Stsv. 13 V Trstu, v soboto 17« januarja 1920 Lzlntk T: Izhaja vsak dan, odi ob nzaeljsh !n premah, »JutraJ. — Uredntltvo: n3ea sv. F:* »čiska AsiSkega Stev. 20, L nadstropje. — Dapfci naj se pofcljajo ured-oBtvu. — Nelrmkirana pisma se ne sprejemajo, rokeptei se ne vrrfajo — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodim. — Uftntic koittord) Mate EdinosU — Tisk tiskarno Edinost — N«iočnins mil ne mesec L fr—. pol leta L 18 — in celo Jeto L 35 —. — Telefon nredttf&va tn npttve ftav. 1I-5T- Posemezne Številke v Trstn in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo » firokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev hi obrtniRov mm no 20 stot; osmrtnice, zahvale, po3lanice In vabila po 40 stot.. oglasi denarnih zavodov mat po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L l*—. Oglase »prejema Inseraini oddelek Edinosti Naročnina in reklamacije se pobijajo Izključno opravi Edinosti. Uprava ta inscratnl oddelek se naliajaU v Trstu, ui. sv. Franciiki As 20. Politično mM „Edinost" Odbor vabi na ni ohčnl zbo M i ki se bo vršil >utri, v nedeljo, 13. jan. 1920, ob 10 dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma ▼ Trstu z naslednjim dnevnim redom: 1. Naše šolske razmere in zahteve. 2. Izpreraemba pravil glede članarine. 3. Slučajnost:. ODBOR. lOslaviSe. Ig« Valutno vprauanje. BELGRAD, 10. Dr. Laginja je ministrskemu predsedniku Ljubi Davidoviču poslal poziv, da naj se krona in dinar zamenjata v razmerju 1 : 1 v istem zmislu, kakor je to zahtevala konferenca Jug. dem. stranke 2. januarja i. 1. v Ljubljani. Stvar je vzbudila veliko pozornost v Belgradu, to pa zaradi tega, ker je s tem prišlo do zlema v cpozicijcnalnem bloku med radikalci in pristaši Narodnega kluba. Rad i kal ci namreč z vso vnemo branijo relacijo 1:4 in očitajo finančnemu ministru Veljkoviču, da je napram kronskim interesentom preveč popustljiv. BELGRAD, 11. V vodilnih politični krogih je v zadnjem trenutku nastal glede rešitve valutnega vprašanja kompromisni predlog, ki sprejema Veljkovičev načrt z nekaterimi formalnimi modifikacijami. Bistvene točke tega kompromisnega predloga so sledeče: Reorganizirana Naredna banka naj potegne stare krone iz prometa s tem, da jih zamenja 2 novo kronsko novčanico. Ker takih novčanic še ni natisnjenih, naj se za sedaj uporabno v to svrho novo natisnjeni državni dinarji, ki se morajo s posebnim natiskom na obeh straneh označiti kot krona in sicer, ker takih novčanic še ni dovolj natisnjenih, naj bi se natisnil, kakor po Velj-kovičevem načrtu na vsako tako dinarsko novčanico večkrat iznos v kronah. Poleg kronskih novčanic naj bi izdajala Narodna banka dinarske novčanice. V garancijo novih bankovcev (kronskih in dinarskih) bo dala država Narodni banki državne bone. Na ta način prevzame država jamstvo za izmenjavo nove krone. Ta državna garancija bo podprta zlasti s tem, da se zastavi del državnih šum, katerih čisti dohodek bo delema služil v sukcesivno kritje novčanic marodne banke. Dosedanje kritje Narodne banke bo služilo tudi kot kritje za nove kronske in dinarske novčanice. Razmerje med novo krono in nje zlato podlago ostane za sedaj nerešeno. Reši je šele parlament. Istotako naj parlament določi zlato podlago za dinar. Sedanja zlata podlaga starega dinarja se do tedaj suspendira. Tudi nadalje pa ostane v veljavi za razmerje med krono in dinarjem sedaj obstoječa službena relacija 4 : 1. Vsakdo sme plačevati pri državnih blagajnah v kronali al' dinarjih po tem kurzu. Državna plačila, zlasti uradnikom se izvrše radi zadržanja sedanjih tržnih cen v vsem starem ozemlju krone izključno v novih kronskih novčanicah. Mali kronski bankovci, ki danes več ali manj vrše vlogo drobiža, se v najkrajšem času nadomeste z novim papirnim novcem. BELGRAD, 11. V politiških krogih se z vso irdovratnostjo zatrjuje, da je toliko kakor gotovo, da se bedo zamenjale krone za dinarje al pari in ne v razmerju t : 4. Stare bančne dinarje bo na to država pokupila, odnosno na primeren način odškodovala njih posestnike. BELGRAD, 11. Danes dopoldne in popoldne je imel ministrski svet sejo, na kateri se je bavii z valutnim vprašanjem. Jutri popoldne se bo na seji nadaljevala razprava o valutnem vprašanju. BELGRAD, 11. O rešitvi valutnega vprašanja krožijo po Belgradu različne vesti. Danes ee je držala vest, da se bo krona zamenjala z državnim dinarjem al pari. Posestniki starih državnih dinarjev bodo dobili zanje po tri do žtiri nove državne dinarje. V drugih političnih krogih pa se trdi, da opusti vlada za sedaj vsako sklepanje glede relacije, ampak da izvede samo najnujnejše posle valutnega vprašanja, to je izmenjavo avstrijskih kron, določitev relacije pa da bo prepuščena parlamentu. Vladni krogi se drže vrlo rezervirano, tako da vlada popolna neorijentiranosl. Ponovni glasovi, da bi bil dr. Kramer radi svojega stališča v valutnem vprašanju demisijoniral, se dementira. — Druge informacije o valutnem vprašanju pa pravijo, da kriza v ministrstvu, ki jo je izzvalo to vprašanje, ne le obstoj*, ampak da se celo poostruje. Glavni Veljkovičev protivnik da je minister dr. Kramer, ki zastopa izmenjavo 1 : 1. On da je prinesel iz Slovenije uverjenje, da bi doŠel njegov prestiž v nasprotnem slučaju v Sloveniji v nevarnost. Vsled tega svojega stališča bi moral izvajati posledice in podati demisijo. Njegov odstop bi potegnil za seboj še enega ali dva ministra. Belgradu se govori, da so desetdinarski bankovci že