Izliaja: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca ; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. & Velja: za celo leto 2 goldinarja. Denar naj se pošilja pod napisom: Uprav ni št vii „MIra“ v Celovcu. Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. & Leto XVIII. V Celovcu, 30. decembra 1899. Štev. 36. Časnikarski kolek odpravljen! „Mir“ — tednik! Gosposka zbornica državnega zbora je pritrdila sklepu poslanske zbornice, da naj se z novim letom odpravi časnikarski in koledarski kolek. Ker je torej padla ta ovira, izhajal bode „Mir“ zanaprej kot tednik, in sicer vsak četrtek. Storili smo ta važni korak v razvoju našega lista v nadi na krepko pomoč slovenskih rodoljubov! S tem, da bode naš list izhajal kot tednik, se nam stroški jako povišajo. Ker ostane pa cena listu ista, kakor je bila doslej, namreč 4 krone (2 gld.) na leto. nam bo mogoče izhajati le tedaj, če nam premožnejši rodoljubi pridejo na pomoč z večjimi doneski in da vsi naročniki pravočasno odštejejo naročnino ter nam pridobivajo kolikor največ mogoče novih narečni k o v ! Kako važen je dober časnik ravno v naših časih, mora spoznati vsakdo, kdor se le malo zmeni za javno življenje. Kaj pomeni za koroške Slovence „Mir“, kaže naša zgodovina zadnjih 18 let, odkar izhaja naš list! Gotovo je ravno „Mir”' mnogo pripomogel k probuji narodne zavesti, ker je neprestano bodril in navduševal rojake za prepotrebno narodno delo! Tudi kot tednik bode „Mir“ trdno stopal po poti, katero mu je pokazal nepozabni naš Andrej Einspieler. Upamo, da nam bo zanaprej še bolj mogoče koristiti rojakom s prepotrebnim poukom v narodnih in političnih ter v nàrodno-gospodarskih in drugih važnih zadevah. Na Koroškem naj bi ne bilo slovenske hiše, v kateri ne berejo „Mir“-a. Zato pa uljudno vabimo vse stare naročnike, da „Mir“-u ostanejo zvesti tudi zanaprej, ko bo „Mir“ prihajal k njim vsak teden. Privabijo naj pa tudi čim največ novih naročnikov. Kdor sam ne more naročiti lista, naj se združi Sltlatlišoe v Sinòivasi. s kakim sosedom, da ga skupaj naročita in bereta! — Prosimo cenjene rodoljube tudi, da nas podpirajo z rednim dopisovanjem, da nam poročajo o raznih dogodkih itd. Naročnina ostane ista, kakor je bila doslej, namreč 2 gld. (4 krone) na leto. Ceneje lista kot tednika ne moremo oddajati. Naročnina naj se plačuje naprej. V nadi na božjo pomoč in na izdatno podporo slovenskih rodoljubov lotimo se težkega dela, ki nas še čaka v bodočnosti! Vsem naročnikom in bralcem, dopisnikom in prijateljem: Srečno novo leto! Staremu letu v slovo. Na pragu novega leta smo, — zadnjega v tem stoletju. Kakor se potnik, ki je dosegel svoj cilj, rad obrača nazaj in pregleduje še enkrat pot, katero je premeril, tako je dobro, da se tudi ob koncu leta ozremo nazaj v ravnokar minulo dobo, ki je s hitrimi koraki zginila v morje večnosti. Koliko dobrih želj in iskrenih voščil se je izreklo ob novem letu. Sedaj, ko se poslavljamo od starega leta, vidimo, kako malo teh želj se je izpolnilo, koliko nàd nas je varalo, koliko prevar smo morali doživeti ! Devetnajsto stoletje imenujejo stoletje napredka in svobode. Res, v premnogih ozirih smo napredovali, promet in nekako vse življenje se je predrugačilo po