljudsko republiko Jugoslavijo Clen 2. Carinska tarifa, ki velja na dan uveljavitve tega odloka v FLRJ, se razširja tudi na ;u-gc.lovar.sko cono STO, in dobiva tukaj zakonito moč. Clen 3- Vsaka izprememba carinske tarife v FLRJ bo veljala tudi za jugoslovansko ceno STO od trenutka, ko bo objavljena na ob javni deski Glavne carinarnice v Kopru. Clen 4. Za vsak izvoz ali uvoz v kraje razer. v FLRJ se bo pobirala carina po veijavni carinski tarifi. Ta se bo pobirala na Glavni carinarnici v Kopru na podlagi izdanih izvoznih ali uvoznih dovoljenj. Clen 5. Carinski inšpektorat VUJA bo izdal pravilnik o izvajanju tega odloka. OKRAJA KOPER 0, odločba 'u Laina volivna komisija v Ko-50 „.na svoji seji dne 8. marca 'triiiA d* na razpis volitev od-iborl ,, Okrajnega ljudskega k ir KoPer, ki se bodo vršile lvp°' aprila 1950 in odločbo dne b olivne komisije v Kopru )rnikni marca 1950 o številu od-t, v “Vi ki se volijo v posamez-**>0rih vtl'b (mestnih) ljudskih Vrni”' °b upoštevanju navodil '13 odbora okrajnega ljude >tca 0ndob°ra, Koper z dne 8. Hoka a®’ na osnovi 12. člena lihih °, molitvah odbornikov o-'!eb ljudskih odborov z dne iarja 1950 odločila: *avodbe volitev odbor-• -Se- Področje krajevnih kr^&er n-e®a- 1-iuds* Beneša, Valdoltra, Kava-- Ir voli enega odbornika; Mar? Vna enota obsega zaselke %ar3n! Bonifika, Kolombini, ” enih' ®v- Katarina — voli ene. 2,opornika. ‘•š* ~ BERTOK I-SV. TO- „1. J!?. deli na tri volivne enote: rtokj rta enota obsega zaselke AriJ0l: Arijol-Križ, La-k]?1 Rizana, Prade, Sermin — j» Ova odbornika; k, k volivna enota obsega zasel-vdV. Tomaž. Sv. Mihael, Pomili ~ voU ene8a odbornika; Jt( • volivna enota obsega zasel-I l^Skocijan, Postaja, Draguči, 5C°Pališče — voli enega odbor- Porfon. Prade, Ro-Voii.^U01' dva odbornika. 1)3V— DEKANI obsega eno 1/nj “il/ .Snoto z zaselki Cepki, bo.’ Sj pši, Mlini, Postaja, San. Nedelja — voli tri oct- V°liv?,~' IZOLA se deli na Voiijrh enot: Ulil’Ul }a enota obsega Sv. Si-Moro, Ul. Dante Ali-V Voii,, °U enega odbornika; £i 'bStWeS3. enota obsega Ul. CLRossi^bUra, industrijska ul., 11.«. Gorkijeva ul„ Ul. °jHk,1ro n Carducci, Kardeljev llltnika- Vour) — voli bnega SŠ0 ujliVin3 enota obsega Po-t ,1 Ul Marconi, Ul. Svo- r,ikj.'tisti Ondo de Amicis, Ul. ly ~~ voli enega očibor- Ml{?’ ’rr»n3 eno'a obsega Ul. A. Gladim, ui. a Volta, hi. Ul. Zustovich, —........ ^W>iV°livn»V0li e"čga odbornika; lil, ‘im Ja enota nhun m ČL ':u, T, cl,'>ia obsega Ul. .... .as. t ul. 3 T' drl .^atarlne. Ul. Besen-S® Gain!a,no' U1' Si|vio Pel-livl'»asen bln1, U1 L- da Vin ,73Hz! >o v°“’ - voli 2 odbornika. Ntel Ut T,enot* obseEa Ul. v W Kgidi Jravers°i U1- Doni«. I,rHi(L Volivk ~ voli 2 oUbornika. Si,fin 0 ul mi'?5 obsega To-tf. o’- Ul :• U'- Scoglio. Ul Za-o>lr>erti ’ £,etra' Trg Duomo, VfU|,Va- sv lvana. Ul. Azeglio — voli dva 'Ofki Voj hi' V?inejL Un,a K,?®1* obsega Ul. Si1' ki’ p •ore°| Ul. P. Cop-hSah Nahr*' U*: P- Uglli, Tr^di, °1,|vna w,0?avajtfb°r'l'Ha-. rede, Grbce, Sv. Jakob — voli enega odbornika. 7 KLO — KAMPEL - SALAMA se deli na tri volivne enote: I. volivna enota obsega zaselke Braa, Karnpel, Vergulač, Bo-šamarin, Grinjan — voli enega odbornika; II volivna enota obsega zaselke Šalara. Pačerna, Triban — voli enega odbornika; III volivna enota obsega zaselke Manžan, Trikola — voli enega odbornika. 8. MLO — KOPER se deli ria trinajst volivnih enot: I. volivna enota obsega U. Verdi Belvedere, Ul. 1. maja, Ul. Spangaro, Ul. C. Battisti, Trg del Tacco, Ul sv Antona, Ul. Vesco-vo, Ul. Petronio. Ul. in Cesto Porta Isolana, Ul. Mario Bratti, Ul. Grižon, Trg. P. Paolo Verge-rio. Trg G. Oberoan, Ul. Biaggio — voli dva odbornika; II. volivna enota obsega Ul. Francesco Trevisan, Ul, sv, Gregorija, Ul, sv. Gavarda. Ul. Ci-cogna. Trg Nazario Sauro, Ul. Cnstotoro Colombo, Ul. Castel Musella, Ul. Santorio Santorio — voli enega odbornika: III. volivna enota obsega Bol- niško ul. Bolniški trg. Trg Car-paccio, Ul. sv. Nikolaja. Ul. ser-vitov. Ul. G. Muzio — voli enega odbornika: IV. volivna enota obsega Ul. Piaggid, Trg sv. Marka, Ul. Alberti, Ul. (Jrazio Fini. Ul. Nal-hini, Trg Giuliani, Trg Bennati, Ul. Saline — voli enega odbornika; V. volivna enota obsega Ul. Cal-legarla, Titov trg — voli enega odbornika. VI. volivna enota obsega Ma- rijino ul., Marijin trg, Trg Angelo Calafati, ul. Šansone, Ul. Marconi, ui. Tintore, Ul Parovel — voli enega odbornika: VII ui. Tarsia Ul Francesco Crispi, Trg. Candusio! Ul. XXX. oktobra — voli enega odbornika. m VIII. volivna enota obsega Ul. Tacco, ui. Maaonizza, Ul. Fabbio Filzi. -Ul. Manziol, Ul. G. R. Car-V, ,vida, Ul. Porta Maggiore, Ul. Portone, Ul. sv. Vittore — voli enega odbornika: IX. volivna'enota obsega Nabrežje Castelleone, Beneško ul. Trg Ponte, Trg Angelo della Sani ta, Ul. G. Calagiorgio, Ul. G Bas. seggio, Ul. Crocefisso, Steza Da ponte. Ul. sv. Vida, Ul. Bissa. Ul. Grammaticopolo, Ul. Vittorio Zupelli — voli dva odbornika. X. volivna enota obsega Ul, Verzi, Ul. Svobode, Ul Sabini, Ul. Vico Predonzani, Ui. Castelleone, Trg Sereni, Ul. Umberto Bullo, Nabrežje Ernesto Glovan-nini — voli enega odbornika. XI. volivna enota obsega Ul. Pio Riego Gambini, Ul. Vittorio, Gimnazijski