opremljeni z natisom »40 kron«. Ako bi Veljkovič v svojem načrtu popustil, bik) bi na ta način za nekaj milijonov novčanic nerabnih. Zato da se je minister dr. Veljkovič odločil, da izstopi iz kabineta, ako se vprašanje ne bi rešilo po njegovem problemu. ZAGREB, 11. Minister Pribičevic je izjavil soirudniku »Riječi«, da so vsi glasovi o kabinetni krizi izmišljeni. O krizi ni in ne more biti govora, ker valutno vprašanje še ni došlo do rešitve in se bo o razmerju dinarja napram kroni šele razpravljalo v eni prihodnjih ministrskih sej. Prestolonaslednik ostane še nadalje ca Francoskem. BELGRAD, 14. Iz Pariza poročajo, cia bo prestolonaslednik regent Aleksander še nekaj časa ostal na Francoskem. Dan odpotovanja še ni določen. Tudi ministra Slojanovtč in Draškovič sta svoje odpotovanje odgodila za nekaj dni. ( • Jadranska konferenca In prestolonaslednik. BELGRAD, 14. »Politika« javlja: V naših uradnih krogih se trdi, da ostane prestolonaslednik regent Aleksander v Franciji po vsej priliki do konca tega meseca, ker hoče biti v Parizu, ko se bo začela jadranska konferenca. K jadranskemu vprašanju. BELGRAD, 14. Po glasovih ki prihajajo iz Pariza, bosta Reka in Zadar svobodni mesti pod protektoratom Jugoslavije, Vis pa bi bil di-plomatično zastopan po Jugoslaviji, toda nevtraliziran. Izmišljene vesti o ministrski krizi. BELGRAD, 11. Vest o namišljenem odpoklicu ministra Kristana po socijalistih je popolnoma neosnovana. Niti Kristan, niti dr. Kramer ne mislita na ostavko. Poizkus sestave koncentracijskega kabine!?.? BELGRAD, 14. (JDS) V zvezi s povratkom dr. Vesnida iz Pariza, se vzdržuje vest, da se bo Vesnič pogajal z radikalci, da vstopijo v vlado in se tako mogoče sestavi koncentracijski kabinet. Govori se pa, da bodo rafJikalci in na čelu jim Stojan Protić odbili tudi ta poizkus zbližanja, kakor so odbili svoj čas PaSičev poizkus. Ustavotvorni odsek. BELGRAD, 14, »Politika« javljaj Početkom tega meseca se osnuje ustavotvorni odsek, ki bo imel nalogo, pripraviti novo ustavo in sploh vse, kar je potrebno za konstituanto. V ta odsek vstopi 11 članov iz vladnih skupin, isto število se ponudi članom opozicijonalnega bloka. Razen tega vstopita v odsek dr. Draža Pavlovič in dr. Josip Smodlaka kot narodna poslanca .izven strank, dani ustavotvornega odseka bodo morali izvoliti izvedence za javno in državno upravo. Kakor se glase zadnje vesti, so radikalci pripravljeni, vstopiti v ta ustavni odsek. Naloga ministrskega predsednika Davi-doviča je sedaj, da se sporazumi s Protičem. Vprašanje staroste zagrebških sokolskih društev rešeno. ZAGREB, 15. Kakor znano, bi se imete vršiti med kandidati dr. Lazo Popovičem, dr. Mazzu-ro in Milanom Marjanovičem ožja volitev. Sedaj pa je odstopil dV. Popovič in istotako tudi Marjanovič od kandidature, vsled česar je ostal dr. Mazzura brez protikandidata in je zadevo na ta način smatrati za rešeno. Za podstaroslo je bil izbran dr. Dečak, ki pa mesta ne sprejme. Zato je bil izvoljen za prvega podstarosto dr. Srd.jan Budisavljevič, za drugega pa dr. Bučar. Imela so se popoiniti tudi tri odborniška mesta, ker pri zadnji voli t vi trije odborniki niso dobili nadpolovične večine. Skupščina je sprejela radi tega v odbor ono trojico, ki je pri zadnjih volitvah dobila največ glasov. Hujskajoči D'Anntmzijevi častniki. SPLIT, 14. V Korčulo sta 6. januarja dospela dva DAnmvnzijeva častnika, en major in en poročnik. Italijani so bili obveščeni o njiju prihoda in so ju sprejeli v pristanišču. Ko sta se prijavila mestni komandi, so ju odvedli v italijansko društvo#»Circolo di Lettura-. Tam so imeli več govorov. D Annunzijev poročnik je dejal, da morajo Italijani bili složni in preverjeni, da bo Korčula rešena. Ako bi konferenca prisodila Korčulo Jugoslaviji ter bi redovita vojska zapustila Ostrov, bi prišle takoj prostovoljske čete v zameno. Dodal je, da ibrez krvi ne .bo prepuščen noben pedenj zaposedene dal-malinske zemlje, in se pozival na zakletev D Anminzija in Milla. Sam se je zaklel pri prahu padlih Italijanov in naposled pozval prisotne, naj se zakolnejo, da se bodo uprli eventualni jugoslovenski okupaciji. Dostavil je, da ne sme nihče verjeti Scialoji ali Nrttiju, še manj pa poslušati ju. Ta dva D'Armunzijeva odposlanca sta bila tudi v Drnišu, Kninu in Šibeniku. S Korčule sta odšla na Hvar in Vis. V Korčuli so zbrali 50 prostovoljcev in jih oborožili, da prevzamejo oblast, ako bi odšla redna vojska. Ti prostovoljci so se ponovno zakleli pričo D'Annunzijevih častnikov. Iz čelkostovaSke« Židje ▼ Čehoslovaški. PRAGA, 14. KakoJ javlja židovski tiskovni urad, se je 5. in 6. t. m. vršilo zborovanje zastopnikov židovskih verskih občin in nacijo-nalnih židovskih organizacij, katerega se je udeležilo 150 delegatov iz vse republike. Pri zborovanju je bila sprejeta resolucija, ki protestira proti pogromom na Madžarskem. iz siosus. Vojaški položaj v Sibiriji. LONDON, 15. Kakor poročajo nekatere brzojavke iz Stockholma, so boljševiki baje ujeli admirala Kolčaka. Boljševiki trde tudi, da so se polastili Irkucka. Neka brzojavka iz Tien-Tsina pravi, da je mesto Irkuck, v katerem se , nahajajo čete Semenova, poveljnika vzhodne Sibirije, v plamenu. Semenove čete so se spoprijele s češko armado, ki se umika proti Kra-snojarsku, ter z ameriškimi in japonskimi četami: podrobni podatki o teh s-popadih manka-jo dcsed&j. Poveljnik čehoslovaških čet, francoski general Janin, je baje dal aretirati nekega generala, ki je podrejen