novih iznajdbah. Drugo vprašanje pa je, ali je ta napredek ljudstva res tudi osrečil, ali jim je prinesel z a-dovoljnost, po kateri vendar vsakdo hrepeni ! In ali je to znamenje pravega in zdravega napredka, da nàrodi, celi stanovi vedno bolj ubožavajo in se približujejo žalostnemu propadu, dočim se denar, moč in veljava vedno bolj zbira samo v rokah nekaternikov. In svoboda? Se li smemo ž njo res tako ponašati? Ali se ne kaže, da tako imenovana svoboda dostikrat ne obstoji v drugem, kakor da se sme svobodno šopiriti krivica, razuzdanost, greh. Celim nàrodom se kratijo in kradejo vse pravice — v imenu svobode. Revni stanovi se pritiskajo, izsesavajo do mozga — v imenu svobode. Krivi nauki, odkrita nevera, se oznanujejo — v imenu svobode. Nikakor ni torej tolažljiv pogled po svetu ob koncu stoletja. In ali je morda tolažljiv pogled na našo Avstrijo? Gotovo ne! Toliko razkosanosti in nasprotja je bilo malokdaj in saj' smo v minulem letu zopet morali videti, kako zakleti nasprotniki naše države prav očitno, s pomočjo nemških mark delajo na njen razpad. Državni zbor, v katerem bi se morale zagovarjati pravice nàrodov, sklepati o blagorju ljudstva, bilje vsled znanega nastopa združenih nemških strank povsem nesposoben za vsako delo. Izdali so svoj „binkoštni program1*, v katerem zahtevajo za-se vse, drugim nàrodom ne privoščijo nobenih pravic. Po tej poti kajpak ni mo- Koliko je vredna zadovoljnost V majhnem, pa prijaznem mestu K. je živel ubog krojač. Daši revež, bil je vendar vedno vesel. Ljudje, zlasti pa sosedje so se temu zelò čudili, zakaj vedno je veselo žvižgal in pel, kedarkoli so hodiii mimo njegove delavnice. Bogat sosed je revnega krojača zarad njegove nenavadne veselosti že dalj časa opazoval. ,Kaj li ga dela tako srečnega ?u mislil je imeniten gospod večkrat sam pri sebi. Nekega dné je radovednost gnala bogatega gospoda v krojačevo delavnico, da izvé ondi iz krojačevih ust vzrok njegovega vedno veselega srca. „Zakaj bi ne bil vesel in zakaj bi ne pel,“ odgovori mu krojač, saj si prislužim vsak dan toliko, da preživljam, če tudi ne lahko, sebe in svoje. V mojej delavnici je res vse revno, a vkljub temu ne trpimo pomanjkanja. Seveda, ko bi imel jaz takole kakih sto goldinarjev, gotovo bi si marsikaj boljše uredil.** Gospod se kar začudi bornemu rokodelcu in pa ujegovej skromnej želji ; ne da bi dolgo pomišljal, seže v žep ter našteje krojaču sto goldinarjev, rekoč: „Vidim, da ste pošteni, delavni in z malim zadovoljni, zato vam podarim te-le novce; porabite je, kakor najbolje znate.“ Nato se gospod obrne ter odide, da se mu iznenadeni krojač niti zahvaliti ni mogel. Ves začuden je gledal naš rokodelec kup denarja; srce se mu je veselja smehljalo, da bi kar zaukal. Bogati sosed pa je bil zdaj zelò radoveden, kaj bode presrečni mož počenjal, ker je dobil toliko denarja, kolikor si ga je poželel sam. Večkrat je hodil gospod k oknu poslušat, da bi slišal radostno petje srečnega rokodelca. Toda glej! Krojača ni bilo slišati; tri dni zaporedoma ga je hodil radovedni gospod poslušat, a zaman; ni se oglasil več ne z okroglo pesmico, ne z veselim žvižganjem. Ves začuden se odpravi gospod četrti dan v krojačevo delavnico ter ugiblje med potom, da