ra PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO SjiAtev. 373 - Cena 4.- lire OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO F R I ORJE Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale TRST, torek, 20. avgusta 1946 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni it. 1 - L Tel, it >3806 93807. 93808. Kokoplel »e ne vre/a Jo če Jugoslaviji ne bi priznali pravice do reparacij, ne bi mogli reSi, da se niso zrušila vsa moralna načela, zaradi katerih so šli v vojno narodi, ki ljubijo svobodo. KIDRIČ o tržaškem statutu Kardelj________________ RST NE SME BITI ODREZAN OD JUGOSLAVIJE Tržaškemu ljudstvu pa je treba zagotoviti popolno lastno oblast iv, •lasno> da »pada tržaški u i J}4 P1'''0 mesto med vsemi, 'Pari V tednih ret?.jo is bjio*1*! V poslednjih dveh dneh Ptriz 19. — Dan za dnem po- lj, ^ javljeno nekaj informa-^*kp2&devai° v prvi vrsti statut J.a "^narodnega ozemlja. jValee angleške radijske J® objavil o tem nekaj po-^»iik ®tlri delegacij« V Svetu feaviii mlnl»trov velesil so pri-Učrtj Sv°Je posebne načrte. Ti * V,..88 ujemajo v tem, da bi ?’ L, svet ZN imenoval trža-te8UV’ernerja> da ljudska na imenovala državni svet, kad bila izvoljena na osnovi e<^ei eplosne in tajne volivne ‘^omu svetUi ki bi imel ne-loeo tržaške vlade, pa bi •to! v' ki ^ ilh ljudstvo vo-blV: re^n° pripadali tudi guver-guverner in pristaniški podzemlje bi imelo še svoje 1 demokratično izvoljene krajevne oblasti. Omenjeni štirje načrti pa se ne skladajo v tem, kako naj bi bila sestavljena ljudska skupščina, kakšna naj bi bila finančna ureditev teritorija, kakšen njegov letni preračun, s čim naj bi krilo svoje začetne primanjkljaje itd. Angleški načrt polaga vso važnost na guvernerja, mu daje večjo oblast in večjo odgovornost, sovjetski pa uveljavlja v večji meri oblast in odgovornost predsednika ljudske skupščine. Angleži utemeljujejo ta svoj predlog z napeto situacijo, z obrabljenim demokratskim mehanizmom in z narodnostnimi ter političnimi nasprotstvi. V sovjetskem načrtu pa je točno ugotovljeno, da bo le po njegovem mogoče zagotoviti popolno svobodo ljudstvu. Sovjetski načrt daje guvernerju le možnost, da v 10 dneh vrne ljudski skupščini dekret, ki ga je bila prej sprejela, če bi bil v nasprotju s tržaškim statutom. Angleški načrt pa zagotavlja guvernerju veto glede vseh ukrepov skupščine in mu zagotavlja posebno oblast v primeru političnih nemirov. Skupščina naj bi uveljavljala svoje sklepe po sovjetskem načrtu z navadno, po ameriškem z dvetretjinsko večino. Vsi štirje načrti »e spet skladajo v tem, da bo moralo biti tržaško ozemlje demilitarizirano, pri čemer so izvzete policijske, orožniške in carinske sile. Sovjetski načrt predvideva tudi carinsko in železniško unijo z Jugoslavijo ter možnost, da bi ee Tržačani in Jugoslovani svobodno selili iz tržaškega ozemlja v Jugoslavijo in narobe. Francosk; načrt pa predvideva za promet dve posebni komisiji pristaniško in železniško, ki bi bili v njih zastopniki štirih velesil. Vse področje naj bi bilo trošarin in carin prosto. Kar se tiče razmerja Italijanov in Slovanov, predvidevajo vsi štirje načrti pariteto italijanščine in slovenščine ter nekoliko bolj omejene pravice za hrvaščino. Statut tržaškega ozemlja ®ora biti zgrajen na demokratičnih načelih in ne po kolonialnih vidikih "• fk&M1 kigoslovaHske delegacije [8- tajjj Kardeij je v zve z j, z načrti statuta sprejel pariškega Ita . alca londonskega lista »Ti-•tališ •mu dovolu daljši intervju tfe Jugoslovanske delegacij« L ' !|lta 3e ugotovil, da Štiri ve-Iti,, kile sposobne sporazu-L 0 tržaškem statutu. Zara-',,,s° poredložil« konferenci ,&wte. *Iovansfio stališče se v sklada z nobenim iz-^ ’ kajti po jugoslovan-mora biti Trst v H . 'ki vezan na Jugoslavijo, tu/° v interesu Trsta same-ii. °r tudi potreba Jugosla. fjv 'se srednje Evrope, vseh . Podonavju, ^tdbl: • .e,i je naglasil, da skuša-"at ’ ameriški in franco-Lj. n Omejevati pravice kra-ip^okiasti kolikor le mogoče *V,r.nati čim večjo oblast gu-E Praktični namen take tM® je povsem jasen. Tista a kih sil, ki bt si prido-t i* Vi*liv na guvernerja, »\ način zagospodarila v Sto -deIj Je s cel° vrsto j. v jasno dokazal dejanje načrtov. Tak sta- Ponduril bi ne imel niče-lega z demokracijo, tak v navadi v kolonijah in Sil* °d'rlsnih državah, kjer M ..'neniu prebivalstvu od. osnovne demokratične *§„•' analiziral sovjetski na-*E.