generalu Semenovu. Zavezniške čete, ki se nahajajo med Krasnojar-skem in Irkuckom, se pripravljajo na skorajšnjo evakuacijo Sibirije. Diplomatske misije v Krti, med Irkuckom in mandžursko obalo, so odpotovale v Ekardin in Vladivostok. Boljševiški uspehi ▼ Rusiji. LONDON, i5. »Timesom« poročajo iz Kardi-ne: Vsled neprestanih uspehov rdeče vojske so čete generala Semenova zelo moralno potrte, in vsa mesta zapadno od Bajkalskega je-) jera so v rokah revolucionarnih socijalistov, ki so pripravljeni za sporazum z boljševiki. Pred videva se, da bodo transbajkalska mesta sle dila gibanju. Čehoslovaški tiskovni urad naznanja, da je po vesti, ki jo prinaša brezžična brzojavka iz Moskve v Prago, rdeča armada za se-~la 8. januarja Krasnojarsk, mesto ob sibirski železnici. Ta brzojavka dostavlja, da je vsled te zasedbe ostanek Kolčakove vojske kapituliral. Boljševiško poročilo od 9. januarja naznanja, da so čeae generala Budenyja vkorakale v Rostov na Donu; boljševiki so ujeli v okolici tega mesta 11.000 mož ter zaplenili 33 topo--, nar tankov in 170 strojnic; boj se nadaljuje po mestnih uKcah. Rdeča vojska je zasedla tudi Nakajčevan. »Daily Express« smatra, da so Denjikinove čete izpraznile Odeso. — Uradno se zatrjuje, da so dobile ameriške čete ukaz, naj izpraznijo Sibirijo do 1. marca. CURIH, 15. Neka brzojavka »Ost West Te-legrapha« iz Bukarešta javlja, da so boljševiki zopet zavzeli Odeso. Iz Nemčije« Obsedno stanje v Nemčiji. CURJH, 15. Vsled izgredov pred nemško zbornico, tekom katerih je bik) 31 demonstrantov ubitih in 1000 ranjenih, je bilo proglašeno obsedno stanje v celi državi, izvzemši Bavar-kso, Saško, Virtemberg in Baden. Noske je prevzel polnomoč nad Berolinom in Branden-burgom. »Freiheit , glasilo neodvisnih socijalistov, in »Fahnc glasilo komunistov, ste bili ustavljeni. Razkritja o načrtu za zvezo med Nemčijo, Rusijo in Francijo. BEROUN, 15. »Vossische Zeitung- Je zadnje dni objavila med korespondenco bivšega cesarja Viljema z carjem Nikolajem načrt zvezne pogodbe z Nemčijo, Rusijo in Francijo i. 1904. Dotični zvezni načrt se je čuval kot tajen in ga Viljem ni sporočil niti ministrstvu zunanjih del. List naglaša, da je bila zveza med Nemčijo, Rusijo, kateri bi se pridružili kasneje tudi Francija, Avstrija in Italija toliko kakor gotova. Načrt se je v zadnjem hipu ponesrečil. Med Viljemom an carjem Nikolajem ni bilo namreč soglasja samo v eni točki: Car je naglašal, da mora zaključi te v nove zveze sporočiti svoji do- sedanji zaveznici Franciji. Cesar Viljem je bil proti temu, dasi je car zagotavljal, da pristopi k tej zvezi tudi Francija sama. Viljem je carjevo zahtevo odbil in s tem preprečil ustanovitev kontinentalne evropske zveze, katera bi bila edino lahko preprečila izbruh svetovne vojne !leta 1914. Iz Avstrije* General Segre odstavljen. DUNAJ, 15. Dunajski zastopnik lista »Avan-ti* poroča: Semkaj je dospela italijanska preiskovalna komisija in je odstavila generala Sc-greja. Več častnikov je bilo odpoklicanih. Proti italijanski vojaški misiji so naperjene težke obdolži t ve. M:rovita konferenca. »REŠITEV« JADRANSKEGA VPRAŠANJA, PARIZ, 15. Pogajanja o jadranskem vprašanju so se nadaljevala včeraj in danes. Upa se, da pride do rešitve kmalu, morda že jutri. Clemenceau je nasvetoval Jugoslovenom, naj tudi oni sprejmejo sporazum v interesu miru. Če Jugoslavija sprejme, kakor se predvideva, sporazum, na katerega je pristala iudi Italija, ne ostane Zedinjenim državam dni^ega nego, da podpišejo rešitev. Tako se glasi poročilo agencije »Štefani Sedaj pa čujmo, kako si nekdo predstavlja »rešitev jadranskega vprašanja, ki bi zagotovila mir«! »Temps« zagotavlja, da se je dosegel sporazum na tej le podlagi: mesto Reka bi pripadlo Italiji, ki bi tudi dobila ozemeljsko zvezo z Reko potom ozkega pasu zemlje ob obali zapadno od Reke; 'luka bi se tudi priklopila Italiji, toda s pridržkom trgovinskih pravic, ki bi jih zveza narodov dovolila Jugoslovenom in Madžarjem. Železnica Ljubljana - Reka bi pripadla Jugoslaviji. Italijanska meja bi šla okoli Reke proti Istri ob cesti Reka - Volosko vključi vši Volosko in Opatijo ter vzhodno istrsko obal. Meja bi se nato obrnila proti severu in bi sledila v daljavi nekoliko kilometrov proti zapadu črti, paralelni z železniško progo Reka-Ljubliana. Pri Materiji br sc meja obrnila od Wilsonove črte proti vzhodu v svrho večje zaščite Trsta. Zadar bi postal prosto mesto pod zaščito Zveze narodov; mestu bi se dovolilo, da si izbere državo, ki naj bi zastopala njegove interese v inozemstvu. Otcki Lošinj, Vis in Pelagruž bi se priklopili Italiji. Vsi jadranski otoki bi se demilitarizirali in nevtralizirali. Isto bi veljalo tudi za jugoslo-venski Šibenik. Za odškodnino bi dovolili zavezniki Jugoslovenom, da ... razširijo svoje gospodstvo nad severnoalbanskimi plemeni do Drina. Ta načrt je bil torej baje izročen snoči jugo-slovenski delegaciji, ki je nocoj odgovorila, da prepusti odločitev svoji vladi. Regent Aleksander je zapustil nocoj Pariz in se odpelje direktno v Belgrad. Trumbič ga je spremljal do Modane- jo stanje evropskih odnošajev ter program, ki določa pomočt katero naj da Amerika Evropi. Dopisnik pristavlja: Vsak preokret je simpatičen. Sedaj so prišli do prepričanja, da je edino sredstvo, zavarovati se proti revolucijonarne-mu gibanju to, da se utrde različne evropske države. Stavka v Puli. RIM, 16. Danes so posredovali radi stavke v Rimu zastopnik puljskega delavstva Eiorcntin in socijalistični poslanci D'Aragcna, Musatti in Matteotti, ki so naglašali, da je zasedeno ozemlje podvrženo hujši vladavini nego je bila avstrijska. Podtajnik za notranje stvari Grassi je zagotovil, da je dobil od poveljništva mornarice obvestilo, da se namerava preklicali izgon glavnega urednika lista »Proletarioc, Stelle. PODLISTEK Za staro pravda. (SI) Avgust Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. * Prosim, dajte mi konja,« je prosil župnik, j ne mučite uboge živali?