je mož morda zbolel. Tja prišedši najde krojača globoko zamišljenega; sedel je za mizo ter glavo opiral z roko. Še le ko gospod vstopi, zgane se zamišljeni krojač ter spoznavši prišleca, hiti svojemu dobrotniku naproti. Ta se nekoliko časa s krojačem razgovarja in naposled ga vpraša, kaj je zadnje dni delal, da ga ni bilo nič slišati. „Oh, ne vprašajte me po tem, gospod,“ tako prične krojač; »noč in dan nisem imel pokoja, vedno sem mislil in tuhtal, kaj bi z denarjem počel, koliko in kaj bi nakupil, da ne bi delal nobene potrate. Še danes mi ne dà mini ta nesrečna misel, in ravno prav je, da ste prišli. Vzemite, prosim vas, novce zopet nazaj. Saj vem, da se povrne potem v mojo delavnico zopet oni mir in pokoj, ki mi je srce napolnjeval, ko še nisem premogel toliko denarja.“ Verjemite mi, blagi gospod,“ nadaljuje krojač, — meni je moje zadovoljno življenje ljubše, kakor največji kup denarja, ki me vznemirja noč in dan.“ Zadovoljnost je več vredna kakor zlato,_ ona je največje bogastvo na zemlji. nZab. n.nj.u Kralj in postajni načelnik. Na nekem potovanju si je belgijski kralj Leopold brzojavno naročil svoj dvorni vlak ter se nepoznan podal na železnično postajo dotičnega kraja, da se odpelje z vlakom v Bruselj. Toda peron je bil za občinstvo zaprt. „Oprostite, gospod, nihče ne sme na peron, dokler ne odide kraljev vlak**, nagovori postajni načelnik kralja-neznanca. Navidezno grozno nejevoljen je sklenil Leopold malo pošaliti se s strogim uradnikom, ter jel z vso silo riti mimo njega skozi izhodna vrata. „Proč s poti!** zakriči uradnik, ki je imel že. itak dovolj opravka. Naš neznanec se pa odreže: „S tem vlakom, ki tam stoji, se hočem peljati. Radi Vas ga ne maram zamuditP. — „S tem vlakom se ne moretè peljati, to je dvorni vlak**. — „To me prav nič ne briga iu ko bi bil tudi carjev vlak,** se odreže nejevoljno kralj in pahne od sebe nadležnega uradnika. „S tem vlakom bom zapustil to gnjezdo, Če se še tako togotite**. To je bilo uradniku preveč, Prime usiljenca za roko ter ga odvede z besedami: „Tukaj samo jaz zapovedujem, in če se takoj ne spravite s poti, Vas s silo iztiram s kolodvora**. Odločno se je ustavil kralj Leopold in strogi načelnik je že hotel izvršiti svojo grožnjo, kar pride kraljev pribočnik (adjutant) ter nagovori neznanca z „Vaše veličanstvo !“ Kdo je bil bolj poparjen, kakor načelnik, kralj mu je pa smejoč se podal roko v priznanje njegove velike vneme za službene dolžnosti. Podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda! 13P IVaročaJte in razširjajte „M[ir66! 16G goče priti do sporazumljenja in nàrodnega miru, kateremu more biti podlaga samo pravica. Žalosten je še vedno pogled na naše slovenske dežele, in ko ob koncu leta delamo nà-rodu račun, težko da bi mogli izkazati kaj dobička ! Vémo, kako neusmiljeno nas zatirajo na severu in jugu, kako nam kratijo ndrodne pravice, kako nà-rod zdihuje v sponah, v katere ga je spravil brezsrčni tujec. Z vso silo delajo zoper nas. To čutimo zlasti koroški Slovenci, katerim je prineslo minulo leto tudi jako malo dobrega, a mnogo britkega. Mnogo je še zaspanosti, nedelavnosti, nezavednosti. Po največ krajih je število delavnih rodoljubov še pičlo, nasprotnih agitatorjev pa je