trg, Ul. Annunziata. Prehodno ul. (androna) Beneaettini, Ul. C. Combi, Trg sv. Frančiška, Trg Vseh svetih, Trg in ul. sv. Martina, Ul. Delle Mura, Ul. Delič Orti, Ul. sv. Pelegrina, Ul. sv. Avguština, Ul. Giovanni Valle, Ul. Uličico in Trg sv. Tomaža. Ul. Filippo — voli dva odbornika. XII. volivna enota obsega Ul. sv. Aleksandra. Levjo pot. Kapucinski trg, Ul. Zarotti. Trg sv. Na-zarija, Trg, Ul. in Nabrežje sv. Petra. Ul Eugenio Rota — voli enega odbornika; XIII. volivna enota obsega Ul. sv. Elije. Ul. XX seDtembra. trg in Ul. sv. \Ane, Ul. Leone D’An-dri. Ul. sv. Jakoba. Ul. sv. Marije Magdalene. Ul. Gallis, Ul. For. nace. Ul. Filomena, Ul.. Uličica in Trg. sv. Andreja, Pekarsko ul.. Ul. sv. Lovrenca, Ul. Della Ro-tonda — voli dva odbornika. (Nadaljevanje sledi) Clen 6- Ta odlok stopi v veljavo z dnem, ko bo objavljen v Uradnem listu VUJA na STO. Sef vojne uprave JA na STO: Mirko. Lenac, polkovnik, 1. r. Sv. Lucija Proslava praznika žena Osmi marec, mednarodni praznik žena smo tudi pri nas lepo proslavili. Imeli smo lepo uspelo kulturno prireditev, na kateri so nastopale žene in mladina. Spored je obsegal otvoritev z ((Internacionalo«, referat v slovenščini in italijanščini o pomenu praznika. ((Partizanova žena«, nastop ženskega pevskega zbora, recitacije Ne jicči mati, Partizanski spomini. nastop pevskega zbora slovenske osnovne . šole in še dva istrska plesa v narodnih ncšali. Proslave so se udeležile tudi starejše žene. Domača godba je pod vodstvom Diquala Franca dvignila praznično razpoloženje. Vse priznanje zasluži slovensko učiteljstvo, ki je dalo vso pomoč, da jg proslava tako dobro uspela. Po objavi velivnega proglasa Slovensko - Italijan.ke ljudske fronte je zajelo vse vasi in mesta v okrožju vzdušju velikega zanimanja. Od povsod dobivamo poročila o sprejemu delovnih obvez V KAMPEL - SALARI so imeli množični sestanek, na katerem so izvolili propagandno komisijo, govorili o prostovoljnem delu in pogozdovanju, kjer ju potem sodelovalo 35 tovarišev, ki so prispevali 140 ur. V frontno brigado na cesto Križišče - Rižana pa so odšli trije tovariši. Pri SV. ANTONU so se ljudje na množičnem sestanku zanimali, katere druge stranke bodo lahko postavile na volitvah svoje kandidatne liste. Ker je kraj zelo raztresen, so sklenili da bodo po drugih naseljih posebni sestanki. Odbori vseh množičnih organizacij pa so imeli sestanek in izvolili politično propagandno komisijo in tekmovalno za 1. maj. Presenetili so vaščani NOVE VASI, kjer so napovedali tekmovanju Krkavčam, Padni in Sv. Petru. Pri tem bo vsaka frontna organizacija izdčlala svoj tekmovalni načrt. V soboto in nedeljo je že bilo na prostovoljnem delu na čast volitvam 31 tovarišev, ki so opravili 248 ur. Popravljali s-o krajevne ceste in olepšali prostor okoli spomenika padlim borcem. Velika je bila udeležba na množičnem predvolivnem sestanku pri SV. PETRU. Več * Množična predvolivna zborovanja v koprskem okraju kot 180 ljudi je bilo na tem, sestanku, ki so v živahni disku- | siji pokazali veliko zanimanje. Vaški cdbor SIAU so izpopolnili s štirimi novimi člani. Prostovoljnega nedeljskega dela se je udeležilo 75 članov SIAU, ki so napravili 300 delovnih ur pri pogozdovanju v Valmarinu. V PADNI so na predvolivnem sestanku izvolili tudi komisijo za gradnjo zadružnega doma in sedeža krajevnega LO. Množičnemu predvolivnemu sestanku v GAZONU je prisostvovalo 114 ljudi. Za volitve je bilo zelo veliko zanimanje. V DEKANIH je bilo na predvolivnem sestanku navzočih 150 ljudi. Odbori množičnih organizacij dobro delujejo. Diskusija je bila zelo živa in zanimanje za volitve veliko. Fo-stavljena je bila komisija za ljudsko inšpekcijo. Ob tej priložnosti so otvcrili tudi rdeči kotiček. Na prostovoljnem delu pri pogozdovanju je bilo 170 ljudi, ki so napravili 80 ur. Zelo so se pri tekmovanju izkazali v TINJANU, kjer so bili na delu pri pogozdovanju kar trikrat zaporedoma. 154 članov SIAU je v 815 prostovoljnih urah izkopalo 11.000 jam in nasadilo 5000 sadik. Za pregled vsega prostovoljnega dela v predvolivnem tekmova- nju so napravili dva grafikona, da bodo lahko vsi videli uspehe svojega dela za skupnost. Za predvolivno tekmovanje je napravilo v ANKARANU 45 ljudi 180 ur. Posadili so 4.500 sadik. Na predvolivnem sestanku pa je bilo navzočih 120 ljudi. V CENTURJU delajo z velikim delovnim elanom pri gradnji vodnega rezervoarja in gradnji zadružnega doma. Velika je tudi zavest v SEMEDELI. kjer je bilo na pogo-zdovalnih delih 72'tovarišev, ki so prispevali 288 prostovoljnih ur. Na predvolivnem sestanku pa je bilo navzočih 90 članov SIAU. V diskusiji je bilo veliko govora o frontnj brigadi v katero se je vpisalo več tovarišev. Tudi po drugih krajih so bili predvolivni sestanki dobro obiskani. Tako V Kortah, Maliji, Baredih, Ospu, Saletu. Babičih, Laborju. Borštu, Glemu, Sežjo-lah, Vanganelu, Krkavčah, Ser-gaših, Pomjanu, Koštaboni in Pučah. Tako se naši delovni ljudje že sedaj pripravljajo na volitve, ko bodo dali svoj glas tistim kandidatom, ki so že za časa borbe dali vse za to. da imamo danes ljudsko oblast. VANGANEL \r planu za let« 1950 je zgraditev šole, vodnjaka in pokritje