Tipizacija proizvodov zvišuje storilnost Standardizacija in tipizacija prodzvodov imata zelo po-membno vlogo v gospodar-skem naipredku vsake di'žave, kex večata delovno storilnost in s tem tudi pocenjujeta pro-izvodnjo. Zamisel, da bi nekaterim proizvodom dald kvalitetno in kvantitetno določeni standard in da bi skrčili na minimum število raznih tipov, se je po-javila med prvo svetovno voj-no v angleških tovarnah mu-nicije in ameriškLh ladjedel-nicah. Ker je bilo treba pove-čati proizvodnjo vojnega ma-teriala in ladijskega prostora, so začeli prcrizvajati tipizirane proizvode z določenimi kvali-tetnimi in kvantiteinimi last-nostml Po vojni so to prakso pre-nesli iž vo.jne v civilno pro-izvodnjo. Š tem vprašanjem so se začela ukvarjati razna podjetja, pa tudi znanstveni-ki in raziskovalci, tako da so začeli tudi v teoretičnih raz-pravah obravnavati problem standardizacije iai tipizacije proizvodnje. Leta 1900 so v ZDA izdelaU 55.000 raznih tipov žarnic. S standardiztranjem voltaže in drugih kvalitet so leta 1923 to število skrčili na komaj 342. S tem so omogočili uvedbo in uporabo visokoproduktivnih strojev za proizvodn.io žarnic, ki so zamenjali drage ročne operacije pri izdelavi žarnic. S temi stroji so začeli izdelo- vati velike količine žaniic po nizkih cenah in boljše kvali-tete. Velika svetovna gospo-darska kriza tridesetih let in druga svetovna vojna je šft bolj pospešila standardizacijo in tipizacijo proizvodov Neposredno pred drugo sve-tovno vojno so mnoga ame-riška podjetja pod vplivom vojnih dogodkov, ki so se bli-žali in na podlagi pre.jšn.jih izkušenj začela v velikem ob-segu standardizirat! svojc pro-izvode in krčiti Stevilo raznih tipov izdelave. Tako so Jeta 1937 v ZDA zmanjšali štcvilo tipov naslednjih proizvcxiov: Zavojev od 78 na 11 Bombažnega platna od 4rn np 94 Bolniškega in zavodskega perUa in bombaža od 454 na 28 Jeklenih plošfi od 1630 na 209 Sadnih konzerv od 200 na 21 Steklemc za mleko od 49 fta 4 Opeke od 75 na 2 ' Se bolj prepričljiv primer predstavl.ia tipizacija in stan-dardizaci,ia avtomobilov v ZDA in Veliki Britani.ji prcd drugo svetovno vojno Po zaslugi uvedbe standarda 5n zman.jšanja tipov avtomo-bilov so v ZDA hkrati pospe-šili proizvcdnjo. ki je postala kvalitetno bal.jša. cenejša \a širokim plastem prebivalstva bolj pristopna. Posledica lega .1 bila. da so leta 1939 skr-6ili tipe avtomobilov na toko majhno šttvilo. da je med vsemi prodanimi avtomobili bilo 54% treh vodilnih morie-lov Leta 1939 so 89% v?eh avtomobilov izdelale tri vo-dilne družbe. ki so svojo pro-izvodnjo usmerile na samo 10 modelov avtomobiiov in 15 ti-pov motoriev V Veliki Bntamji je biio leta 1939 med vsemi prodani-mi avtomobili 27% takih. ki so pripadnli trem vodilnim modelom. medtem ko je nii-hova proizvodnja predstav! a-la dve tre>t.iini ceiotne proiz-vndnie avtomobilov v Veliki Britaniii Velika Britaniia je zlasti mf>d drugo svetovno vojno za-čela uva.iati stnndnrdizii'>:io :n tipizacijo praizvotiov m s ie na tem področju pridobia do-sti izkuJeni. Tako .ie ena na.i-ve5iih tovarn čoknlsde zman.i-šala število tipov svoi:b pro-i/Tvodov in oblike zavitkov od 237. kolikor .ilh ie b:k> leta 1939. na samo 29 leta 1942. S tem se je zman.iSala zs 4ff^ pntrebna živa delovna sila za eno tono ter zmanišal potro-šek p^pirja za zavijanje iz-delkov.