povsod obilo in ti so neprestano na delu, da zapeljujejo in pridobivajo omahljivo in nezavedno ljudstvo za svoje zlobne namene. Ko se spominjamo ob koncu leta nàrodnega dela, omeniti nam je najprej družbe sv. Mohor j a, ki je letos na Koroškem lepo napredovala. To je za nas veselo znamenje, ker morajo dobre slovenske knjige nadomestovati pomanjkljivi šolski pouk. Naj bi število udov-Mohorjanov tudi v bodoče napredovalo. Za pouk našega ljudstva se je mnogo storilo po shodih Ciril-Metodovih podružnic. Takih shodov je bilo 13. „Nàrodna šola“ v Št. Rupertu dobro napreduje. Letos se je otvoril tretji razred. „Miru je nabral tekom leta za to šolo 1536 kron 30 beličev. „Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem0 je tudi vstrajno delovalo. Napravilo je 10 shodov. — Jako pomenljivo je za nas skladišče v Sinčivasi, katerega podobo podamo danes svojim čitateljem. Kako se je zidalo, kako se slovesno otvorilo in kako blagodejno deluje, o vsem tem smo v svojem listu obširno poročali. Naj bi našlo skladišče prav obilno podpore tudi zanaprej in naj bi se kmetje tudi po drugih krajih združili v prepotrebnih zadrugah ! Pomen posojilnic za našega kmeta se kaže čim dalje bolj. Letos je pričela blagonosno delovati dvajseta slovenska posojilnica koroška v Železni Kapli. Dné 1. avgusta so imele naše posojilnice drugo poučno zborovanje v Celovcu z dobrim uspehom. Nasprotniki naši, javni in zakriti, bili so tudi v minulem letu neprestano na delu zoper nas. Vlada nam je pošiljala uradnike, nezmožne slovenščine; v šolah se potujčuje slovenska deca slej kakor prej ; v političnem oziru, v uradih, povsod odrekajo naši materinščini pravico do obstanka. Z vsemi silami in dosledno delajo na to, da bi zatrli našo nàrod-nost. Mnogo se je le-tem zakletim našim nasprotnikom že posrečilo, a vse le še ne. Najvišje sodišče je moralo zopet izreči, da je slovenščina na Koroškem ravnopravna z nemščino! Na naših rojakih je, da se zajamčenih njim pravic tudi dosledno poslužujejo! „Schulverein“ steza svoje roke po slovenskih otrocih. „Sudmarka“ nam hoče odjesti slovenska posestva, „bauernbund“ rogovili na vsej črti zoper nas. Naj bi se zoper združenega nasprotnika združili vsi naši rojaki! Naj bi bili res možje v pravem pomenu besede, trdni, odločni, neustrašeni, boreči se za nàroda rast in čast po starem geslu : pVse za vero, dom, cesarja!0 Taki - so naši narodnjaki! (Dopis „Mir-u“.) Ljudje, ki govorijo in pišejo eden in isti jezik, imenujejo se ljudstvo ali nàrod. Osebe pa, ki se trudijo na katerikoli način: da ali spopolnujejo in olepšajo jezik ali zboljšajo gmotno in gospodarsko stanje ali mišljenje ljudstva; osebe, katere žrtvujejo čas in denar, katere mislijo, govorijo in delajo pri vsaki priložnosti v prid ljudstva, — ti so narodnjaki ali ndrodnjakinje v pravem pomenu besede. Takih oseb pa imamo Slovenci na Koroškem preklicano malo. Vesela prikazen je sicer, da število takih narodnjakov ne gre „rakovo“ pot ; a resnica je, da gre le „polževo“, vsekakor zahtevam in potrebam sedanjega časa neprimerno pot naprej. Večji del krivde na tem nedostatku pade na nàrod sam, kateri še danes mnogoštevilno živi v svoji — rekel bi : prirojeni nàrodni mlačnosti naprej — ne brigajoč se zase, ne za druge in ne meneč se, li ima poleg drugih dolžnostij tudi kake dolžnosti nasproti samemu sebi, in nasproti — nàrodu-----------. Nekaj krivde pa pade — od- krito povedano — tudi na nekatere gospode duhovnike, kateri so popolnoma pozabili opominjati ljudstvo: „da ne more biti človek dober kristijan, ako ne izpolnuje v tem smislu tudi državljanskih in narodnih dolžnostij, kakor jih zahteva naš čas.