« ? A da, pope!« je rekla Lolička, ustavivši se pred starčkom, »ta konjič mi ugaja, ta je moj. Hop, konjič, hop! K vragu naj gre pop! Brusi starec, pete!' : Ali, kje vam je duša?« je vprašal starček, rali ste razbojniki, da mi ugrabljate na cesti, kar je moje? Ali se ne bojite Boga?« > Zakaj?« se je zasmejala žena, pokazavši zobe; »kje stoji v svetem pismu, da moraš ti imeti konja? Ali nisem rekla prav, milostljivi gospod?c:, se je obrnila k Tahu, ki se je med tem približal ter pogledal župnika s porogljivim očesom. »Prav, prav! Maži si svoja kopita s svetim oljem, pa dobiš peroti!« je odvrnil Tahi. »T-cda, veste kaj, župnik,« se je pošalila Lolička, imeni ni treba konja, na Susedu jih je dovolj. Treba mi je pa denarja za velikonočne potvice. Koliko mi daste za mojega konja?« »Jaz da bi kupoval svojega konja?« je izbulil Knežič oči. *E, ni drugega!« je rekel Tahi, »žena ima svojo glavo, ven z denarjem! Vem, da ga imaš dosti.« S tresočo roko je segnil starček v nedra ter izvlekel svilen mošnjiček s petimi tolarji, po-nudivši jih zbesneli ženski. »Na, vzemi, Belialova hči! To je vse moje siromaštvo, kar sem bil prištedil za Veliko-noč.« »Mršav mošnjiček, kakor tudi ti,« se je ro-gala Lolička. skočivši s konja; »naj te voda nosi! Pa da ni svinčeno? So li pravi? Cin! Cin! Cin! So! E, pa za potvice bo dovolj!« Po sili je zajahal starček konja in odjahal proti Zagrebu,% Tahi, kaštelan in njegova žena so kričali za njim, grohotaje se: »Hop, hop, hop Prazen gre zdaj pop!« V tem pa je pristopil h gospodarju Peter Bošnjak ter rekel: Milostljivi gospodar! Stubičani se upirajo, nočejo izročiti ključev svojih kleti.« »Da vidimo,« je privzdignil Ferko glavo, »ali me bodo ubogali iti psi! Peter, Veiikonoč bomo slavili na Stubici.« Prišla je Velikanoč, slava žrtve pomirjenja, vstajenje sinu božjega, vstajenje vse prirode. Po bregovih se je razlegal jasni glas zvonov gornjestubiške cerkve, ki stoji na trgu sredi mesta pod trdnim stubtškim gradom. Med mladim zelenilom se je belila nosa hrvatskega ljudstva, žarela rdeči robec in rumena korala. Staro in mlado, moško in žensko je hitelo v cerkev, iz katere so odmevali veseli klici: »Aleluja!« Ali so veseli? Oh, te grmeče orgije se ne razlegajo kot nebeška glasba, marveč kot strašna nevihta, in medli zvonček ne peva kot angelski glas, marveč kot mrtvaški zvon. {Dalje.j Izročitev mirovne pogodbe madžarski delegaciji. PARIZ, 15. Danes cb 16 so bili Vročeni v ministrstvu vnanjih stvari znveznišLi mirovni poboji madžarski delegacij:. Cerimoniia ')■- Lrajala pet minut. Clemenceau je naznanil Appanyju, predsedniku madžarske delegacije, da iina;o madžarski delegati 15 dni časa za predložitev svojih pripomb. Za izročitev Viljema. AMSTERDAM, 14. Kakor javlja »Etoile Belge«, je Sir Gcrdon Howart, ki se nahaja v Parizu, dobil nalog, naj sestavi besedilo formalne prošnje za izročitev bivšega nemškega cesarja, ki se bo predložila nizozemski vladi. Viljema odpošljejo na otok Javo? HAAG, 14. Kakor javljajo listi, je Nizozemska odklonila izročitev bivšega nemškega cesarja Viljema, ponudila pa je, da mu odkaže bivališče na otoku Javi. Iz Amerike« Ustanovitev vojske 275 tisoč mož. PARIZ, 13. (S.) »Chicago Tribune« iz Pariza doznava iz Wash?ngtona, da je sestavila senatorska komisija za zunanje zadeve poročilo, ki je naklonjeno zakonskemu načrtu vojnega odseka in ki dovoljuje ustanovitev vojske kakih 275 tisoč mož. Predlaga se, naj se imenuje za poveljnika vrhovnega Štaba general Pershing. Ameriško posojilo Evropi. PARIZ, 14. Posebni dopisnik lista »Echo de Pariš« poroča dz Washingtona: Državni tajnik Glass, ki je bil v začetku proti temu, da bi se dalo Evropi kako posojilo, je sporočil kongresu, da se je premislil, ter je izjavil, da tvori vedno naraščajoče slabšanje evropskega gospodarskega položaja resno nevarnost za A-meriko. Vsled tega želi sporočiti različnim odsekom kongresa dokumente, ki lahko pojasni- Mm Mi Mm in Jmsjisiiai. Ka.ko hitro se menjajo časi in vedenje imi^strov žnjl-mi! Kako do^o jc še temu, ko i-l, 'ij-an.-ki >2cle-satr niti govoriti niso hoteli naravnost z Jugo-stoveui. ko so sovorilr potom pesredovailoev, je povzročilo to izpremembo? Pač le iz poznanje, da so Jugoslaveni vendarle činitelj, ki ga ni .možno kar prezirati, da Jugoslavija ni ni-kiaika »quanti£ mcgr^b'-c«. I'zpoznanje, da je bila l dosedanja t. k tik a italijc:rAe dclegactjie — da je bilo tisto opiranje na eno edino karto — preziranja in omalovaževanja nevarna ^hazardna isra. Sedaj .govore med sef>oj In sc pogajajo. Je^.i nade, da privedejo ta pogajanja Ido povoljnega uspeha? Težko je priti do kakega zaključka iz cele poplave vesti, ki' jifi prinašajo itaUjajiski list« Iz Pariza. Eni pišejo, da so Jugoslovem neizprosni, trdovratni in skrajno nezmerni v svojih rzahtevah >ter .da jim bo treba rešitev nariniti. Drugi pa hočejo vedeti, da se pogajanja razvijajo tako povoljno, da smo že na pr o J večeru sporazivna. Menda bo stvar taka, da