®lasil, da prisoja krajev-živalstvu čim večjo mo- guvemer dejansko le čuvar mednarodnega statuta, na dejansko demokratičen način bi se ž njim uveljavili sklepi Sveta zunanjih ministrov štirih velesil in zato s tega vidika sovjetskemu načrtu ni kaj oporekati. Kardelj je nato obeleži jugoslovansko stališče. Sodimo, je dejal, da Trstu ni potreben ni. kak guverner in da bi bilo dovolj, ko bi stalni zastopnik kakor na primer kakšen visoki komisar organizacije Združenih narodov pazil, da bi se mednarodni statut ne kršil, obenem pa i-mel pravico, da bi v spornih primerih, nastalih v zvezi s statutom, ukrenil vse potrebno, da bi se statut zavaroval. Po naši zamisli bi bile morale biti vse zakonodajne in upravne pravice v rokah ljudske skupšči. ne, ki bi imenovala tudi za to odgovorne organe. Potrebno je, da se zavarujejo pravice Jugoslavije, ki bi izhajale zanjo iz tega sporazuma, in da bi jih branil stalni zastopnik Jugoslavije, ki bi na tak način re-prezentiral njeno realno unijo s Trstom. Kardelj je poudaril, da bo Jugoslavija predložila konferenci svoj poseben načrt O Trstu. Pri tem načrtu jo je vodila želja, da se čimbolj približa načrtom ostalih zaveznikov. Ne moremo pa pristati, je s poudarkom zaključil, da bi bil Trst odrezan od Jugoslavije. Pripravljeni smo popustiti do skrajnih mej in iti na roko drugim Željam, krajevne, mu prebivalstvu pa zagotoviti popolno lastno oblast. Kidrič o reparacijah Ne bilo bi ne pravično ne moralno, ko država, ki Je postala glavna žrtev italijanskega napada, ne bi prejela primernih reparacij Jugoslovanski minister za industrijo ln član. jugoslovanske delegacije v Parizu Boris KldriS, ki je imel s poročevalcem lista «New York Herald Tribune* že razgovor o carinski in valutni uniji Trsta in Jugoslavije, je dal omenjenemu novinarju še nekatere izjave o Jugoslovanskih reparacijskih terjatvah nasproti Italiji. Med drugim je izjavil: Ko govorimo o jugoslovanskih reparacijskih zahtevah, jugoslovansko gozdno premoženje ir. živino Ne moremo verjeti zagotovilom, je Kidrič nadaljeval, da bi Italija ne zmogla poravnati škode, ki Jo je povzročila. Jugoslavija je izgubila tudi velik del svoje industrije. Jugoslavija je ob raznih prilikah že večkrat poudarila, da se noče maščevati, da želi pravi- O odkrltfu orožja v Tržiču pri Članih Parti-to d’ azione agencija VZN-NNU še vedno trdovratno molči. Zakaj ? Cen mir in dobre odnošaje z vsemi sosedi. Ne bi pa bilo mogoče razumeti in predvsem bi ne bilo ni pravično ni moralno, ko bi prav država, ki je postala glavna žrtev italijanskega napada, ne prejela primernih reparacij. Za zaključek je Kidrič poudaril, da so jugoslovanske zahteve naproti Italiji minimalne v primeri s škodo, ki jo je Jugoslavija v resnici utrpela. Ce ne bodo priznali Jugoslaviji teh do skrajnosti omejenih terjatev, ne bodo mogli reči, da se niso podrla vsa moralna načela, zaradi katerih so šli v vojno narodi, ki ljubijo svobodo. Latentna kriza vlad« v Italiji, ki jo je povzročil De Gasperi s svojim zanimivim govorom na pariški konferenci, prežetim s šovinizmom in imperializmom mesto s spravljivim duhom in težnjo, da se branijo resnično italijanski interesi, je spravila italijanskega ministrskega predsednika v zagato, da se Je odločil za pot v Rim, kjer bo ostal do prvih dni prihodnjega meseca. V razgovoru S poročevalcem agencije «Ansa» se je skušal tudi braniti obtežb, spričo katerih so se mu zamajala tla pod nogami, ZavraCal je krivdo za svoj pariški nastop na ministrski svet in italijansko delegacijo, kljub vsemu pa se ni mogel otresti svojih predsodkov, ko Je pripomnil, da italijanski delegati v konferenčnih Odborih ne bodo imeli noben« glasovalne ne svetovalne pravice, pa da je «koval železo, dokler je bilo vroče*, in da je »italijanske zahteve vbil v glavo onim, ki bodo morali odločati o stvari*. Kaj si obetaj v Rimu Tudi Nenni je skušal Oporekati, da bi bila v Italiji zaradi tega nastala kriza v vladi. Togliatti pa je danes ob svojem povratku v R'm v razgovoru z novinarji glede Odložitve tržaškega problema ugotovil: pred letom dni je bil položaj boljši od Sedanjega. V enem letu bo še slabši. V ostalem tudi on ni prepričan, da bi mogla izbruhniti zaradi tega dejanska kniža vlade. Italijanski politiki so govorili tu-1 di neposredno o mirovni pogodbi. Nenni je pravil, kako se je .sestal j s Kardeljem v Parizu. V zadevi teritorialnih vprašanj ni uspel niti za ped. Tržaško mednarodno področje bi utegnilo postati elemer.t sodelovanja mesto borbe med Rimom in Beogradom. Kar se pa tiče ravnanja a itali jensko manjšino v Jugoslaviji, je dobil prav Izrecne obete. O mejah tržaškega mednarodnega področja pa spet ni mogel doseči nlkakih rezultatov, ki bi ga zadovoljili. Togliatti je danes izjavil o svojem razgovoru z Molotovom, da je sovjetski zunanji minister naklonjen političnemu in gospodarskemu preporodu Italije. Minister Cor-biuo, ki s« je vrnil skupaj ž njfm v Rim, pa je menil, da bo morda mogoče doseči kakšno Spremembo načrtov o mirovni pogodbi z Italijo, kolikor se velesile glede njenih