“ Dostikrat taki tudi sami niso izpolnjevali ne državljanskih ne nàrodnih dolžnostij, in ljudstvo je v takih krajih politično nevedno in zaspano, da se Bog usmili. Pravih šol nimamo; če torej pastir beži, ima volk lahko delo. Potrebe časa so take, da mora ravno duhovnik v vsakem oziru delati za ljudstvo. Mnogokrat je to poudarjal naš papež Leon XIII., ki zahteva, da duhovnik svojega delovanja nikakor ne sme omejiti na cerkev in zakristijo! Duhovnik, kateri dela samo na prižnici, bo malo opravil. On mora med ljudstvo in naj dobijo vsled tega vsi naši nasprotniki sušico! Strah pred nasprotniki in mlačnost pa sta vzrok, glavni vzrok, da imamo Slovenci toliko „tudi-nàrodnjakov', kateri dobijo takoj „kurjopolt“, kedar le slutijo, da treba za nàrodne zadeve, če tudi le nekaj krajcarjev (po novem bo : „beličev°) darovati in svojo nàrodnost očitno priznati ali celo zagovarjati. Izgovarjajo se, kakor v sv. evangeliju na ženitnino povabljeni: Eden se boji „zamere°, drugi za „kšeft°, tretji zasluži komaj „obleko° ; zopet drugi pravi : „saj nič ne pomaga11 ; peti gleda, kako se drži šesti itd. — Taki — so nàrodnjaki! Bog se usmili majke Slave! Davno bi je ne bilo več, ako bi slonela na takih stebrih. Dvajseto stoletje, katero se imenuje „Slovansko stoletje11 je pred pragom! Začnimo ga navdušeno v nàrodni zavesti in delajmo, da bo slednji gorski pastir nàrodno probujen! G. Državni zbor. Zadnja seja je bila dné 20. decembra. V naglici se je rešilo še nekaj nujnih zadev. S to sejo se je zaključilo sedanje zasedanje državnega zbora, v katerem ob vladajočih neznosnih razmerah tudi sedaj ni prišlo do rednega, uspešnega dela. Vlada je hotela — liberalnim levičarjem na ljubo — razbiti sedanjo večino, a posrečilo se jej to ni. Desnica je ostala, vlada pa je morala iti. Rešilo se je samo nekaj postav: Časnikarski in koledarski kolek se odpravi, uravnajo se plače državnim slugam in odpravijo se mitnine. V zadnji seji so zahtevali nemški nacijonalci, naj se odpravi, oziroma omeji „sloveči0 § 14. Predlog je padel. Deželni zbori so sklicani na dan 29. dec. h kratkemu zasedanju. Novo ministerstvo. Clary-jevo ministerstvo je padlo. Niti cele tri mesece ni bilo na državnem krmilu. Clary je nastopil vlado, ne da bi prav poznal vladajočih razmer. Hotel je na vsak način vstreči liberalcem, a desnico razbiti. Najhujši odpor Čehov si je sam napravil z razveljavljenjem jezikovnih naredeb. Imel je spraviti državni voz v pravi tir, a doseči tega ni mogel in tako je moral odstopiti. Slovenci za njim ne bodemo žalovali, saj nam je njegov pravosodni minister poslal v Celje Wurmser-ja, v Velikovec Rotschedl-a itd. Novo ministerstvo je zopet uradniško in ima samo nalogo, da s pomočjo § 14. uvede potrebne postave, ki morajo biti vpeljane do novega leta. Sestavil je novo ministerstvo