drugega dela zadružnega doma V plan za leto 1950 smo vnesli tudi dokončno ureditev m popravilo sedeža krajevnega LO. Smatrali smo, da je naša prva nalega dati res primeren sedež za krajevni LO, ker je to največja pridobitev naše borbe. Zadnjih 14 dni smo delali samo r.a tem, da bomo te planske obveze tudi izpolnili. V vseh prostorih sedeža smo napravili nove pode, vrata in okna. V predsobi pa smo postavili klopi in mize, da ljudem ne bo treba čakati stoje. Tu bomo dali tudi knjige in časopise, da bodo ljudje lahko čitali in se seznanjali z dogodki v\ svetu. Tako smo en del plana dovršili v določenem roku. V plan smo postavili tudi izgradnjo nove šole s tremi učilnicami in dvema stanovanjema za učiteljstvo. C e bo šlo vse prav, mora biti šola do jeseni že pod streho. Sola bo stala na zelo leipem in senčnem prostoru izven vasi. Za lep dohod do šole bomo napravili tudi dva manjr ša mostova in del ceste. Ljudje so zelo zadovoljni, da se bo gradila tudi šola. Da bo delo šlo res dobro od rok, bodo ustanovili frontno . brigado. Ze se je za to prijavilo več tovarišev. V vasi Centur, ki sp3da pod naš KLO, pa z velikim navdušenjem gradijo velik vodnjak. Za to so dobili na razpolago pol milijona dinarjev. Razum- ljivo je, da ljudje zelo radi sodelujejo pri tem delu, ker bodo potem, ko bo vodnjak zgrajen, rešeni velike skrbi za preskrbo s pitno vodo. katero so morali v času suše dovažati iz daljave treh km. V planu imamo tudi pokritje drugega dela zadružnega doma. Ta bi bil že pokrit, če bi les za ostrešje prišel pravočasno. Za volitve, ki bodo 16. aprila, vlada precejšnje zanimanje. Sestavili smo komisijo za propagando in za prvi maj. Se polno imamo novega, pa bomo o tem pisali prihodnjič. Ankaran Valdoltra Kulturna prireditev v čast praznika žen Tudi letos so dale naše žene pravo vrednost svojemu prazniku. Organizirale so v Valdoltri lepo in prisrčno uspelo proslavo. Udeležba je bila polno številna. ». Proslava jje bila otvorjena z referatoma v -slovenščini in italijanščini, ki sta ju podali tov. fina Svagljeva in Lidija Lonaarjeva. Sledil je prizor v italijanščini — dogodek iz narodnoosvobodilne borbe. Zelo je navdušila navzoče slovenska igra «Vrnitev». Igralci so se potrudili, da so lepo pedali svoje vloge. Pri izreki nekaterih je še preceji nepravilnosti, ki jih ni mogoče z lahkoto odpravljati. Ne smemo pa jim zameriti tega, ker je večina tukajšnjega prebivalstva zaradi dolgoletnega fašističnega potujčevanja nevajena slovenščine. Režiserka tov. Korenika Emilija se je res zelo potrudila in požrtvovalno vodila naše igralce. Izrekamo ji priznanje m pohvalo, kakor tudi tov. Pini za organizacijski del. Saj je ena onih žena, ki se resnično zanimajo za svojo organizacijo. Pohvaliti moramo tudi tovariše: Sabadina Danila; Vranjac Pavlo, Sabadina Florijana, Kureča Albina, Kocijančiča Rudija, Vergan Pierino in Tonela Atili ja, čigar sodelovanje je pripomoglo k uspešnemu praznovanju dneva žena, ki j-e bilo tako prisrčno, da se ga bomo še dolgo živo spominjali. Italijanske predstave v Kopra Pod okriljem Centra za italijansko ljudsko kulturo bo Ljudsko gledališče z Reke uprizorilo danes v nedeljo 12: marca ob 20.30 v gledališču ((Lažnivca« C. Goldonija. Dramska skupina istega gledališča pa bo v ponedeljek 13. t. m. igrala ravno tam ob 20.30 igro ((Grobijani (Rusticl)«. OSEBNO IZKAZNICO JE IZGUBIL Debernardi Anton, kmet - lz Kampel - Salare (Paderna) št. 10. je zgubil v četrtek 9. marca v Kopru na cesti od Titovega trga - Calligarija in proti Mudi denarnico s 1100 lirami, v kateri je bila tudi njegova osebna izkaznica. Lastnik prosi najditelja, naj mu pošlje izkaznico na dom ali pa izroči pri podružnici ((Primorskega dnevnika« v Kopru. IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA Tovarišica Knez Amelija lz Sv. Antona je v nedeljo izgubila na poti z bloka Škofije do križišča Dekani listnico z osebno izkaznico, 800 lirami in drugimi dokumenti. Prosi poštenega najditelja, da izroči najdeno listnico v knjigarni «LI-PA» v Kopru, denar pa lahko obdrži kot nagrado. Športne tekme v streljanju V okviru sindikalnega športnega društva «Proleter» bodo danes ob 13. uri vaje v streljanju v Kopru in Bujah. Odiutri 13. marca nov vozni red parnikov na proqi Koper-Trst Ob delavnikih. Iz Kopra: ob 5.20, 6.45, 7.30. 8.45. 12.15, 13.15, 15, 17. Iz Trsta: 6.20, 10, 11, 12.30, 15. 17. 17.30, 18.15 Ob nedeljah in praznikih. Iz Kopra: 6i30, 9.10, 12.45, 17.15. Iz Trsta: 7.45, 11, 14, 18.30. KINO :------------------------ KOPER: 13., 14. marca «Mala luka« ; 17.’ 18., 19. marca ((Tatovi koles«; 20., 21. marca. ((Družina Stod-dard«; 24., 25., 26. marca «Jainetina krivda«; 27., 28. marca ((Robin Hooci«; 31. marca, 1., 2. aprila ((Kozorogovo znamenje«. IZOLA — ARRIGONI; 11. in 12. marca ((Prijeten nasmeh«; 13., 14. marca «Janetina krivda«; 17., 18., 19. marca »Mehikanska bikoborba«; 24., 25., 26. marca «Toto-Moko»; 27., 28.’ 31. marca ((Venerin poljub«; 1-, 2. aprila «Dve siroti«. IZOLA — ODEON; 11. in 12. marca ((Tatovi koles«; 17., 18.. 19. marca ((Dvojno življenje; 20., 21. marca ((Venerin poljub«; 24., 25., 26. 