posameznih določb niso zedinil«, toda veKkih sprememb ni pričakovati in sporne določbe za Italijo tudi nimajo večjega pomena. V Vidmu pa se j« oglasil finančni minister Scoccimarro, ki je o najnovejšem položaju na Primc r-skem dejal, da je italijanska komunistična strar.ka obsodila vsak morebitni načrt prevrata na Primorskem; samo iskrena in trdna spravljivost in težnja po sporazumu z Jugoslavijo lahko koristita intertsom italijanskega ljudstva Prizadevali si bomo, omiliti napetost ne glede na vse, kar bi utegnili skleniti v Parizu Stari grof Sforza pa je šel v daljno Limo. da je lahko »demantiral* ugotovitve jugoslovanskega podpredsednika vlade Kardelja, da je Italija svoje dni Jugoslaviji vsilila rapalsko pogodbo. Pri tem se je Italija po njegovem celo odrekla pomoči že umrlega MUleranda In Lloyda George©, se celo odrekla Dalmaciji in podprla Jugoslavijo proti habsburškim separatistom. Pozabil je seveda povedati, kako sta skupaj z Bononvjem Vesniču ukradla njegovo diplomatsko š'f~o in potem izbila Jugoslaviji š? Reko poleg Trsta, Goriške in Istre, Jugoslovanski sindikati so večkrat protestirali proti zavezniški poMtiki v coni A Moskva, 19. Tanjug. — Jugoslovanska sindikalna delegacija je imela v uredništvu lista tTrud* razgovor s predstavniki sovjetske• ga tiska. Vodja delegacije Lesko-oič je govoril o sedanjem pololaju v coni A Julijske krajine, ki je pod anglo-ameriSko vojaško upravo. Omenil je osvoboditev Julijske krajine in Trsta po Jugoslovanski armadi, obljubo britanskih oblastI, d«, bodo spoštovale ljudsko voljo in nato vse dogodke, ki so sledili prav do današnjih dni. Leskovih je nato dejal, da so jugoslovanski sindikati večkrat Odločno protestirali proti tej politiki in poslali številne spomenice organizaciji Zdruienih narodov, svetov- ni sindikalni zvezi in aglo-ameri-Skim oblastem. Drugi član delegacije je nato govoril o položaju makedonskega ljudstva in dejal, da to vprašanje še ni rešeno, ker je del makedonskega ljudstva Še izven meja makedonske republike. Dejal je, da je poloiaj egejskih Makedoncev, ki so se skupno z grškim ljudstvom borili proti nemškemu okupatorju, danes zelo tragičen. Leskovic se je ob zaključku zahvalil centralnemu svetu sovjetskih sindikatov, ker »o delegaciji onto-počili Obisk v Sovjetski zvezi In je s hvaležnostjo poudaril zanimanje, ki ga sovjetski državljani gojijo do nove Jugoslavije. Politika morskih ožin Turčija ni izpolnjevala prevzetih obveznosti V pričakovanju zadnjih predlogov Včerai je zasedalo šest konferenčnih odboror, med njimi gospodarski odbor za Italllo tem načrtu bi ostal, moramo upoštevati, da je posta- ena vojna v Palestini — Arabska liga je ®hlepe arabskih zunanjih - Aleksandriji. Sklenili '°nd ° aral>sk® driave ud*-to 1° Vest«h « Sh ^io-J6rUZa,ema je tajna d' V t>rimaru, da bi amrtno '-postaja grozila žre- ™ - J&*l «----- - f" b0hovnc dobili skrlvno- $ it ,1.. snnrnZIV, a — K/, rw%_ IC* *ktei'"'U 8poroiil°. da bo po-„ r'Mt, ° v zrak. V vsej naglici ln 86 nato po ,6. |V 1« biu vl vrnili. Takih po-v Mdnjem tednu že 10. so za nocoj sklicali t* |k,04v«>'S ank® v znak protesta ", S J=ru!”,3u prl,eljencev na Čila ' ^ vra^ mu 80 d*"a« britan. e. kontro,° nad potni->ii *li h« t Privatnimi vozili t nkih pa so nadzoro- fioiitiLjtomskl sili in o K11 fh problemih fr! razpravlja pro V 8 hn^. natelh o vprašanjih hibe, ln sveta". ijv;;u8- o Nemčiji in o bo- vš{ Pravl> d* odslej ruija, v katerem ne bomo čutili vpliva atomske energije, vendar smo daleč od tega, da bi mogli uporabljati atomsko silo za preskrbo vsakdanjih iivljenj-skih potreb. Smo na svitanju novega sveta — nadaljuje Einstein — učenjaki so dali ljudem pomembne sile, politikanti pa so se jih prilastili. Svet mora izbrati med neizmernim pustošenjem, ki bi ga povzročila uporaba atomske sile v zavojevalne svrhe, in med bujnim napredkom znanosti, ki ho služila civilizaciji. Ce b; izbruhnila nova vojna, bi nova sredstva povzročila teke nesreče, da bi za vedno izginila mesta ln narodi. Edina mogoča rel.iev je po Einsteinu premaganje nacionalizma. Ze sama nemška ngvapnost bi jnorala ublažiti nasprotja, ki obstajajo med zmagovalnimi silami. Danes pri modernem oboroževanju ne moremo ločiti varnosti ene države, ali kontinenta, od varnosti celega sveta. O Nemcih pravi Einstein, da jih ni mogoč* prevzgojiti v 20 ali 30 letih. Vzroki njihovih nesreč so po njegovem mnenju tehnične narave, ne pa posledice političnih načel, katere so si prisvojili. Edini način, da bi vzpostavili resnično varnost je, postaviti Nemčijo v tak položaj, da ne bi mogla več razpolagati z mogočno industrijo, ki bi ji dala motnost, da bt sl tretjič poskušala podvreči Evropo. Zaupam, ljubosumnost, ki obstoji med govalcl, ne bo preprečila