Poštnina plačana v gotovini, štev. 36.
Posamezna številka stane Din 1.—.
Leto n.
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 5. Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din 3.—.Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjutraj.
Konferenca Male zveze v Sinafi.
Naše delavstvo in zakon o starostnem zavarovanju.
Zakon o zavarovanju delavcev iz leta 1922 je določal, da pokojninsko zavarovanje delavcev in njih svojcev stopi v veljavo že leta 1925. To se ni zgodilo, ker je finančni zakon za proračunske dvanajstine julij-december 1925 uveljavljenje rentnega (zavarovanja za nedoločen čas odgodil. Na strani delavcev ni bilo odpora proti takojšnji uvedbi tega zavarovanja. Vpliv gospodarstvenikov je bil močnejši od potreb in želja delavcev. Splošne nacionalne potrebe gospodarstva in naših delavcev v prestavnikih gospodarstva in pri političnih činiteljih niso našle potrebnega razumevanja. Danes vidimo, da bi bila kriza, ki je pozneje gospodarsko in socialno življenje tlačila k tlom, milejša in bi zlasti problem brezposelnosti kazal manj ostrin.
Vse poznejše vlade so se izogibale tega vprašanja, dokler ni prišel na oblast sedanji režim, ki je pokazal izmed vseh dosedanjih vlad največ razumevanja za socialne dolžnosti države. Sedanja vlada se ni ustrašila nasprotstev gospodarskih krogov ter je zakon uveljavila. Dne 1. septembra je stopil v veljavo dosedaj še neuveljavljeni drugi del zakona o zavarovanju delavcev, ki ureja zavarovanje za primer starosti, onemoglosti in smrti. Na ta način je zadoščeno nujni potrebi socialno politične zakonodaje naše države. Delavstvo je dobilo s tem zakonom svoje že leta 1922 priznane, pa dosedaj še neizvajane pravice.
Morda še ni dobilo tega, kar je v svojem optimizmu pričakovalo. Pokojninsko zavarovanje delavcev je po novem zakonu precej skromno. Dajatve so nizke in gotovo ne predstavljajo popolne zaščite delavca in njegove družine v primeru popolne onemoglosti ali smrti hranilca. Po desetih letih zavarovanja znaša renta v najvišjem razredu mesečno 432 din, pred potekom desetih let pa 288 din. Toda moramo pomisliti, da je to začetek in tudi nekoliko tvegan poskus. Predstavniki našega gospodarstva so že pri teh nizkih premijah zagnali silen hrup ter so delali proti uvedbi starostnega zavarovanja, samo da jih ne bi zadele nove obremenitve. V resnici pa je nova obremenitev našega gospodarstva, ki jo zavarovanje povzroča, tako neznatna, da ni niti omembe vredna. Saj znaša premija samo 3% zavarovane mezde. Učinek zavarovanja pa bo kljub nizki premiji velikanski.
Naš delavec, ki je bil dosedaj popolnoma brez vsake zaščite, prepuščen sam sebi, za katerega se absolutno nihče ni brigal, kadar je oslabel ali ostarel, nihče ni skrbel za njegovo družino v primeru smrti, edina podpora mu je bila na starost beraška palica in malha, katero so mu potisnili v roke, je sedaj vendarle dobil nekaj, kar mu bo za osnovo življenja v njegovi starosti. Sedaj se mu ne bo več treba tresti od strahu ob misli, da je bilo vse njegovo garanje v dolgih letih življenja zastonj, da ga bodo, ko bo star, vrgli na cesto iz tovarne kakor vržejo med staro železo obrabljen stroj.. Sedaj se bo lahko umaknil od dela z zavestjo, da mu je vendar nekaj ostalo od njegovega truda in žuljev. Prigaral si je skromno rento, ki mu bo omogočala, da bo starost življenja preživel lažje, zlasti če bo tako srečen, da bo živel v okolici mesta ter imel lastno streho in košček vrtička.
Gotovo bo tudi to vplivalo na okrepitev državljanske in narodne zavesti med našim delavstvom. Razdorne sile tujega komunističnega duha bodo imele med delavskimi sloji mnogo težje delo, ker bo delavec odpornejši proti njihovim vabljivim, pa goljufivim mikom, saj bo vedel, da mu sedanja državna oblika zagotavlja preskrbo v starosti ali v primeru onemoglosti, da bo skrbela za njegovo družino v primeru smrti.
...riiiiiiiiiniiiiRiitBiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiisiiiininiiiiiiiiiininiiiiiiininiBiiiiiiniiiiiiliiinininiitii..
Zahtevajte povsod
»Delavsko fronto1*!