31., marca ((Družina Stoddard«; 1„ 2. aprila ((Robin Hood«. Objavljamo drugi de! pisma, ki ga je Zveza Italijanov Istre in Heke poslala italijanskemu ministrskemu predsedniku v zvezi s preganjanji slovenske manjšine v Italiji. Toliko bolj nas osupne proti-]demokratično stališče italijanske. vlade in njenih odgovornih organov do slovenskega naroda na Goriškem, v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini, kateri ne le, da je brez osnovnih narodnostnih pravic, marveč je podvržen sovražnemu raznarodovanju s strani krajevnih oblasti z jasnim pristankom vladnih krogov. Pogosti primeri barbarskih napadov na slovenske politične ir. kulturne organizacije (ki so dosegle svoj višek 13. februarja 1949 v Gorici) s strani oboroženih zločinskih tolp, ki so ostale nekaznovane, vztrajen molk vlade na ponovne in upravičene zahteve Slovencev, se vrnejo stari sedeži njihovih kulturnih organizacij, ki jihjim je fašizem neupravičeno ugrabil, da se odprejo ir. Slovencem izroče v vodstvo njihove šole, zvita politika premeščanja učiteljev slovenske narodnosti v druge kraje Italije, odklonitev, da se nasilno poitalijančeni priimki Slovencev popravijo; pomanjkanje posebnega manjšinskega zakona, ki naj bi določil in branil pravice Slovencev. Evo samo nekaj prav žgočih primerov, kako se ru-šiio razglašena načela 'n jasne ustavne določbe italijanske republike (čl. 3. 6 in 116) ter obveznosti mirovne pogodbe z Italijo (čl.' 16). Kakor je vsakemu jasno se tako postopanje protivi najosnovnejšim načelom demokracije. ki so dragocena za vs® civilizirane narode in katerih obrambo je prevzela Zveza združenih narodov; obenem or.ečaščajo veliko svobodoljub- no preteklost italijanskega naroda, s tem da podpirajo nazadnjaške sile, ki ga skušajo privesti nazaj k ideologijam in metodam, znanim samo izza najsramotneiših fašističnih poskusov. Vso to se dela končno, v odprtem nasprotstvu s koristmi, željami Jn čustvi samega italijanskega naroda, ki se boril in Se bori za obnovo res demokratskih načel v narodnem življenju ter se tako vznemirjajo prijateljski odnosi med jugoslovanskimi in italijanskim narodom Kot demokratični državljani socialistične države, svobodni graditelji novega in boljšega socialnega reda, y katerem poleg izrabljanja človeka po človeku izgine tudi sleherna sled šovinizma in narodne nestrpnosti, in še posebej kot Italijani, katerih narodna čast je v novi Jugoslaviji popolnoma spoštovana, je globcko razžalila zaradi neciviliziranega in protidemokratičnega stališča, nevrednega imena Italije, katerega vzdržuje Vaša vlada proti slovenski manjšini v Italiji. ;n naslavljamo zato na Vas v imenu vseh Italijanov Istre in Reki, protest Energično zahtevamo, da se konča tako neznosno in sramotno stanje, ki žali človeško ravest in omadežuje ime civilizirane drževe. Zahtevamo, da pravično postopate s Slovenci na Goriškem, v Beneški Sloveniji 'n Kanalski dolini jn posebej, da se brž in ugodno rešijo stvarne in z dokaz; podprte zahteve vsebovar.e v spomenici, katere je Vam g. predsednik osebno izročilo odposlanstvo Demokratične fronte Slovencev v Italiji dne 9. junija 1949; te zahteve odražajo upravičene želje naroda, ki je dosti doprinesel za svobodo in demokracijo, boreč se odločno tudi v zadnji vojni ob strani jugoslovanskih narodov in italijanske- ga za uničenje fašizma; zato ima po dobljeni zmagi polno pravico uživati vsaj najosnovnejše demokratične svoboščine. Reka 28. februarja 1950. Izvršilni odbor Zveze Italijanov Istre in Reke ter predstavniki italijanskih organizacij in ustanov v Istri in Reki Iz Kanalske doline poročajo Zdravnik dr. Manlio Tosselli je bil dolga leta nameščen kot občinski zdravnik v Kanalski dolini. Med ljudstvom je zaradi svoje pridnosti in nesebičnosti žel velike simpatije in bil tudi človek zelo priljubljen. Kraje, kjer je toliko let služboval, je moral zapustiti zaradi družinskih razmer. Dr. Tosselli je namreč oče otrok, katere namerava poslati v gimnazijo. Ker pa v Kanalski dolini takih šol ni. se je zaradi tega preselil v Artino prvo t?erviniar^ ■ PIvol, sfet^.U^'"«kStaui0bpe8a Hlni- IVj,'eotti V XV I-Alri, PreRiiv°r-lt£jV Vv“b G^gd^ui:1; Uf Fla voij"3er' i-°ret, , K;|sanova, kvdva' r!S?ne B« • Marčane, V’ VoCornik^^. Salct - en°U obsega Ba- (Nadaljevanje iz 2. strani) Tretjega Hubbarda. Oskarja, je inteligentno interpretiral STANE RAZTRESEN, Imel je dobro masko, ki bi bi la lahko šc bolj izdelana ter bi tako bolje zabrisala izrazite igralčeve poteze. Lik je bil psihološko dobro zajet, ni pa bil v tolikšni meri pregneten ter Igralec ni tako tesno zlezel vanj. kot njegova soigralca. Raztresen bi moral dobiti šc bolj v oblast svoje tipične individualne kretnje in tudi svoj sonorni glas. Vendar je bil njegov Oskar med njegovimi doslej najboljšimi kreacijami in je vredno vzdržal višino predstave. Regininega moža Horaca Gid-densa je podal RADO NAKRST z odlično karakterizacijo tako v maski in igri kak or tudi v psihološkem tolmačenju Na-Icrst je izkušen igralec, a je v tej vlogi šel še za korak naprej v svojem umetniškem oblikovanju nekega odrskega Uka Zlasti je bil odličen v nastopili z Regino, kjer je z zadržanim smehljajem sipat 'z sebe maščevalni načrt Med najmočnejšimi prizori predstave