prvi pretirujejo, drugi pa prehitevajo hipno stanje stvari. Si-ecr pa menimo tudi mi, da do!go ne bemo več čakali na raja siljenje: ali je -dosežen sporazum, ali pa —ni!! Kaj pride v tem szadnjem slučaju potem — kdo .more vc-Idcti?! Vsekakor p a- je znaten napredek v tem, da so začeii neposredno govoriti med seboj. VsstI Iz Ju§oslftv!le. Celovčani za Jugoslavijo. »Korošec«, ki izhaja v Velikovcu, je priobčil v svoji zadnji Številki tole vest: Pred kratkim je bilo v Celovcu in sicer v hotelu Cromer tajno zborovanje. Zborovalci so sklenili, da bedo pri plebiscitu glasovali za Jugoslavijo. »Neue Freie Stim-men« in drugi celovški listi so to velevažno odločitev celovškega prebivalstva previdno zamolčali. Aretirali so v Ljubljani pred par dnevi inženirja Gustinčiča, ki igra veliko ulogo v komunistični struji jugoslovenske socijalnodemo-kratske stranke. Vzrok aretacije ni znan. Gu-stinčič je sedaj zor»et izpuščen na svobodo. Vaditeljski tečaj Sokolskega Saveza SHS. Začetek vaditeljskega tečaja se javi pravočasno vsem župam in društvom. Držati se je poslanih navodil. vesSS. Iz Pariza nam pišejo: Ko obračamo sveje o J tja doli na sinje jadransko morje, ko gledamo V duhu njegovo obal od Trsta do Kotora ter se o-ziramo na vzhodno ležečo Jugoslavijo, motreJ njene sedanje razmere, nas obhajajo dvojni občutki. Predvsem občutek, da tam v svobodni domovini ni* tako, kafkor bi sedaj moralo biti. Ai?, odkrito moramo povedati, da to dejstvo, kakor je siccr žalostno, vendar ne more ustvarjati v nas •tistega pesimizma, ki so ga nekateri naši ljudje tako polni. Saj vemo, da ra-zun nekoliko ljudi, 'ki imajo oseben interes na tem, da je zmešnjava — ves narod l>r?z razlike hoče edinstvo. In ta volja je po naši sodbi — sodimo na podlagi i/poznavanja razmer na licu mesta — tr.iko močna, da ju rreporušna. Mari pa jc čudno, 0a tam onkraj hriba ni Se vee tako, kakor bi si mnogi želeli? Treba j*e pomisliri, da je Jugoslavija sestavljena iz delov, iki so še pred lotom div: pripadali Šesteriui državnim tvorbam; da je ena polovica- nove države pol tisočletja živela v turškem robstvu in pod vplivom bizantinske kulture, a driska je s&uzi stoJetja nubovala Nemcem in Hunom pod vplivom zapadiie kulture; dalje, da iso tretji dosledno in sistematično hujskali z vsemi sredstvi csio polovico proti druz>. Kdor uvažuje vse to. mora priti oeio kio zaključka, da bi b»k) čudno in nenaravno, ako bi že sedaj vse gkuMso. Kno pa je getovo: narod je zdrav in le sposoben za vladanje satnoga sebe! Zato je obstanek nove države zagotovljen čeprav so njeni sedanji voditelji morda skibi. Dru»i občutek pa nas pre£tn>, ko inlstfmo iki naše Primorsko. Poleg sočutja nzs navdaja neko veselje — ponos. Raidujemo se na samozavesti našega naroda, fci nikdar ne klone z duhom. S kako radostjo črtamo »Edinost«! Čestitamo! Iz nje odseva vsa tista inteligenca in žilavost ua-šega življa tam doli. Naše organizacije, naše šok', naše gledališče, vse živi da+je in postavlja temelje bodočnosti. Da! Tnsfe je ie vddno naša — svetla točka. Hvala fttm Jia delu in trudu. Bo« bfagoslovi! No poznajo resnice! Veliko zlo v političnem življenju natega mesta je bHo od nekdaj v tem, da ie naš povprečni someščan — pa naj bo že čiovek iz širokih slojev, ali pa takoBvaa razum- »CDflIUSI« SMT. II. y Trslu, dne 17. 1*2», lik — redno živel ?tt — pdHti&kal v poli t: ini ne-dozorelosu. V te:n pogled vsikiJar dalcć zaostajal celo za našim preprost:.« ljudstvom na de-'žsli. To pa rato, ker sc n* ni-kdzr učil misiiti s svojo glavo hi je vedno slepo verjel vsemu, kar *e pripovedova! n:cgcv »fcKlio«. Čo Je ta .Še •vV\o dr.Tiio In/j zvrajsl, £HŠ Tr/ar-vi sve-1 fitf uver'sVenr, rvzradc^icn, tifii-na ka- ":cr že i 'i povod) — vc.'nr pa s s'apo vero širil !a/ d Tic »n pn?c .al rranjo. In ker so tlM ti tržaški ti r.—proti slovenskim f.ode/c'anom, kakršni so pa bili — se Je razvila v Tržač.? "Ii dri:?e nsred-: si: mržnia preti naSemtf življu. Sovražili so nas, ker nas n!so pcznal«. L!.-:! so lagali o nas :;i n* ih ovi Čitatelji so verjeli "n %?deli v krivi luči •nai>. naže ira-mene, na^c kra'e in narodnostne razmere v deželi. Listf is o Km vcepili nauk, da so ti kraji po veliki večini italijanski, a kar ni »ta'i-fans' ega, da Je kmet aH delavec brez kulture, mrtva, !cna masa. Tip takega Tržačana, sker pešte-rega ti? m'anega človeka smo imeli le dni pred :bo*. K glašamo to, ker je ravno značilno. Pošten ' i mfren, a je vendar trdovratno trdil neresnico. Italijani da tvorijo veliko večino v Julijski Benečiji Opozarja!: smo ga na oficijelno statistiko, na podatke ljudske-a štetja. Zavračal nas je. da so bile avstri>ke statistike drzen ne Italijanom, ampak Slovencem na škodo! Kako bi lilo drugače možno, da so sc ti-rxči Slovencev ^priznavali« k italijanskemu cb-Čevabiemu jeziku, dočlsn ni bilo Italijanov, ki bi iim statistika navajaJa »slovenski cbčevaln* je-. •:<;-!! Vk:\:b vsemu temu je uradna statistiki iz-kazavala ^ovensko-brvatsko večino v prejšnjem Primerit- Kako naj bi -potemtakem Italijani tvorili večino v Julijski Benečiji, to je: v sedaj zasedenem ozemlju, ko trta k temu ozemlju pridružena velika, čisto in izključno slovenska politična, o-kraja pestojn-:^ in logaški? U — Osupnilo ga je Sicer nekoliko, ali trverjesi luedfol še ni bil! Nevednost na'ih sodeželanov nam je vedno cteZc- vala naše boje. Zvišanje krušmh cen. Tr/aški magistrat poroča: Vsled rcvišr.nja, ki sc je v zadnjem času pojavilo v šzdelovalnili cenah krulut in vsled ©višanja ' 'i 7:.hiev*jo pekarski delavci, so se morale prodajne cene kruha: Izpremeniti, ckoravno r. s taja cena moke neizpremenjena; »zaradi tega licloča občina v soglasju z •meredajnimi činitelji .'