razu rešitve tega važnega vpratfaivja. Nemška nevarnost bb obstajala M, <3* bo obstajal nesporazum ut*d zmagovalci. la Jugoslavija v drugi svetovni vojni glavna žrtev italijanskega napada in da je morala prenesti glavno težo, glavno breme v vojni z Italijo. Po podatkih, ki jih je zbrala jugoslovanska državna komisija za vojno škodo, so italijanske okupacijske sile prizadejale Jugoslaviji približno 10 milijard ameriških dolarjev Škode. Ti podatki pa se nanašajo samo na jugoslovansko ozemlje izpred drug* svetovne vojne, ki je bilo pod neposrednim nadzorstvom italijanskih oboroženih Sil v času cd 6. aprila 1941. do septembra 1943. in ki ne obsega onega ozemlja, na katerem so Italijani operirali v sporazumu z ostalimi sovražniki in silami vazalskih vlad. Tudi se ti podatki n« nanašajo na škodo, povzročeno hcvatskemu in slovenskemu prebivalstvu na Primorskem. le ta škoda sama pa presega 1100 milionov ameriških dolarjev. Da j« bila škoda tako velika, j« razumljivo, saj so italijanske oborožene sile zasedle eno tretjino jugoslovanskega ozemlja, se polastile vsega jugoslovanskega prometnega perka in vse trgovinske mornarice ter brezobzirno izkoriščale tosau- '4 :un$« 30 milijonov frankov za »italijansivo" Dalmacije Da bi podprl, svoje argumente, je nekega dne v debati s Clemenceaujem Son-nino (takrat zunanji minister — op. ur.) opozoril na Članke v francoskem tiska. Grozni stareo je ostal miren; brez besed je odprl predal svoje pisalne mize in izvlekel dolg seznam imen ip številk: bit jo eezMm — Verjetno nepopoln — vsot, ki jih je znani Sohntnov agent razdelil francoskim novinarjem, šlo je oktog so milionov frankov. (Nagrada je veljala za Članke, ki so morali zagovarjati sitalijanstvo» Dalma-jlje. Op. ur.) Iz knjige: Carlo Sforza, »Italija od 1914 - 1944, . kot sem jo videl jaz». Koliko je ie stala kampanja za ti tali janst voz Julijske krajine in Trsta t. V konferenčnih odborih se je danes nadaljevalo delo e polno paro. Sestalo se je po vrsti 6 konferenčnih odborov. Čeprav še je politikom začelo muditi zaradi bližnjega zasedanja skupščine ZN, kaže. da bodo diplomati v odborih tudi še potem nadaljevali svoje delo. Medtem je Bevin nadomestil Al«. xandra, ki se Je vrnil v London. V Pariz je prispel južnoafriški m/-nietrski predsedsik general Smuts. Vsak čas pa bo prispela v Pariz albanska delegacija pod vodstvom Envera Hodže. Masaryk je izjavil, da se bodo v kratkem pričela neposredna pogajanja med Češkoslovaško in Poljsko. Poljski zunanji min'ster pa je priredil vsem udeležencem konference velik sprejem. Tatarescu se je v razgovoru z novinarji izrazil proti »istemu mednarodnih blokov, ki bi mogli samo ojačiti klice sovraštva in nesloge. Evatt se je oglasil s posebnim predlogom, d* bo treba že v okviru konference s posebnim sodiščem zagotoviti splošno obrambo človeških pravic. VpraSanie kcmuetenc m pododborov V Odboru za gospodarske določbe mirovne pogodbe z Italijo so spočetka razpravljali o tem, kaj vse spada v njiho,vo pristojnost. Prišli so do zaključka, da poleg določb, ki so čisto gospodarskega značaja, tudi politične, v kolikor bi utegnile izzvati gospodarske)posledice. Pivi zaključek Je bil tak, da bo odbor stopil v stik s politično teritorialnim odborom in v danem primeru predložil svoje stališč« o enem ali drugem političnem vprašanju. V debati se je oglasil tudi jugoslovanski delegat, ki je vprašal, kako so v drugem dodatku k mirovni pogodbi dodelili vprašanje hldrocentral na francoski meji v razpravo političnem teritorialnem odboru, vrsto vprašanj, ki zadevajo italijansko jugoslovansko mejo ptf gospodarskemu odboru. Razprava o proceduri v odboru Se Je zavlekla, pa je bilo sklehjeno povprašati generalni odbor konference, o katerih vprašanjih političnega značaja naj razpravlja tudi gospodarskj odbor za mirovno pogodbo z Italijo. Predsednik je opozoril, da morajo biti, že danes tajništvu odbora predloženi vsi spreminjevalni pogoji. Razprava se je nato zasukala na vprašanje pododbora. Poseben pododbor bo po odločitvi o kompetencah odbora pripravil vse potrebno za meritorno razpravo o posameznih členih pogodbe. Angleški delegat, je med drugim predlagal, da se takoj ustanovi pododbor za reparacije. Sovjetski delegat ie mu jiŠ\iprl, enako jugoslovanski in beloruski. Sklenjeno je bilo tudi, pozvati ttafijansko delegacijo, naj predloži odboru pismeno svoje stališč* o vseh gospodarskih vprašanjih mirovne pogodbe. To pa delegatom ne bi jemalo pravice zaslišati Italijansko delegacijo podrobneje o eni ali drugi iočkl. Nazadnje so še sklenili na ameriški predlog, da bodo o vsakem čie- Obenem Je zasedal odbor za politične in teritorialne klavzule v mirovni pogodbi s Finsko. Sovjetski, češkoslovaški In beloruski