dosedanji železniški minister Wittek. Ministerstvo je sestavljeno: Wittek prevzame predsedstvo in železnice, Welsersheimb domobranstvo, S t u m m e r ministerstvo za notranje posle, Schrott pravosodje, St ib ral trgovino, Jorkasch-Koch finance, Blu mf el d poljedelstvo, Berndt nauk in bogočastje, Chledowski bo minister za Galicijo. Dopisi prijateljev. Iz Velikovca. (Prenovljeni aitar.) Naša mestna farna cerkev spada gledé svoje velikosti in lepega gotičnega sloga gotovo med najznamenitejše cerkve v naši podjunski dolini. Do najnovejših časov se pa znotranja njena oprava nikakor ni strinjala z lepim cerkvenim slogom; stari altarji so bili v renesančnem slogu in deloma že strohneli, lepa go-tična okna z navadnimi okenskimi okviri pokvarjena, cerkveni tlak obrabljen, klopi že zelo pohabljene. Začetek z olepšanjem naše starodavne cerkve storil se je 1. 1896., ko se je postavil novi glavni aitar, prekrasno v gotičnem slogu izdelan po našem rojaku-umetniku g. Vekosl. Progarju, aka-demičnem podobarju v Celovcu, in kamnoseku g. Voglerju. Stalo je to delo 6000 gld. V istem letu se je napravila iz mramorja v gotičnem slogu prelepa obhajilna miza, ki je stala 800 gld., in v ostala dvoja okna glavnega altarja so se vstavile steklene slike. Naš, za olepšavo cerkve jako vneti č. g. dekan je dalje 1. 1898. dal napraviti v stranski kapelici žalostne Matere Božje nova okna z okroglimi Sipicami, letos pa se je ponovila kapelica v desni cerkveni ladiji. Najpoprej so se kapelična čveterna okna v prvotnem gotičnem slogu ponovila in z novimi steklenimi Sipicami oskrbela. Potem se je kapelični aitar, ki je v renesančnem slogu napravljen, ker je lesovje bilo še v dobrem stanu, samo ponovil, in celo na novo se je napravila glavna altarna podoba rožnovenske matere božje. Vse delo je napravil g. Progar zelo lepo; posebno lep je nov kip Matere Božje: Mati Božja sedi in ima Je- zuščka na krilu, božje dete podaja svoji materi rožni venec; mati božja pa rožni venec prav ljubko zopet ponuja svojim častilcem. Popravljeni aitar ljudstvu zelo ugaja in vsako nedeljo obišče ga mnogo pobožnih častilcev Marijinih. Popravljanje oken je stalo 320 gld., altarja pa 726 gld. V prihodnjih letih se bo popravljanje cerkve nadaljevalo. Najpoprej se bo napravil nov kamneni tlak po celi cerkvi, potem nove klopi, nova leča in ostali altarji in okna. Ko bode popravljanje cerkve končano, bode naša cerkev gotovo ena najlepših na Koroškem. — Ob tej priliki opozarjamo rojake vnovič na g. P rogar-ja, ki se je zopet pokazal pravega mojstra v svoji stroki in ki je vreden, da se rojaki ozirajo na-nj pri naročilih. Svoji k svojim ! iz Kotelj. (Novi zvonovi.) Dné 3. junija je bil za nas žalostni dan, ko je namreč naša lepa vas s cerkvijo vred skoraj popolnoma pogorela, ali 3. decembra na 1. advetno nedeljo (po šestih mesecih) smo imeli zopet enkrat vesel dan. Blagoslovili smo tri nove zvonove, katere je vlila znana tvrdka Albert Samassa v Ljubljani v našo popolno zadovoljnost tako, da imamo zdaj zopet isto lepo ubrano zvenenje, kakor poprej. Največji zvon tehta 1241, drugi 774, in tretji 413 kil. četrti najmanjši je ostal pri požaru nepoškodovan. K slavnosti so prihiteli pobožni verniki iz vseh sosednih