■n aprovlzacij-ko komisijo na podlagi gaberr.a-»topske naredbe od 25. a-rila 1919. naslednje maksimalne ccne pečenega kruha, ki stcpijK> v veljavo 19. t. m.: Za knii, izdelan v krŽičUi (štrueah) po ! h g, 84 stotink kg, oziroma 25 stotink odmerek 30 kr::'n v kržičih po 00 dlsg op 55 stotink kržić in kruh v kržičih po 30 dkg po 30 s-totLnk kržič. Peki bodo mora« ial-Jovati te tri različne vrste ikržlčev v takih množinah, da sc lahko za-zahtevam {?j;emalcev. vp>-an;h v posameznih prodajalnah. Produ j a! ah ki tri- predajali kruh -jo vi*iMi cenah, nego ser dclcčcne, se bodo kaznovali z si ho do 3<»C0 lir in v -slučaju ponovne kr-ve kkiočcfc z zaporom do treh mesecev. Civilni . )misar;jat lahko zaukaže z. tvorile v prodalalen, v katerih se ug^tovc zlorabe. Klobuke doli! Obk dvorano! Ne opravičujejo nas slaba laški z&ledi. Ne posnemajmo raz\^i drugiii! Ravno v gledališki dvorani se moramo itazati od svoje na; bol »še strani. Iz poštne službe. Generahii civilni komisar je dol čd naslednja imenovanja med upravnim osobi em tukajšnjega poštnega ravnateljstva: Za višje poštne etnike so imenovani svetniki Viktor Basilrsco, Rihard Marinioni in Angel Pojani; za poštna tajnika komisarja dr. Uvido KiimmcrUn in J -ip idal Ried; za poštne komisarje koncepisti Artur Carli. Lucijan Skok kk Edvard Ratzeubeck. Prireditev sV.arijmega Doma« v Trstu. Zveza > Marijin Prm« v Trstu je priredi'a 11. t. m. glasbeno produkcijo z čeka} zanimivim sporedom. Na čela v^ej prireditvi je stal zvezni ženski zbor p J spretnim vodstvem č. g. M a tka Skabarjai V?.-\.:'::rc je bilo v j;la\nem zelo korektno. Uc-rbi-čev Rožmarin« s spremljevanjem klavirja je pričal o skrbnem prizadevanju g. zborovodje, ki ie tudi v -esiiici di-segal zažeh-eni iišr>eh. Po re-keterih t« .kah je h:i pevskr r?č>or tako fcurno arlavdrran, da ril je moral pcna\~ljatK 4ako po O. Jerebovi Lahko noč«, J. Aljaževi *Domovin->ka iskricu- (rkladbama. predelanima za ženski rbor) in po moji • Jurjevjc. Tudi K. Markova >Pri zireli (tuJi preden ženski ?bor) ie debro u.-pera. Pevke so sploh dobro disctplinira-ne in sledijo natančno vsem migi aiem svojega vodje. Želimo vztrajnosti pri :ra date van ju započetoga dela, «fa ^e odstranijo še ■mali nedestatki in da se z'r izp' polni. G. vodji so poklonile pevke k po darilce. _ Prijeten del sp n-eda je izpr'n'ht gca. An;ca Čekova, ki Hr -z Vilhar.Vevo vOj, vstani, ftj.lncc mo;c!c spra v 3a svoj mehki in zvonki so-.pran do kpe vclj-ave. Poklonjen ii je bil zaslužen šopek nageljčkov. Tudi kot deklamovalka Plotove »TrargedLje« ie pokazala, da-tiči v njej laober i-gralski talent. Naj pridno neda'juje svoje študije, in pričakovati smemo še marsikakih prijetnih uric ob lepem petju. — Tudi ostali del sporeda se ie debro podal v celoti. Le Kleklamaciji »Narodnih ttfVJ 1TCU 1 motivov« Str^^v^ glede na to, da >a bila -predolga, a pri Sarde:iko^i cnodajarAi So-Iza nrlrtr« b: sicer splošno dobro Igranje nincgo- več pridobilo, da so se igralci nekoliko bo*: poglobili vanjo. — Pohvalno je o-■meaiti sčno. Gjurkovo kot dobro spreirdjalko na klavirju. Zveza ja lahko ponosa a nanjo. Le pri JurJevic -em si žele! manj pedala. — Prireditev je bila zelo dobro obiskana in se prihodnjo nedeljo ponovi. — M. Zavarovalnica goveje živine na Prošeku bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo, IS. t. m., ob 13 v Gospodarskem društvu na Kontovelu. — Odbor. Zborovanje »Učiteljskega društva za Trst ia okolico v Trstu« se bo vršilo jutri, v nedeljo, ob 9 na Acquej*ttu. Ker sc bliža 'zborovanje »Zvene« naj se udeleži tržaškega zborovanja vsak, kdor !e more. — Predsednik Slovensko gledališče. Juiri ščt» dve predstavi. Popoldne Rcneati mu je obljubil. Dudje so ga pozneje \i-deli, kako je vsako toliko prihajal na ulico, kako se }c pogovarjal z dvema mladeirlčema, kako je zopet izhajal iit se vračal v hišo, kicr stanuje njegov gospodar. — Bilo fe okoli 11. ko ste se njegova žena :n mati vrnili iz mesta. 2ena je stopila v dečkom stvari v ihrivnico. a mati le odnesla z č ——i v----** ^ - . DAM polovico kmetije izvrstnemu kmetovalcu, ki ee razume pri trtah. Bole, Ro'.zn Mcttii &S2. 115 PRODA se na Kozini hiša z vrtom za hotelsko in gostilniško uporabe, prostori iza trgovino, klet in vodnjak v hiši. Veniieiis 56S, Rojan. Droga hiša za privatno uporabo se proda. Podrobnosti stanovanje. Ponaati .?e fe fcazcf nekako razo'dr*^* nega. Kmalu nato so se odprla vrata, in (deček je zakričal notri, da so bili v hiši tatovi in da gre po orožnike ter izginil. Kccaurekova žena se je vsa tresla straiiu, medtem ko je Roncat mirno stal pri vratih in gledal na ulico. Kmalu- potem se je vrnil tudi gosjv>dar, kateremu je žena, vsa Meda. povedala, kuj se je zgodilo. Leta je hotel naglo ven, toaa Mencati mu je dejal, naj ne hodi na policijo; on da je videl dva mladeniča, ko sta nosila neke izveznje iz hiše, in da ju pozna. >Po:'-dite rajši z menoj — je dejal — in poiščiva mladeniča, kajti če hiviie stvar policij?, vam nič ne pomaga: jaz ju ne morem izidetr, ker bi se .nad menoj maščevala«... Toda gospodar je šel vendar v stanovanje in potem na poli e i jo, kjer je JavH. kaj se je zgodilo. OrtJŽni'ki so medtem ugotovMi tatvino in odšli. Ko so prišli popoldne policijski iP '-^ T7T od 14-15, K Tinko Fufldil, Ur. M - 7 raaora ?