je bil njegov zadnji nastop z žen0 in njegov srčni napad, pri kate- ČETRTA PREMIERA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA Lillian Hellman: »Kobilice" rem mu zdrkne stekleničica * zdravilom iz rok S svojo igro je t> precejšnji meri presenetila tudi EMA STARČEVA, ki je ustvarila Uk nesrečne Oskarjeve žene Birdie. To nebogljeno žensko bitje, ki je bilo v življenju ogoljufano za rodbinsko In, človeško srečo in ki neprestano niha v čustvenih kontrastih med strahom pred možem in drugimi Hubbardi in med zadnjimi eksplozijami nepristnega veselja do življenja, kajti na skrivaj se je že davno vdala pijači, je izoblikovala Starčeva v zelo tenkočutne podrobnosti. Liku se je poznalo, da je bil skrbno oblikovan in da je igralka vešče uporabila kontraste čustvenih razpoloženj. Starčeva je očitno vložila v vlogo velik napor ter se trudila ubrati ta v sebi razklani in v nasprotjih se izživljajoči lik v harmo- nično celoto. Morda je bila pri izigravanju kontrastov še za spoznanje prerezka, kar bi utegnila pri prihodnjih ponovitvah lahko popraviti. ŠTEFKA DROLCE V A je Igrala Kletno Reginino hčerko Aleksandro z veliko prikupnostjo in človeško toplino. Podoba te svetle pojave sredi te-me Hubbardovih je učinkovala kot rožnata zarja, ki kaže v lepšo bodočnost. Drolčeva je podala Aleksandro z izredno rahločutnostjo in je ustvarila podobo nežne, občutljive deklice, ki pa ne bo klonila kot njena nesrečna teta Birdie. marveč bo s pogumom in optimizmom mladosti odšla v novo in lepše življenje, Finančnika s severa, Marshalla, je v kratkem nastopu podal BEL1ZAR SANCIN. Igral ga je diskretno, a poznalo se je, da se je s svojim likom res. no ukvarjal in ga skušal ubrati v nastopu in v jankyjev\ski maski. Mislim, da bi bil lahko stopil nekoliko bolj v ospredje, saj je prav Marshall sprožitelj zapleta v drami in se o njem od prvega prizora dalje veliko razpravlja. Leona Hubbarda je lgral SILVIJ KOBAL. Ponovno smo že opazili, kako ta mladi igralec neprestano dozoreva in se razvija, Leo je za mladega igralca nedvomno trd oreh. Silvij Kobal ga je prikazal kot gizda. linskega izprijenca, na pol lahkomiselnega, na pol že ciničnega. Čeprav ta Leo še ni bil stvaritev v najvišjem pomenu besede, je bil vendarle živo podan in dovoli življenjsko verjeten. Prijetno je presenetil JULIJ GUŠTIN kot črnec Cal. V kretnjah, drži in z izpremenjenlm glasom je z uspehom, obliko- val ta nelahki in nam nekoliko tuj lik črnca. Guštin stalno napreduje in ie zlasti v tej vlogi pokazal voljo do resnega umetniškega oblikovanja. Posebno posrečen je bil njegov prebrisani humorni lik. Nekaj toplih in lepih momen. tov je prikazala VERA REM-CEVA kot črnka Addie. Manj je prepričala s svojo zunanjo masko kot s svojim prijetnim in čustveno toplim glasom. Okusna smiselno pravilna m smotrno razporejena je bila scena JOŽETA CESARJA, slikarja umetnika, ki se tudi kot inscenator zmerom bolj uveljavlja. Posebno vohvalo zaslužijo razkošni, stilu dobe verno prikrojeni kostumi, ki jih je po načrtih SONJF. MIKULETIČE-VE izdelala gledališka krojač-nica. Predstava pomeni enega izmed viškov, če ne višek ustvar-jalne sile Slovenskega narodnega gledališča _v Trstu. Take predstave zaslužijo dvorano v sredini mesta in žig sramote bo ostal na tistih ki nam še vedno kratijo pravico do umetnosti naših gledališčnikov vredne dvorane v Trstu. VLADIMIR BARTOL pa je ver ,ta čas pomagal osvobodilnemu gibanju in prostovoljno dal tud; denar, ki ga je prejel za sol, cigarete in tobak. Toda ko so v vas prišlj Nejnci in izvohali, da Zambelli podpira partizane, so ga aretirali in odvedli v videmski zapor. Ko so aa izpustili, j,s moral Zam-bellj op nastopu svoje službe dati državni upravi obračun svojega dela v Bovcu. Ker ni mogel povedati, da je denar dal partizanom ne da bi sebe in podpirano partizansko edinico potisnil v nesrečo, se je izgovoril, da so skladišče ob njihovem prihodu poplenili Nemci in prc ostanke pa tamkajšnji partizani. Toda državna uprava mu ni verjela in ga zato naznanila sodnim oblastem. Takoj po osvoboditvi je bila proti njemu sodna razprava, na kateri pa so ga oprostili zgradi nasta]e amnestije. Toda javni tožilec je proti taki razsodbi vložil priziv in prizivno sodišče v Benetkah je odredilo, naj se raz prava proti njemu ponovi pred goriškim sodiščem. Včeraj ga je goričko sodišče, ne glede na njegove verodostojne izjave in delovanje, s katerim je pripomogel k osvoboditvi naših krajev, spoznalo za krivega in ga obsodilo na 2 leti zapora, 6000 lir globe in I leto odvzema državljanskih pravic. Kazen so mu odpustili Slavka uslužbencev INAM ne pozna stavkokazov Kljub temu da je ministrstvo odklonilo predlog upravnega sveta ustanove INAM, ki je vseboval nove postavke v pravilniku, ki določa delovne in mezdne pogoje uslužbencev, se stavka nadaljuje. Vendar je upati, da se bo v najkrajšem času prekinila. Uslužbenci podjetja za zdravniško pomoč stavkajo že od 28. februarja, torej že 12 dni. Stavka pa je samo nadaljevanje devetdnevne stavke, ki so jo uslužbenci vodili že meseca novembra lanskega leta. Ker je ustanova za zdravniško pomoč zaradi stavke zaprta, so v Gorici organizirali dajanje najnujnejše