far, celò iz Štajerskega. Toliko ljudij niso Kotlje že dolgo videle in jih menda tako kmalu ne bodo. Vas in cerkev sta bili lepo okinčani. Zvonove je blagoslovil preč. g. kn. šk. duh. svetovalec in dekan Šim. Bauer iz Pliberka v navzočnosti g. župnika V. V a 1 e š a iz Guštanja in domačega g. župnika. Iz Prevalj. (Naša knjižnica.) Kdor današnje zamotane čase pozna, ve tudi, da so temu vzrok večinoma slabi časniki in slabe knjige, katere zavijajo resnico in zapeljujejo ljudstvo. Naravno je toraj, da so dobri časniki in dobre knjige tudi dobra zdravila teh ran. Naše delavsko društvo, katero prav dobro vspeva in kojega vpliv tudi nasprotniki prezirati ne morejo, ima sicer knjižnico, ki je pa doslej zlasti gledé slovenskih knjig še jako omejena, da upravičenim zahtevam ne zadostuje. Obračamo se toraj do slovenskih rodoljubov, ter jih iskreno prosimo pomoči, denarja ali knjig vsakovrstne vsebine, posebno pa pripovedke ; zlasti gledé novejših proizvodov smo v največji zadregi. Koliko lepih, izvrstnih knjig vendar leži okoli po omarah v farovžih in drugod, za katere se nihče ne zmeni, kajti knjiga enkrat prebrana — omari oddana, ostane tam pozabljena, med tem ko bi tukaj obilen sad obrodila. Prosimo toraj prav uljudno vse rodoljube pomoči, kajti naša knjižnica je jedina ljudska knjižnica na Koroškem, in s kakim zanimanjem ljudstvo sega po dobrih knjigah, videli smo že prvi dan, ko smo izposojevali knjige. Marsikdo bi morda rad dal kako knjigo, ko bi le sitnega pošiljanja ne bilo. Temu odgovarjamo, da imamo skoro vsak dan s pošto opraviti, potem pa je že vse jedno, če k vsakdanji pošti priložimo še eno ali več knjig, saj ne stane veliko — vrh tega pa je taka, našemu zatiranemu ljudstvu skazana dobrota vendar tudi dobro delo, katero bo Bog poplačal. Darove blagovolijo dobrotniki pošiljati z naslovom: Katoliško delavsko društvo v Prevaljah na Koroškem. Iz Prevalj. (Pogreb.) Dné 13. decembra smo imeli tukaj žalosten pogreb. Umrla je Jerica Ladra, žena kmeta Ladra na Lešah. Bila je še le 47 let stara in krepke postave, a pred dvema mesecema začela je bolehati in 11. t. m. rešil jo je angelj miru hudih bolečin, katere je prenašala z občudovanja vredno udanostjo v voljo božjo. Zapustila je moža, štiri deklet in enega sina, ki študira na celovški gimnaziji. Ona je bila mati v pravem pomenu besede, ne le mati svojim otrokom, ampak vsem revnim in ubogim. Bridke solze pri pogrebu so kazale, kaj je bila svojim bližnjikom. Gospod župnik Anton Kesnar, ki so vodili pogreb, poslovili so se od nje v ginljivih besedah ter jo priporočili navzočim v posnemanje, Bogu pa v večno plačilo. Srečni, ki umro v Gospodu, kajti njim sledijo njih dela! Iz Bori. (Pogreb. — Griža.) Dné 10. decembra t. 1. umrl je tukaj po daljši bolezni gosp. Martin Švaj, ki je bil velik dobrotnik tukajšnje farne cerkve in dober Slovenec. Bilo je pred petimi leti, ko je podedoval po svojem stricu, gosp. profesorju Maj d In u, rojenem Blačanu iz ziljske doline, okrog trideset tisoč goldinarjev. Na to si je kupil lepo posestvo v Borljah, kjer je tudi do svoje smrti stanoval. Ker je bilo do takrat tukaj pri farni cerkvi prav slabo zvenenje, kupil je pri ljubljanski tvrdki Samassa tukajšnji lepodoneči veliki