>, i., 89 i .te- v našem pedali- v brivuko, so našli razam Rcocat«*a tunh » ob 15 6e na splošno J ^cigovega svaka, ki ie zagotavljal, da so ta.ovom željo občinstva zadnfie ponovi naro,dna igra v pe- M* ^ sledu m ito bo blago knua.u rešeno Pohcn- - - - - ' ski agenti so ju povatnlt na kvesturo, lAiCr se .'e 11 ii dejanjih in dveh Spremembah »Deseti brat«. Naslovno ulogo igra g. Terčič, Krjavlja pa g. Sila. To je n&prekHcno zadn«a pono\itev te narodne igre, zato vabimo naše občinstvo da se je ude-feži v veKfcem številu. Zvečer točno ob 20 sc prvič ponori velezabavna burica« v treh deja^-njih »Španska muha«, ki je na četrtkovi premijeri dosegla izreden uspeh. V glavnih ulegah nastopijo gg. Sila, Požar, Mlkollč ter ga. Si!ova, 0Č5. Gradlšarjeva i:i Mezgečeva. K tej predstavi je dovoljen vstop samo odraslim, ker ie 'za otroke neprimerna. Vstopnice in sedeži so v predrrodaH 5>ri blagajničarki v veži ^Narodnega doma« ob navadnih urah. Ravnateljstvo mestne zastavljalnice naznanja, da so se viled cdloka št. 1251 kr. generalnega c:\-ilnega kcenisarijata odobrile naslednje pristojbine, ki stopijo v veljavo s 1. jan#arja 1920.: 1. Posebna pristojbina za odrezke po naslednjih odstotkih in -sicer (za posojila do 10 lir 10 stotink. ■za p os o jila nad 10 do 100 lir 20 stotink, n?.č 100 Jo 1000 lir 30 stotink in Jiad 1000 lir 50 stotink; 2. pristojbina za zavarovanje in shrambo na dragocene .predmete brez izjeme; kar se t>če r.e dragocenih predmetov, je pristojbina omejena na .predmete, za katere se je izplačevalo posojilo nad 50 lir, In isiccr na \% cenllnc vrednosti za d; bo, izraženo na odgovarjajočem listku; 3. zvišanje pristojbine za dražbo na 10% za vsa prodajanja (brez 'izjeme; 4. nova cenilna pristojbina in sicer za cenitve do 100 lir 1 liro, za cenitve cd 101 Sclza miru«, prizor vzet iz žalostnega življenja naših ibegtracev. Sedeži v preuprodaji kakor navadno. K ob Uni u-doležbi vabi — oJbor »Marijinega Domač. Mestna zastavljalnica. D.nes se bodo proda ali razni nedr;.icceni predmeti, odstavljeni meseca a urila 1919. na zastavne iistlce serije 144 od št. 15901 do št. 17S00. Požar v mestni plinarni. VČera; ob 17 je izbru- hnil požar v skladišču obleke, ki se nahaja nad ■električno centralo. De! mesta je ostal tbrez električne razsvetljave, in tramvaji so ostali brez c-lektrične energije progah. Ko so prihiteli gasilci pod poveljništvom stotnika Bugišovtza, je bij požar /e tako silen, da je bilo treba 4 ure napornega dela, proden so ga pogasili. S»kcifa. ki jc :pokrita z zavarovalnino, 'znaša 30.000 Ur. Požar v tržaškem tehničnem podjetju pri Sv. Andreju. Minulo neč okoli 2 je izbruhnil požar v strojnem oddelku tehničnega podjet'^i pri Sv. Andreju. Ko so prihiteli gasilci, je bila panma pri livarn: ei že vsa v plamenu, k> je že zajemal livar-nico samo. Po ottrncm napornem delu je bil po-Zzr skorai popolnoma *>ogaŠen. Skoda, pokrita z tzavarovalnino, znaša 40.000 lir. Požar v podstrešju- S noč i ob 20 io klicali gasilce v i.l. S. iNIcclo 21, kjer je izbruhnil v podstrešju požar. Pi:žar je kbrulmil baje vsled neprevidnosti služkinje nnrcčMuičarja Secker;3>. Po dvenrnem delu ic bil požar pogašen. Skoda znaša 10.000 lir. T:ko nevarnih časih itd. Ta vprašanja je vsak smatral za vljudnost in jim ni pripisoval sploh nobene večje važnosti, tako da mu je marsikateri poveri! stvari, ki se bi takemu tičJoi ne smele poveriti. Dognalo se je namreč, tča je Roncati po-••ćavljai vsa ta nedolžna vprašanja z gotovim in preračunanim namenom. Tudi gospodar brivnice ni zapazii te pomoćnikove z-hrbtnosli. Kakor več-kra>;. tako ga je tudi prcdvčeranjhn predpoldne pustil samega v brlvnici, ker je moral po opravkih v mesto. Rekel um je pri odhodu, da ste šli njegova žena in mati majhnim iicčkcm, ki je tudi zaposlen v brivnici, nakupovat v mesto, i« naj jima pove. ko se povrnete, kam da je on odšel. ugotovilo, da jc Roncati 11 star znanec tržaške pclicile: kot sedemnajstleten mladenič je bil že zaprt zaradi ta vine. Med vojno te bU v Milanu. Seveda iso ga pridr2a!i v capcru. Pozneie so ujeli tudi njegova priiaelja, Josipa Siorzo, Filipa Dicha, katerima je bil dal ključe cl stanovanja. Gospodar brivnice trpi več kot 5000 lir škode. Vlom. V urade pokojninskega zaveda za zasebne uradnike so vdrli včeraj tac vi, ki so nI omili blagajnico in odnesli 14.G00 lir. 1. aprila 1914. ec tudi -tatovi razbijali isto blagajnico. a jo niso ulo-mili, kar jih ie nekdo motil. Sedaj, po izkustva-pohri vojni, so poizkus z uspehom. ponovili. Na ilcu meste so pustili fojeulco. Čuden lezdec. Avguština Feruzzi, stara 62 let, stanujoča pri Sv. M. M. Sp. 619 je šla mimo mestne klavnice, ko pridrvi za njo vojak na konju, ki je revioo podrl na tla. Starko so pripeljali v mestno bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima na g9av'r 5 cm (dolgo rano in razno poškodbe po telesu. Čudni jezdec je -bil- baje pozneje aretfitran. Tatvine. Neznani tato\-i so odprli s ponarejenimi kl'uči sedaj prazno vilo Adele Zuccolo na Greti in odnesli eno sliko, tri tapete in nekoliko šip, vse skupaj vredno 900 lir. _(Neizfiaiteii so otiprli s ponarejenimi ključi slaščičarno Artenzija Tenzija v ulici Giulia 7 in odnesli zia 290 lir likerjev n čokolade. — Aretirali so na južni postaji Ivana SenigagHo, Umberia Cazzogonija, Romea Bona in Petra Pečenka, ker so ukraiali iz nekega vagona -za 5390 lir blaga za obleke. Prerezali so brzojavne žice. Neznane! so prere-7ali dve brzojavni žici na železniški progi Trst-M: ram ar. Kosa, dolga 500 metrov, so odnesli._ rssia Trst, dne 16. januarja 1920. Tečaji: Jadranska "banka Cosulich (Austroamericana) Dalmatia (Parobr. dr.