pomoči v bolnišnici pri Rdeči hiši. Kopa to ni zadostovalo, so se stavili na razpolago tudi krajevni zdravniki, ki uradujejo v istih urah, kot je to veljalo za ustanovo INAM. Tudi glede zdravljenj, za katera so potrebni zdi-avniki specialisti, so se pravočasno sporazumeli, da ne bi kdo zaradi stavke ostal brez pravočasne zdravniške pomoči. Št. Maver Ceslo je Ireba popravili Prebivalstvo vasi St. Maver je dolgo časa hodilo okoli goričkih oblasti in zahtevalo, da se vendar odločijo in napeljejo elektriko v njihovo vas. St. Maver je tako rekoč predmestje Gorice in se je do nedavnega lahko «ponašalo» s tem, da ni imelo elektrike. Pred časom pa so se oblasti le zganile in napeljale električni tok vsaj v nekatere hiše. Oni. ki elektrike še nimajo, pa predlagajo, naj bi električni vod od Bensovih podaljšali po ul. «Gropaj» do zadnjih hiš y St. Mavru. Da bi se tak predlog uresničil je večina vaščanov pripravljena plačati potrebne stroške. Poleg elektrike pa se pojavlja v St. Mavru še drugo nič manj važno vprašanje. Občinska cesta od Bensovih dalje je namreč v zelo slabem stanju in bi jo bilo potrebno čimprej popraviti. Toliko nujnejše pa bi bilo popravilo te ceste ravno sedaj, ker je lepo vreme, ki privablja v te kraje lepo število izletnikov iz Gorice, ki se zlasti ob nedeljah kaj radi sprehodijo v naravi. Vaščani so mnenja, da bi morale oblasti, če ne že zaradi vaščanov samih, pa vsaj zaradi pospešenega tujskega prometa in izlet-ništva to nalogo čimprej izvršiti. To njihovo prepričanje toliko bolj potrjuje dejstvo, ker vedo, da občina trosi v drugih krajih milijonske vsote brez kakršnega koli uspeha. Mladina iz Podgore ponovi DANES 12. MARCA OB 15 V PEVMI pravljično igro v štirih dejanjih (8 slikah) Mogočni prstan Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane v Pevmi eno uro pred predstavo. Otroci do petih let v spremstvu staršev imajo prost vstop. Konec okrog 18.30. Bodite točni, ker se na zamudnike ne bodo ozirali. Danes zdravniški pregled živ ne Danes bodo pri javni tehtnici živinozdravniki pregledovali živino, ki jo lastniki uporabljajo za delo na poljih tudi onstran meje. Vsi kmete dvolastniki naj pripeljejo svojo živino na ta pregled, ker sicer ne bodo smeli z njo na delo v Jugoslavijo. Carski danes zaradi mer. izlet, kj bi moral biti v Ravascletto, odložen neugodnih snežnih raz- KINO Smučarski izlel odložen Slovensko planinsko društvo v Gorici sporoča, da je smu- VERDI. 14.30: «Toto išče dom«. VITTORIA. 15: ((Skrivnost Ma-yerlinga», D. Blanehard. CENTRALE. 15: ((Vihar nad Malajskim«, R. Preston. MODERNO. 14.30: «Morje trave«, K. Hepburn. EDEN. 14.30: ((Velika dogodivščina«, C. Colbert, / D. KONGRES ASIŽZ mejnih v borbi za mir in deinojiracijo II. kongres ASIZZ predstavlja važen mejaiSc v delovanju demokratičnih žena Tržaškega ozem lja. Začrtal jim je smernice, določil pota. Niso to nova, temveč ustaljena že v sami narodnoosvobodilni borbi, ko so se gradili granitni temelji naši antifašistični ženski organizaciji. Teh smernic in potov se je v svojem delovanju vedno držala. Borila se je za enotnost tržaškega delovnega ljudstva, mu prikazovala, kdo so oni, ki njegove enotnosti nočejo in čemu ga razdvajajo z netenjem nacionalne mržnje in šovinizma; borila se je za bratstvo med tu živečimi narodi in ga ob vsakdanji borbi nenehno ustvarjala in gojila. V svoji borbi je šla skupno z demokratičnim gibanjem Tržaškega ožemita skozi različna razvojna razdobja, toda njeno revolucionarno bistvo je ostalo vseskozi eno in isto, nedotaknjeno od gnilobe kominformističnega oportunizma in izdajstva stvari miru in demokracije. Vsebinsko novega ni torej ničesar v delovanju ženske organizacije, kljub temu pa trdimo, da predstavlja II. kongres v njem važen mejnik. Od kod ta trditev in čemu? Nazorno je prikazal ženam tista načela, na katerih je slonela in potekala narodno in ljudsko osvobodilna vojna in ki so se v borbi proti kontrarevolucionarnemu komlnformlzmu in revizionizmu izkristalizirala.. To so načela bratstva med narodi, njihove enakopravnosti in neodvisnosti, ki tvorijo gibalne vzmeti demokratičnemu gibanju in so preizkusni kamen za vsakega resnega demokrata. Kdor jih zametuje, ta ni demokrat, temu ni pri srcu osvoboditev človeštva od mračnih sil zatiranja in njegov napredek, temveč ima pred seboj le ozke koristi lastne države, da celo lastnega naroda. Naš II. kongres je mejnik v borbi za ta načela. Postati morajo last nas vseh in delo antifašističnih žena Tržaškega ozemlja bo potekalo v tej smeri, toda še bolj odločno in intenzivno, kakor je doslej. Z njim sl bodo utirala pot v tovarne med delavke. Pri- kazovali jim bodo, kdo nosi krivdo za njihov neznosni položaj, kdo Jih slepi in vara s praznimi obljubami ter Jih odteguje od prave in edine borbe za njihove pravice. Ponesle bodo ta načela v podjetja in ustanove, povsod kjer koli se zaposluje ženska delovna sila, pa tudi tja med množice kmečkih žen, katerim nihče ne priporna, da so V bistvu le mezdne delavke. Kominformistične agentke se dobro zavedajo pomembnosti našega II. kongresa in tudi dobro vedo za odmev, ki ga je imel v demokratičnem svetu. Zaradi neprestanega vzpona naše