delegat so bili za to, da bi začeli takoj razpravljati o posameznih političnih ih teritorialnih klavzulah n* glede n* uvod pogodbe. Angleški delegat kakor tudi avstralski in Že nekateri drugi pa so bili za to, da se prej zasliši finska delegacija ter da se Zberejo vsi morebitni dodatni predlogi. Prišlo je do glasovanja, pri katerem so se za slednje Stališče odločili s šestimi glasovi proti štirim, dva pa sta se vzdržala glasovanja. Delo v ostalih odborih Dopoldan se je sestal tudi š* političen teritorialni odbor za Madžarsko. Kanadec Stanley je bil Soglasno izvoljen za njegovega pod-spresednika. Tudi v tem odboru so sklenili, da bodo najprej zaslišali madžasko delegacijo, preden bodo pričeli razpravljati o posameznih političnih in teritorialnih določbah mirovna pogodbe z Madžarsko, ter da bodo prej zbrali še vse apre-minjevalne predloge. Tudi zasedanje tega odbora je bil« nazadnje Odloženo do četrtka. Popoldne se je prvič sestal gospodarski odbor za bivše sovražne države na Balkanu in Za Finsko. Po mnenju predsednika bi morali v odboru razpravljati O reparacijah in odškodninah teh držav, o gospodarski klavzulah v ožjem smislu ter o podonavskem vprašanju. Za vsako bivšo državo bodo določili posebne pododbore. V skupnem odboru bodo pa razčistili vojaške klavzule vseh petih mirovnih pogodb. Sklenili so z desetimi preti dvema glasovoma, da bodo začeli razpravljati najprej o vojaških klavzulah mirovne pogodbe z Italijo. En delegat se je vzdržal glasovanja. Zatem bodo razpravljali po vrstnem redu o Vojaških klavzulah v pogodbah z Rumunijo, Bolgarijo, Maržarsko in Finsko. Soglasno Je bil za poročevalca v odboru izvoljen abesinski delegat. Razpravljali so tudi o tem, da bi se ustanovili posebni pododbori za pomorska vojaška in letalska vprašanja, poseben pododbor, ki bi koordiniral njihove zaključke. Preti temu so bili sovjetski, jugoslovanski in še drugi delegat, ker bi pododbori samo zavlečeva*! delo. Kot poslednji se je danes sestal politično teritorialni obor za Bolgarijo. Anglež Gladwyn Jebb Je bil izvoljen za poročevalca v odboru. Soglasno so se sporazumeli o delovnem načrtu. Sporazumeli so Se tudi, da bodo preučevali mirovne pogodbe po sle dečem vratnem rgdu: Italija, Ku-munija, Bolgarija, Madžarska in Finska. Po dveh urah in pol je odbor odložil sejo, ne da bi pričel z razpravljanjem o vojaških klavzulah mirovne pogodbe z Italijo, čeprav so se bili o tem prej sporazumeli. Ankara, 19. — Kakor poroča Reuter, je turška vlada sklenila odložiti odgovor na noto Sovjetske zveze o reviziji montreške konvencije, ker jo namerava še enkrat natančno preučiti. Francoska vlada je dale nalog svojim predstavnikom v Londonu, VVashingtonu, Moskvi in Ankari, naj sporočijo tamkajšnjim vladam francosko stališče glede ožin. Turško časopisje se obširno bavi s tem vprašanjem. Glasilo republikanske ljudske stranke «Ulus» zavrača sovjetske Obtožbe, čaš da so bile ladje, ki so za časa vojne prešle Dardanele, trgovske ladje in da so jih šele po prihodu v Crno morje predelali v bojne ladje. Moskovska «Izvestja» posvečajo temu vprašanju uvodnik in pišejo, da je revizija montreške konvencije nujna, ker se ta dogovor danes ne sklada več z novim položajem. Dogovor je bil podpisan 20. julija 1926. V teku zadnje vojne pa se je pokazalo, da sedanji režim ožin ni zagotovil interesov držav ob Črnem morju, in Turčija je pokazala, da je nezmožna izpolniti obveznssti, iki Jih Je prevzela nase. V sk'adu z odločitvami berlinske konference je Sovjetska vlada predlagala Turčiji revizijo tega dogovora z že znano noto. Nov dogovor bi moral sloneti na načelih ki ločijo pravico do uporabe ožin med črnomorske države in druge države. Sovjetska vlada predlaga, naj bodo ožine odprte za prehod trgovskih ladij vseh držav in vojnih ladij samo črnomorskih držav. Slednjim bi bil dovoljen prehod le v izrednih primerih. darsko in politično našo republiko, mi pa potrebujemo njo*. Po poročilih agencije AFP pričakujejo, da bo na podlagi dogovora Tj«u\n razdeljen na polovico med ob« državi. Pred podpisom poljsko-češkosiovaške pogodbe Praga, 19. — Pras’ka radio-posta-ja Javlja, da je imel češkoslovaški ininisler Fierllnger ob obisku v mestu TjcJin na poljsko-češkoslo-vaškl meji govor o prijateljski pogodbi med Poljsko in Češkoslovaško. Dejal je: «V bližnji bodočnosti bo podpisana poljsko-češkoslova ška prijateljska pogodba. Tješin, ki nam ga je nacizem začasno odtrgal, se bo tako povrnil v naročje domovine. Popolnoma moramo razumeti težave, ki jih ima nova Poljaka na svoji poti ln ml ji bomo pomagali. Poljska potrebuje gospo- Pismo mladine Slovenske Benečije Bevinn Gorica, 19. Tanjug. — Slovenska mladina iz Slovenske Benečiji ji poslala zunanjemu ministru Bevinn