} Gerolimich. Lloyd Lussino Martinolich Navigazione Libera Trieslina Navigazione Libera Trieslina Oceania Premuda Tripcovich Ani pele a Cement Dalmalia Cement Spalato Čistilnica petroleja Čistilnica ol^a Čisiilnica riža Krka Tržaška ladjedelnica Tržaški Tramway Tuja taluta na tržaškem trgu: Trst, dne 16, januarja 1920. 370— 3S0 '643— 650 370— 390 1200— 2125 1225— 1275 2300— 2400 440— 460 1060— 1100 960— 1000 460— 480 650— 670 640— 655 750— 775 370— 390 420— 430 2250— 2300 830— 860 300— 310 445— 465 400— 420 230— 238 SOBO, čedno opremljeno, s hrano in če mogoče s prostim vhodom, pri majhni družini ali samostojni gospe, išče stalen goepcđ. Ponudbe na ms. odd. Edinosti ped Merkur 15.« 110 MODISTKA ima baršunaste klobuke od prejr. Acquedotto št. 85, I. 30 L na-111 OBLEKA, skoraj nova, za gospodično, se proda. Acquedetto št. 85, I. 111 DISKRETNA BABICA sc priporoča, največja tajnost, cene zmerne Settefontane št. S, I. levo. MLADENIČ, 23 let star. z dobro službo, želi znanja v svrho ženit ve z gospodično od 20 do 21 let. Le resne ponuiibe na ins. odd. Edinosti pod :D 222.« 99 ODDA se v najem ozir. se proda gostilna, skladišče in bufet. Kadič-Comisso, kavarna Monce-msio. 102 LEP KLAVIR, popolna jedilna sobu ter razno drugo pohištvo je na prodaju Pojasnila daje inser. odd. Edinosti. SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini Pridem lahko ponj. Alojz Povh, GaribUldijev trg št 3 (prej Barriera.) 3341 prej dr. BODO Zteteiii & l CL&irERS — in — fJiilJi ^ Trst, trg Gosdonl štev. 11, II. nsislr. sprejemata od 9-12 in od 15-19 Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba, reguliranje zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo \ o moderni tehniki i sni vencek priredi „Msno đruštuo" u Sežani u poneflsM 19. Icnuarja, na dan su. Mm u tvurau Hotela „Tri Krone44. Začetek ob 15. POZOR! Plačam za srebrn denar najviš'e cone, tudi več kot drugi trgovci. Albert Povh, ulica Manzoni št. 17, vr. 2, -pritličje. 44o7 DESET velikih srebrnih gumbov za zapestnice se proda po ugodni ceni. Pojasnila v ins. odi. Edinosti. P 214 PRODASTE se dve moderni, solidni spalni sobi, 1 velika knjižnica-, 1 postelja itd., u3. Udine št. 28, nwzar Majcen. 105 se prodaja po znižanih ccnah Cd L 2 €§3 2"S3 y mi rii Hntona Kette na OpsInaH. Podpisana se tem -pot^m najiskreneje zalivaljuje wem sorodnikom, prijateljem in z nune cm ter vsem enim, ki so nas obiskovali ;.n tolažili ob č.asu bolezni našega nepozainiega očeta Posebno pa se zahvaljujemo »Okrajni .bolniški blagajni v Nabrežini«, darovaJcem prekrasnega venca ter vsem onim, ki so spremili dragega po-■kovnika k večnemu počitku. NABRE2.1NA, 13. januarja 1920. ŽALUJOČA DRUŽINA. - i^Sfc? - :isssc ZOBOZDRAVNIŠKI KABINET VILJEM TUSCHER v a!. 39. okioSra (prej CassrniB) i>. 13 ostane zaprt da Isnunrld. HHMHHBagBaaSMB—aBM MBWW JiKJ Neprepečalene Jvrone nemško-avstrijske krone jrgoslovenske krone čehoslovaškc krone dinvfl levi marke -dolarji franc. franki švicarski franki angl. funti rublji napoleoni 8.75— 9.— 6.20— 6.30 13.80— 14.— 20.-21.— 54.-58.— 30.25— 30.50 29.50— 30.50 13.35— 13.40 119.-120.— 236.-237.— 49.50— 50.— 13.- 19.— 52.- 52.25 v Trstu in v okolici SO povabljeni na izreden sho ki se bo vršil jutri, v nedeljo, 18. januarja, ob 35 v dvorani drušiva „Operaia Triestina", ul. Tintore 3 (vljudno prepuščeni) z naslednjim dnevnim redom : 1. Čitanje in odobritev spomenice, ki se ima predložiti kraljevi vladi. 2. Slučajnosti. Posebno se naprošajo tobakarnarji iz okolice, da pridejo gotovo vsi na to zborovanje. VODSTVO. nove in rabljene v vseli merah, vrvi, vrvice, pasove, povodce, vlačivce v in odeje za konje, v 3 mmm siuitz - ru • uilcti Glaiglo Gc!n!ti štev. 3 f'i^smm ^ *****jgj&mro1^ .-j 7nRn'/r>l>AVMltf Corso 24, nadstropje Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3-6 pop. iziirjii! nI pteiinaja in mM Emilija Rebec Doria Arcangelo danes poročena Sežana-Trst, 17. januarja 1920. S. PIO, zlflarnlcn-omlcs Trst, C c? s o 5 lev. 15 Kupujem srsbrsie kr&ss in najvišjih cenah. Deln. gli/. K 30, >00.0)0. Rsser\rz K 3.5 J K i -0 Centrali: TUir flaCim iii 5 -Kii j. fii:j!i 9 Podružnice: Dubrovnik. Dunaj. Kotor, f.juo' t-> _ i n : i___: . 7 . i . _ ljana, Metković, )pntl{i Spfit. bibe.ii.t Za Jar Ekspoziiara: Kranj. Obavlja vse v boično strJta spiJij2«3 piila Spreja^ia vloga na hranilne knjižice proft ■ », letni n o >re* sti:n v ban ogiro-promctu proti ;i> » let ii n o bresti n. odp »veJ n.ivez.i ie zaei^o sprejema po najugodneje h posojili. Ki sa i.n ij j pogoditi od slučaja do slučaja. Bejtv w,aM\u inli'.i (ii-i iiiui'JO. Blagajna posluje oi 9.30—12.30 in i i. JO—10 Carducd 21 prodaja NALI OGLASI DEKLICA fe poštene draztne želi vsto-piti uoesika pri §ivJ45i tu £ensioa dela. Plaćena bf irre- ®e«io odškodnino. Naslov pove fars- odd. Edinosti. 113 ViSOKOŠOLEC z odi*ko, vešč slovenskega, nemškega. i«*Hianskefca ter deloma tranccske^ ?e-Ttka že« -poučeva-ti. Ponudbe na «is. odd. Edinosti pod št. 114. 114 Carducci 21 , . L 43— . L 25- nacljonalRa oUuunHi za moške po • . . . if fiSCK8 P9 • • • • nizRe čevlje za saspe po L 2š-4lf 48,69, n, 81,95 itd. olsoRe JEolie za gsspe po L 58,11 90, 95 itd. feuljl ZO mm po L 55, 63, 62, 68, 35, 78, 93 iti — preprodajalcem popust