zvon, ki tehta 1225 kilogr. ter je z raznimi stroški vred stal okroglo 1900 gld. Ker sta se s tem zvonom vred napravila tudi še dva druga nova zvonova, ima naša farna cerkev zdaj tako lepo ubrano zvonenje, kakor ga je malokje slišati. Kakor je rajni gospod tudi sicer kot cerkveni ključar kazal vedno veliko skrb za lepoto božje hiše, tako je tudi v svoji oporoki ni pozabil ter ji je volil 80 gld. Zalite vaj te po v® eli goistilnali za napravo belega pluvijala ali kakor mi Slovenci pravimo, velikega mašnega plašča. Pa tudi slovenskemu nàrodnemu gibanju nasproti bil je prijazen. Tako je pred dvemi leti zborovalo slovensko katoliško-politično društvo v njegovi hiši, in k zadnjemu zborovanju meseca januarja t, 1. v Creš-njah v ziljski dolini je on peljal govornike tako tja kakor zopet nazaj. Kakor tukaj, tako je tudi sicer povsod pokazal, da mu je bilo v njegovih prsih dobro, usmiljeno in radodarno srce. Zavoljo tega pa je bil vkljub jako slabemu vremenu njegov pogreb jako lep. Prišlo je obilno ljudstva od vseh stranij, udeležili ste se pogreba v polnem številu tukajšnji požarni brambi z godbo, potem lovci, katerih je samo v Borljah proti 20, šolarji in cerkveni pevci. — G. Martin Švaj je že 26., katerega je v tekočem letu v primeroma mali fari pobrala bela smrt s kruto in neprizanesljivo svojo roko. Od teh 26 ljudij umrlo jih je devet, in sicer sedem otrok in dva odrasla na griži ali kakor tukaj ljudstvo pravi na ,črboli‘, t. j. na črvoboli. Vsi ti umrli so v Goričah, kjer je ravno griža močno razsajala in kjer si jo je nalezel tudi neki star zidarski mojster iz šmohorske fare, ki je potem na tej bolezni tudi umrl. Zdaj hvala Bogu, je huda bolezen pri nas prenehala, pa tudi iz drugih krajev v ziljski dolini, kjer si je prej izbrala marsi-ktero življenje čisto različne starosti v svojo žrtev, zdaj ni več kaj slišati o nji. No vi čar. ŽIVIjo, trikrat žIVIjo! Vsi zVestl naročniki In prljatelijl MiroVI. — Bog Maj srečno In Veselko noVo I voj nata steklenica . . T'O „ Zopet moram opozarjati, da moje kapljice ponarejajo. Pazi se naj torej pri nakupu na zgornjo varstveno znamko s podpisom C. Brady in zavrne se naj vsak izdelek, ki nima zgornje varstvene znamke in podpis C. Brady. Želodčne kapljice ^ Brad? (prej Marijaceljske želodčne kapljice) so zavite v rudeče škatljice in imajo podobo Marijaceljske matere božje kot varstveno znamko. Pod varstveno znamko mora biti zraven stoječi podpis 6\ Posamezni deli so navedeni. Želodčne kapljice se pristne dobivajo v vseh lekarnah. Slovensko vinogradniško droštvo v Ljubljani registrovana zadruga z omejeno zavezo priporoča svojo veliko zalogo pristnik do-mačilt vin, starih in novih iz Dolenjske, Štajerske, Istre, Vipave in Goriške. Vino je deloma doma prešano, isto oddaja se v sodih in fino v steklenicah. Zaloga in kletarstvo na Glin c ah št. 20 pri Ljubljani na lastnem posestvu. Na zahtevo pošiljajo se uzorci brezplačno. Umetnijski zavod slikarijejna steklo. HŠkarda v Brnu. Odlikovan osemkrat s prvimi darili. Poseku zavod za slikana cerkvena okna v vsakem slogu in vsaki izpeljavi. Ceniki, proračuni, načrti in osnutki, kakor vsi strokovnjaški nasveti zastonj. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.