pismo, ki pravi: sSlovenoi te pokrajine protestiramo proti vašim predlogom, na podlagi katerih bi i,S fiacS Slovencev Benečije, ki so še borili za zdruiitev e Jugoslavijo, moralo zopet.pod italijanski jarem. Upamo, da Se zavedate Srtev l»i borbe tega ljudstva tn da boste podpirali njegove upravičene zahteve po združitvi z Jugoslavijo. Naša največja ielja je Siveti skupaj z jugoslovanskimi narodl,» Novi egipčanski poslanik v FLRJ Beograd, 19. Tanjug. — Novi egiptaki poslanik v Jugoslaviji Mohamed El Said je včeraj prispel v Beograd. Na postaji ga je v imenu zunanjega ministra sprejel šef protokola Pavle Beljanski ln egipt-ski' odpravnik poslory v Beogradu Ali Kemal Fahmt. Pomorski promet med FLRJ in Albanijo Split, 19. Tanjug. — Pomorski center v Splitu je uvedel redno pomorsko službo med Jugoslavijo in Albanijo. J ugoslovanski parnik «Knčn» je prvikrat po osvoboditvi nu pogodbe’ razpravljali preliminar- “pU8tu Dubrovnik in odplul v Al> no. In tedaj določili, ali bi bil potreben poseben odbor za natančnejšo preučitev dotlČnega vprašanja. Zasedanj« odbora m J* tedaj'odložilo do četrtka. banljo. Službo bosta vriila parnika »Knin* in »Vardar*. Ustavljal* se bosta v jugoslovanskih prlsta-r.'Ščiti Sušak, Zadar, Šibenik, Split, Dubrovnik Neredi v Indiji še trajajo Nad 2000 mrtvih ln več tisoč ranjenih v Kalkuti Kalkuta, 19. — Včeraj so se nadaljevali neredi v manjšem obsegu. Lat »The Statesman», ki izhaja v Kalkuti, računa, da je število mrtvih 2000 do 3000, ranjenih pa prav tako več tisoč. GaJilci so se morali v enem samem dnevu odzvati na 400 klicev. Danes v nekaterih mestnih delih neredi Se trajajo. Britanske in indijske čete patruljirajo po ulicah. Vojaštvo ln poiiCja so dobili nalog streljati brez opomina na vsakogar, ki bi ga našli na ulici po odrejeni policijski url. Predsednik muslimanske lige obtožuje kongresno stranko, da hofe gospodovati ilad muslimani s pomočjo britanskih bajonetov. Kongres pa je nasprotno sprejel poziv podkralja Wawella, naj sestavi začasno vlado. 100 milionov muslimanov hoče svojo svobodno državo Pakistan. Jasno je, da ta nasprol-stva ne koristijo ne Hindujcem ne Muslimanom, pač pa gredo v korist gospodovžlcem Indije, k! upravičujejo svoje »nadzorstvo*, češ da prebivalel Indije niso Se zreli, da bi sl sami vladali. Osnutek francoske ustave pred zbornico London, 19. - VZN — Francoska narodna zbornica bo začela jutri z zbornici: narodna zbornica, ki bo morala ostati na oblasti pet let, in Bvet republike, ki bo moral ostati na oblasti za isto dobo skupno J občinskimi in pokrajinskimi sveti, Komunisti so sporočili, da oni ne nameravajo odobriti osnutka nove ustave. Svetovni dijaški kongres v Pragi Praga, 19. — Včeraj so na svečan način ctvorili v Pragi svetovni dijaški kongres. Poleg delegatov približno 20. držav so bili navzoči tudi nekateri člani vlade, m*d njimi tudi ministrski predsednik Gottwald, ki je pozval mladino, naj sodeluje pri uničevanju zadnjih ostankov nacizma. Na kongresu niso bile prisotne Grška, egipčanska in španska republikanska delegacija. Odhod Grkov je v zadnjem trenotku preprečila Tsaldarisova vlada, Egipčan* bo aretirali, španski republikanci pa so ostali v Parizu. Dan sovjetskega letalstva Moskva, 19. — Včeraj SO v Sovjetski zvezi praznovali d*n letalstva. Ob tej priliki so bile v Moskvi velike svečanosti. Listi so posvetili temu dnevu dolge članke, nekateri slavijo junaške podvige sovjetskih letalcev v osvobodilni vojni. Minister za vojsko j« izdal proglas, s katerim izraža hvaležnost sovjetskega ljudsiva sovjetskim letalcem, ki so juna*KO branili domovino. V Moskvi so razstavili tudi nov* tipe sovjetskih letal, med katerimi je raketno letalo, ki je letelo več ur s hitrostjo 1000 km na uro. Jugoslovanski mladinci pomagajo Albaniji pri obnovi Beograd, 19. Tanjug. — Albanska agencija »poroča, da je 245 jugoslovanskih mladincev, ki po delali na mladinski progi, dospelo v Kukaš, kjer bodo gradili cesto Kukes-Pi-skopea skupno z albansko mladino. Ko je jugoslovanska brigada šla po anestu, so jo navdušeno pozdravljali ter vzklikali maršali Titu, Jugoslaviji, maršalu Hodži ln prijateljstvu med albanskim in Jugoslovanskim narodom. Zvišanje poljske produkcije premoga London, 19. VZN. — Kakor poroča newyorška radijeka postaja, je dr. Lange, poljski veleposlanik v "VVashlngtcnu, izjavil tleku, da bo produkcija premoga v Poljski višja, kot so pričakovali, tako da bodo mogli dobaviti premog onim predelom Evrope, ki ga najbolj potrebujejo. Preseljevanje Nemcev iz Madžarske začasno ustavljeno Frankfurt, 19. VZN. — Po poročilu ameriškega tiikovnega urada v Nemčiji Je ameriška vojaška u-prava včeraj naznanila, da so ustavili naseljevanje nemških naseljencev iz Madžarske na