organizacije so ga nujno morale tudi pričakovati. Razumljivo je, da bi napravile vse, da bi preprečile sam kongres, če bi jim bilo le mogoče, toda postale so tako osamljene, da se jim kljub mobilizaciji po vseh ženskih celicah ni posrečilo spraviti skupaj niti tistih par razgrajačk, ki so ob drugih prilikah tako rade razkazovale svojo bojevitost. Preostalo jim ni drugega, kot da se omejijo na člančič na tržaški strani «runita«, v katerega so stisnile vso svojo modrost. V njej so lz-tuhtale nič manj kot to, da žene Tržaškega ozemlja niso vedele za naš kongres, ki je bil takole v družinskem krogu. Morda je zaradi družinskega kroga oblast odrekla po vrsti vse štiri dvorane, ki smo Jih prosili? Antlfa-šistke Tržaškega ozemlja se le predobro zavedajo, kdo nosi po pravici ime ASIZZ, ker ni izdal revolucionarne vsebine organizacije, in kdo sl ga privošči le še za paradiranje. Njihova revolucionarna razgledanost je tako široka, da znajo na mah ločiti resnične demokrate, ki s pravilnim pristopom k tržaškemu vprašanju utrjujejo tabor miru in demokracije, od onih lažidemokra-tov, ki jim tudi tržaško vprašanje služi za klečeplazenje pred imperialisti. Prav ta revolucionarna razgledanost je tudi najboljši porok, da se bosta komin-formistično mračnjaštvo in zlaganost, v kolikor ju je še v vrstah demokratičnih žena, umaknili luči in resnici. |&jim / i-r-m & Na našem kongresu smo raz-pravljale o marsičem. Sprejele smo nove naloge, začrtale smo si smernice za bodočnost. Tovarišica Reschitzova se je v svojem ref etatu dotaknila tudi kmečke žene-delavke in o njej bi hotela povedati iz življenja, ki ga doživljam v tržaški okolici. Ta okolica je bregovita in zemlja, ki jo premore hiša v devetindevetdesetih primerih ne more preživljati družine. Vso polna je kraškega kamenja, kot IZ DlaKUSIJE NA II. KONGRESU ASIZZ OKOLIŠKA ŽENA PLETILKA PRI DELU bi na njej rastlo, zato je tudi tako skopa in zato je skromen in nezadosten kruh, ki ga daje v plačilo tistemu, ki jo kljub temu goji in obdeluje. Prisiljen je iskati zaslužka drugje. Za zaslužkom gredo možje in žene. Možje delajo kot ribiči, luški delavci in težaki pri gradnji cest, še največ Pa jih je zaposlenih v industriji. Nekoč je industrija pomenila precej stalen zaslužek, danes pa zaradi zastoja tržaškega gospodar stva tega ne predstavlja več. Mezde so nizke in večkrat se dogodi, da mora mož ostati doma, ker so ga odslovili z dela. Take so okoliščine, v katerih živi naša kmečka žena, tudi sama delavka, ki za časa moževe nezaposlenosti prevzame skrb za vso družino na svoje rame. S kakšnim delom se zaposluje? To je zelo različno. Sv. Križ, kjer živim jaz, je izrazito ribiška vas. Možje so zaposleni z ribolovom in pri tem njihovem delu jim tudi žene pomagajo. Da si boste bolje pre-dočile težko, naporno življenje naše vasi, vam povem, da sta v njej le dva motorna čolna, s katerima gredo lahko na odprto morje. Ostali so majhni čolni, a tudi v svetu, tem bolj se bo naša enotnost in bratstvo med našimi narodi utrjevala. Usoda Trsta ne sme biti odvisna od velesil, ne sme služiti tem, da bi med seboj poravnavale račune, kot so jih na pr. 1918 leta. Zanjo naj se sporazumejo jugoslovanski in italijanski narod in upoštevajo naj našo voljo. Zato se bo naša kmečka žena borila prav tako odločno, kot se je borila v dobi narodnoosvobodilne borbe in v vsej povojni dobi. Motijo se oni, ki mislijo, da je trudna, ki hočejo izkoriščati njeno narodno zavest za svoje ozke razredne interese. Me kmečke žene delavke jim bomo odgovorile s tem, da bo mo poglobile bratstvo z italijanskim delovnim ljudstvom in da bomo ostale zveste jugoslovanskemu ljudstvu v njegovi pravični borbi za zmago resnice, s katero se borijo tudi za svobodo vseh zatiranih naro dov. Naj živi naš II. kongres, izraz zvestobe in zaupanja Titovi Jugoslaviji in njenim' naporom za zmago demokracije v svetu in odgovor vsem obrekovalcem ki bi radi načo borbo in naše svete žrtve prikazali kot duševno čvrst. Velllia izredna razprodaja vsega blaga na zalogi Popusti od 20 do 50 loj IOmAZZIIO del - Gallcrfa Prott* €orso TRGOVINA Oglejte si zalogo Ulica Vasari Dr. H. S I X <; /OltO/.mtAVVIU izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavetd*'1 in plastiki. - Največja garancija. _ Sprejema od 10 do 12 in od 15 do *■ (Govori slovenski) TRST, Ul. Torrebianca 43 - Vogal Ul. Carduc®' IkMmaUlvbO- .. OiAl 'ui. ...................................................................................................................................................................... iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiihiiiuiiiiiiiimmmiiiiiiii......mn................................................................................................................... SPISAL Rodil sem se v Gospodovem letu 1664 na dan sv. Izidorja, in sicer ravno tu na Visokem. Oče mi je bil Polikarp Khallan, tudi Khallain, lastnik dveh kmetij na Visokem, mati pa mi Je bila Barbara Khallanin, tudi Khallainin, rojena na Suhi kol ostalih dveh narodov za popol-1 druga hči ondotnega kmetovai-no enakopravnost vseh treh na- ca Vovka VVulffinga. V mali cerkvi sv. Martina me je na ime svetnika