ameriškem zasedbenem področju, dokler ne boljo dosegli sporazuma z madžarsko vlado glede načina preseljevanja. Plačilo madžarskih reparacij Jugoslaviji podaljšano Pariz, 19. — Beograjski radio sporoča, da je jugoslovanska vlada sklenila podaljšati rok za plačilo madžarskih reparacij na 8 let. Gre ža znesek 70 milionov dolarjev, ki bi jih morala Maržarska plačati Jugoslaviji v 6 letih. Jugoslovanska vlada je sporočila madžarski vladi, da je dovalila podaljšanje roka zato, da pripomore h gospodarski obnovi razpravljanjem o osnutku nove j na Madžarakitr. bi • tem k napred-ustave. Osnutek predvideva dvejku demokracije. KRATKE l/FSr/S PARIZ. — Francoska socialistična stranka j« skllc&la mednarodno konferenco socialističnih strank r.a kateri bodo razpravljali predvsem o španskem vprašanju. TOULON. — Na stotine oseb brez strehe, k; so preteklo noč izpraznile Cagaresse zaradi eksplozije v skladišču munlctje, se je včeraj dopoldne zateklo v Toulon. Vzroki eksplozije, ki je nastala v podzemeljskih prostorih trdnjave, še niso znani. V trdnjavi je bilo več tisoč ton mnnlcfj*, ki so jo pustili Nemci pri svojem umiku iz Toulona, BANGKOK. — Siam je saradi francoskih Izjav, zaprl mejo s francosko Indokino. LONDON. — Poveljnik imperialnega glavnega stane, maršal lord Montgomery j* odpotoval dane* 1* Liverpoola v Kanado, kjer bo gost kanadske vlade. MILAN. — Mussolinijevo truplo, ki je bilo položeno na milanski policiji, so danes v Spremstvu ved Oklepnih avtomobilov odpeljali V e mano smer, kjer ga bodo pokopali. PRIMORSKI DNEVNIK — * — 20. avgusta 19® V kričečem nasprotju z načeli demokracije JE POSTOPEK PROTI VODITELJEM STAVKOVNEGA ODBORA Prebivalstvo Skednja, delavci iz kamnoloma Faccanoni, prebivalci okraja Sv. Ivan, delavci in nameSčenci glavne bolnice, delavci pivovarne Dreher in nešteti drugi okraji in obrati so poslali te dni proteste proti odredbi, naj bi bili aretirani voditelji stavke proti fašističnim nasiljem. «Njih edina krivda je, da so vodili pravično borbo, ki jo želi vse delovno ljudstvo v obrambo demokratskih svoboščin, kalere napada nanovo vstali fašizem, da kali mir, ki ga želi ves cvet. Zakaj naj bo to nas,’e dejanje protizakonito, ako se na naših tleh borimo proti fašizmu? Le faši— stična vlada bi mogla izjaviti, da j« naša borba ilegalna! Tega mora biti konec! Zahtevamo, da imajo naši voditelji popolno svobodo, da razvijajo svojo delavnost v korist delovnega ljudstva!* Nedvomno ni mogoče priznati demokratičnost, nepristranost ali objektivnost stanju, kot je v na-ii coni, kjer zasleduje policija voditelje' proti fašizmu naperjene stavke. Dejstvo, da so se postavili na čelo te stavke najuglednejši voditelji tukajšnjih protifašističnih organizacij in dejstvo, da jih danes policija zasleduje, da je policija dobila nalogo, da na vse mogoče načine zatira to stavko, je že samo po sebi zgovoren primer za nedemokratsko postopanje v tej coni. Dejstvo pa, da je ZVU s tem postavila izven zakona omenjene najuglednejše protifašistične voditelje, med njimi ljudi, ki so za svoje sodelovanje v skupni zavezničx[ vojni dobili celo visoka odlikovanja velikih zaveznikov, zgovorno dokazuje, da je sedanje stanje nevzdržno in da resno ograža, če ne celo jemlje ugled oblasti dveh velikih demokratičnih di^av. Za pravilno odločitev v Parizu 2500 manileslantov zahteva izhod Slovenile na lastno obalo V nedeljo zjutraj je ljudstvo na-brežinskega okraja na veličastni manifestaciji ponovno zahtevale 3voje pravice. V Nabrežini se je v jutranjh urah zbralo nad 2500 (dvaiisočpetsto) ljudi iz vseh krajev okraja z zastavami, transparent; in štirimi godbami. Ljudske množice so z burnimi vzkliki odločno zahtevale priključitev k Jugoslaviji. Ta zahteva se je prelila v ogorčen protest proti predlogu za razmejitev med Jugoslavijo in Italijo, ki krivično kosa tudi nabrežinski okraj. Govorniki iz ljudstva so v slo-venJJini in v italijanščini poudarili zahteve ljudstva po priključitvi k Jugoslaviji in ožigosali nedemokratično poslovanje ZVU. Navdušeni manifcstantl so se ob zaključku uvrstili v povorko in vzklikajoč, da ne bodo odnehali dokler ne bodo uresničene zahteve demokratičnega ljudstva, še dolgo korakali po vasi. Nove Izkaznice SIAU Pokrajinski odbor SIAU je v soboto sporočil svojim članom, da bodo v nedeljo pričeli z zamenjavo izkaznic. Vsi člani naj iz-roče stare izkaznice tajnikom grup, ki bodo poskrbeli za zamenjavo izkaznic. 