Izidorja krstil gospod Karel Ignacij Co-delli, takrat župnik v Poljanah O krstu se je govorilo po celi dolini. Imel sem osem botrov: štiri moškega In štiri zenskega spola. A pri krstni pojedini se je spilo toliko črnikalskega vina, da sta se boter Kožuh s hriba Sv. Sobote in boter Hme-ljinec s hriba Sv. Volnlka sporekla In skoraj do krvi stepla. Zaradi tega so previdne ženske že tedaj govorile, da otroče, ravnokar rojeno in na Kri-stovo vero krščeno, ne bo Imelo sreče na svetu. Ta govorica — božji Porodnici bodi potoženo! — se je pozneje dobro izpolnila, kar bo vsakdo sprevidel iz tega mojega pisanja, h kateremu sem se odločil, ko sem bil kakor drevo v zimi, brez listja in soka. Boga pa le hvalim, ker mi Je podelil še toliko moči, da mi ni odpadlo pero, dokler ni bilo zapisano, kako sem grešil, kako klical božjo Jezo nase In kako sem delal premalo pokore zase in tudi za svojega očeta Polikarpa Khallana, ki ni živel ne pravično ne Bogu dopadljivo. Ze otroška leta so mi bila v nadlego in težo življenja sem občutil na sebi kot breme, mučno in grenko. Kdo Je btl moj oče Polikarp? Od kod Je prišel? Kje Je bil poprej? Bog ve! O vsem tem takrat še ničesar nisem vedel, samo to sem občutil, da Je bil Polikarp Khal lan trd, temen in brezrčen gospodar, kateremu ni nikdar posijalo sonce v dušo. Cez vse mere je delal grdo s svojo zakonsko ženo, katera mu Je rodila mene In pet let mlajšega brata Jurija. Naša hiša ni bila hiša božjega blagoslova. Imeli smo več nego drugi, posedovali smo vsega dosti, a pod nobeno streho se ni tako malo molilo in tako obilo preklinjalo kakor ravno pod našo. Gospodar je poznal kletvine celega sveta. Preklinjal je v Jeziku, kakor ga govori ljudstvo v tej okolici, ali hudiča je klical tudi v jezikih, katere govore narodi po tujih deželah. Pozneje, ko me je zaneslo med tujce, sem se zavedel, da Je preklinjal po nemško, po laško in še celo po španjolsko. Ko Je umrl, Je nesel torej s sabo na koše samih krvavih grehov, tako da še danes molim, da bi v nebesih spregledali Polikarpu Khallanu njegove grehe, ker drugače ne vem, kako naj izhaja na onem svetu pred ivo-Jim Sodnikom. Ko sem se začel zavedati življenja, Je bil oče že petdeset let star. A visok je bil kakor jablana In hrust kakor medved, ki trga ovce po Blegošu- Govoril je malo besed, pa nobene prijazne, in na hlapce in dekle Je prežal, da niso postopali In zanemarjali dela. Kogar Je zalotil brez dela, Je bil tepen, da se Je Bogu smilil in da je dostikrat komaj življenje odnesel. Bog mi Je priča, da je bila mati Barbara najboljša gospodinja in da je z varčevanjem na vse mogoče načine množila imetek svojemu gospodarju. Ta pa se ni sramoval, pred otroki ln pred posli udariti jo mnogokrat po tankem obrazu, da se Ji je ulila rdeča kri po licu in suhih čeljustih. Koliko Je prejokala ta mučena zenska, ve samo Mati bo/ja, ki je Stela v nočeh solze ponižne in v trdo usodo vdane moje matere. U-smiljenja ni poznal divji in razjedeni visoški gospodar; kričal Je pod težkim bremenom, katero si je bil sam navalil nase, tako da Je tudi on v nočeh ječal in stokal, kakor da bi pri ztvem telesu tičal giohoKo v črni zemlji. Kar smo dobili Jurija, ni več spal pri svoji zakonski družici. Otroka z materjo sva prenočevala v gorenji hiši. Zase pa si Je oče izbral svoje prenočišče v kleti. V to klej Je podnevi prihajalo le malo svetlobe pri dveh nizkih in zamreženih oknih, po stenah pa Je vlažnost silila iz ometa in v debelih kapljah lezla po črnem zidovju. Tu sl Je — kmalu po rojstvu brata Jurija — stolkel nerodno ležišče, katero je sam postiljal in h kateremu ni ime'a pristopa ne žena ne dekla. Ko sem postajal starejši in ko me Je časih zvabila svetla luna s postelje, sem sc pritihotapil pred klet in čul sem, kako Je oče kričal v spanju, kako Je odganjal nekoga od postelje, kako je tulil ln hropel. NI ga užival počitka v nočeh in nekdo je moral valiti skalo po njem, tako da Je starec obupaval pod njo, kakor da je zagazil pod mlinsko kolo, ki ga Je globoko v vodi trlo in stiskalo, da ni mo. gel premakniti uda In ne dati duška zaprti svoji sapi. Bil sem star dvanajst let. Takrat me Je mati prvič peljala v mesto. Nadaljevanje sledi Ikelii vMkis =1 m o* Ul oblek1’ , cip izdelujem po zmernih Naslov na uprsv* fflir1 lit** nove, lfjt nove »fr lesov. • ezdne jfiš šče, furnir, parketa *n- nudi najugodneje Mizarji podjetniki kmetovalci URELIN1STVO- ULICA MUNTECCHI, št. b, 111. nad. — Telefon štev. 83 808, UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefonska št. 73-38 OGLASI: od 8 30-12 In od 15-18 - Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm vilme v širim i stuipca. trgovski #u, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vlak mm širine 1 stolpe; za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco 1-11., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battlstl 301a-I, Tel. 70. msi p NAHOCNINA: Cona A: mesečna 280. četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.90, :neseč»° Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozernskel* Ljubljana, TyrSeva 34 • tel, 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. —» izdaja Z&loZntstvo tržaSkega tiska