0 incidentu na Vršnem Včeraj je vrhovno zavezniško poveljstvo sredozemskega operacijskega področja dalo izjavo, katera je v nasprotju.s poročilom jugoslovanske agencije Tanjug o spopadu I tehta samo 11 kg Kako torej: Kradejo ali ne? vreč 7973, slad- v Vršnem dne 12. julija t. 1. Iz vagonov, natovorjenih z Unrri-nim blagom in namenjenih v Jugoslavijo, Je bilo na tižaškl tovorni pestaji Čampo Marzio ukradeno naslednje blago: voz št. 7665, manjka 32 (1440 kg) sladkorja; voz b\ manjka 92' vreč (4140 kg) kor ja, 1 vreča na pol prazna; voz Ji. 240906, manjka 30 vreč (1350 kg) sladkorja; voz št. 416777, manjkajo 4 zaboji zgoščenega mleka (72 kg); voz št. 96447, manjka 14 vreč (630 kgT sladkorja, v neki drugi vreči ga je ostalo samo 20 kg; voz &. 143588, manjka 41 vreč (1845 kg) sladkorja, 1 vreča tehta samo 6 kg namesto 45; voz šc. 101524, manjka 1 zavoj čevljev in 1 zavoj čevljev načet; voz št. 181812, manjka 1 zayoj (16 kg mleka v prahu, 1 zavoj je načet in voz št. 127897, 1 poAna vreča načeta; voz št. 116683, manjka 29 poštnih vreč; voz M. 104708, manjkata 2 poštni vreči in 4 načete; voz J-. 180273, manjka 19 vazo jev obutve; voz št. 181682, manjka 26 zabojev sladkorčkov, 1 zaboj popolnoma prazen; voz št. 107302, manjkata 1 zaboja konzerviranega mesa, dva zaboja načeta; voz. št. 182390, manjka 9 zabojev (190 kg) kave; voz Je. 15386, manjka 70 zabojev sladkorčkov; voz št. 108749, manjka 1 ovoj volnene preje; voz št. 115509, manjka 59 zabojev sladkorčkov in 1 zaboj konzerviranega mesa; voz št. 270600 manjka 1 zaboj konzerviranega mesa.T zaboj načet; voz št. 106914, manjka 7 ovojev preje, 3 ovoji obleke načeti; voz št. 183302, manj ka 26 poštnih vreč, 5 načetih; voz št. 170057, manjkajo trije zoboji obutve; voz 'i. 250894, manjkata 2 zaboja živil; vez št. 115509, “manjka 146 zabojev sladkorčkov in 2 zaboja konzerviranega mesa; voz st 155901, manjka 6 vreč poštnih zavojev; voz čs. 152610, manjka 35 kg raznega blaga; voz št. 110521, manjkata 2 zaboja (59 kg) pražene kave. Velika eksplozija v Pulju 53 mrtvih, 59 ranjenih OD TRIGLAVA DO JADRANA Civilna policija potemtakem res ni pristranska? Dne 12. t. m. je znani pretepač in kolaboraoion st Franc Sivec iz Libušenj, ki »e je nedavno v neki gostilni postavljal, da je kot nemški Stabsfeldv/gbel ustrelil tovarišico — partizanko, s kamenjen razbil okno mladinskega doma v Sma-steh in pretepel Justino Faletič, k! js 'terjala od njega, naj poravna škodo. Tovarišica ja zadevo javila civilni policiji v Kobaridu, ki pa do danes ni ša sičesar ukrenila niti krivca prijela. Nasprotno pa so civilni; policisti neizprosni, kadar gre za preiskave, zasliševanja in aretacije antifašistov. Dne 24. t. m. so odpeljali na zaslišanje predsednika krajevnega SIAU za Kobarid tovariša Alblr.a Ivančiča. Dolžili so ga, da je odgovoren za napise, ki so se čez noč pojavili po kobariških ulicah in ki Postopanje pohvaljene policije Kljub temu, da se je zadnja manifestacija v Kanalu vršila z dovoljenjem Zavezniške vojaške u Trave, je civilna policija iz Kanala, ojačena s policijo iz Volč- in Gorice, pod vodstvom inšpektorja neusmiljeno preganjala antifašistično ljudstvo. V neko skupino mirno prepevajoče mladine so se z jce-pom zagnali s tako silo, da se. ni imel časa umakniti niti sam njihov »maresclallo*, da mu Je kolo jeepa zavozilo čez nogo. Ko jim je tov. Ida Stanič očitala, da delajo hujše od fašistov, so jo surovo zagrabili, jo suvali, vrgli na jeep in odpeljali v Gorico. Pri njeni' aretaciji je posebno divjal domačin Pavel Gabrijelčič, bivši član fail-tti&ne formacije tMilizia volontaria — P.N.F.», nato Hitlerjev hlapec, proetovoljeo pri ul. del Bosco 19. Zaradi _ 5 do 6 ‘efl 1 del bo moral ostati bolnici. Istega dne okoli 10. ure jf ški vojaški avto v V I I uh sonnp!® vozil 30 letnega mehanika Krlsa ter ga laže ranil. „ V nedeljo se je na t°'r cesti angleč/ci motociklist ^ n 11* am a *** - a — l« ; (jnZl k°™ ,j majhen kamion, ki vozi k°r „ _ . . Jf 1*P Trsta v Grljan. Vozač j® jr razne rane na obrazu ih i#a eki »J S t<*2 v nogi. V nedeljo je ob 17.30 ® ski Jeep treščil v openski ul. Commerd^, S ob vhodu v lo je bilo precej pošK°č° njen ni bil nihče. I%r ------- Požari jfV' jo Predvčerajšnjem zjutraj j S| hnil velik požar v neki u . j#,*«-1 trgu Santorio. Gasilcem J® gjr loj dveh urah napornega č® y^ | pogasiti požar. Skoda je / j lika' -imSN Včeraj pa je gorelo 8r fljjP t Grljanu, nadalje gozd n» tu pri Bazovici. Spreleti v tržaško ^ V tržaško bolnico s0 Antonijo Guisoni, staro *■ v ul. Toti 2, ki se j« raD padla z lestve; Marija starega 23 let, stan. Magd. Sp.; Karla Cocch^A 64 let, stan. v ul. Pleta. Lc podrl na tla zavezniški ko se Je vozil na kot®8 Kos, ataro 41 let, stan terj, zadoblla Je poak°' <5 ‘i ul- rambolu blizu Sežane. . boin‘c‘ it**'. Prvo pomoč so v 33 letni Lauri Pagani, 8 Bernini 8, ki jo je mo«5” ,(tt? neki Giuseppe Ferrini; ,1* trgovcu Sabinu Porsigh® ’ je ■ -61 ® . ul. Procureri* 6; prct£P ^i ki Mlchele Ristanlo; 22 —: liji Sgotba, stan. v ul. in 19 letni Lidiji C°nu