      -
Konec avgusta se je vršila konferenca zunanjih ministrov Male zveze v Sinaji v Romuniji. Našo državo je zastopal na konferenci dr. Stojadinovič, Cehoslovaško dr. Krofta, Romunijo pa Antonescu. Po konferenci je bil izdan komunike, v katerem se zlasti veliko govori o gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo vse tri države. Konferencam Male zveze je posvečal svetovni tisk veliko pažnjo. Predmet posvetovanj so bile namreč prav važne
Z bansko uredbo je bilo omejeno nočno delo v pekarnah, vendar se pekovski mojstri naredbi niso uklonili. Začeli so nastopati proti njej ter si prizadevajo na vse kriplje, da bi zopet prišel v veljavo stari delovni čas, ko je moral pomočnik garati vso noč do belega dne. Silili so celo svoje pomočnike k podpisom na neki izjavi, v kateri se izrekajo za stari delovni čas. Pa tudi pomočniki niso držali rok križem. Predložili so banski upravi spomenico, v kateri zagovarjajo omejitev nočnega dela v pekarnah. Pekovski pomočniki dosedaj niso imeli nikoli pravega nočnega počitka, niti ob nedeljah niso bili prosti. Zaradi tega so pozdravili uredbo banske uprave, po kateri se smejo začeti pripravljalna dela v pekarnah opolnoči, pravo delo pa ob treh. Dostavljanje kruha 6e ne sme začeti pred pol šesto. Za odpravo nočne-
Boljševiški voditelji so na Ruskem ustanovili Komsomol (komunistični sojuz mo-lodeži = komunistično zvezo mladine) z velikim upanjem, da si bodo s tem zasi-gurali naraščaj, ki bo zvest njihovim načelom. Toda Komsomol tega pričakovanja ni izpolnil. Zato je bilo zdaj dosti komsomolskih organizacij razpuščenih in Stalin je dal več voditeljev zapreti. Aretacije so prišle že skoraj do Kosareva, voditelja Komsomola, ker njegov najbližji pomočnik Fajnberg (jud) je bil tudi aretiran kot »špijon in vrag naroda«. »Pravda« zato hudo napada Komsomol in varšavski list »Meč« piše o Komsomolu meseca avgusta tako-le:
Pokazalo se je, da so komsomolske organizacije polne špijonov, škodljivcev in protirevolucionarjev. Škodljivci so prišli do vodilnih mest v Komsomolu in v teku let so imeli prvo besedo v organizaciji pred nosom predpostavljenih oblasti. Nastane vprašanje, kaj je delal ženialni voditelj, pred očmi katerega se je vse to godilo in kateri je sankcioniral to stanje?
Vse delo v Komsomolu se mora znova
zadeve, kakor je odnos med Cehoslovaško in Nemčijo, španske homatije, vprašanje madžarske oborožitve itd. Prav posebno se je opazila delavnost madjarskega poslanika v Bukarešti, ki je imel z romunskim zunanjim ministrom kot letošnjim predsednikom Male zveze važno konferenco. Smatrajo, da bo prišlo do pogajanj med Madjarsko in Malo zvezo glede ureditve Podonavskega vprašanja in vprašanja in vprašanja narodnih manjšin.
ga dela v pekarnah govori tudi to, da so tako delo omejili ali sploh odpravili že v 31 modernih državah, v nekaterih že pred več desetletji. Naša država se je zavezala, da bo do leta 1941 odpravila vsako nočno delo. Mojstri se izgovarjajo, da ne morejo po novem delovnem času speči dovolj kruha za trg in da morajo dostavljati strankam topel kruh, kar je nezdravo. Nasprotno pa so oni mojstri, ki so se uklonili ter delajo po novem času, kakor ga določa uredba, prav zadovoljni in se nič ne pritožujejo, da ne bi mogli izhajati. Prejšnje nočno delo si žele samo oni mojstri, ki so delali svojim tovarišem umazano konkurenco ter so pošiljali v njihove rajone svoje vajence že pred začetkom dneva s koši žemelj in kruha, da so jim prevzemali odjemalce.
začeti. Ne smemo pozabiti, da so sovjeti tej organizaciji namenili izročiti glavno vlogo pri predstoječih volitvah v Vrhovni sovjet. Zdaj se je pa pokazalo, da je na vseh krajih ,kjer so to izročili Komsomolu, nastal popoln polom. V komsomolskih listih so pisali nasprotniki, komsomolske tiskovine so škodljive komunizmu, Komsomol so izkoriščali protirevolu-cionarji.
V številu aretiranih sedanjih komsomolcev imenujemo Andrejeva, Klinkova, Fajnberga in Saltanova. Sovjetski listi prinašajo še desetine drugih vodilnih komsomolcev, ki so bili nasprotni komunizmu.
Čudimo se, kaj dela »vodja narodov«. Po vrsti podira vse stebre, na katere se je naslanjala do zdaj njegova oblast. Najprej je odstranil stare boljševike, potem je očistil komunistično stranko, pretresel je Čeko, rdečo armado in zdaj je na vrsti Komsomol! —
Najboljše bi pa napravil tisti, ki bi pretresel »vodjo narodov« Stalina. Dokler bo ta »čistil« Rusijo, ne bo miru!
Vof na na Dalinem vzhoda.
V zadnjem tednu so nastale na japon-sko-kitajskem bojišču velike spremembe. Predvsem je Japonska uvidela, da ne bo mogla Kitajcev kar tako pozobati, pa je ojačila svoje armade z močnimi svežimi silami, tako da ima sedaj na kitajskih bojiščih že okrog pol milijona mož. Japonska armada pa je tehnično mnogo bolje opremljena kakor kitajsko vojaštvo, ki se zamore proti takemu nasprotniku uspešno upirati samo zaradi svoje številčne moči. Zaradi tega je prišlo tudi do
kitajskega umika pred Šangajem,
kjer je Kitajcem dosedaj najbolj škodoval ogenj iz japonskih bojnih ladij, proti katerim Kitajci s svojim lahkim topništvom niso mogli nič opraviti. Umaknili so se Kitajci za več kilometrov, tako da se sedaj mednarodna koncesija v Šanga-ju ne nahaja več v navzkrižnem ognju. Japonci so zavzeli tudi trdnjavo Vusung, katero so poprej s topništvom popolnoma porušili. Kljub hudemu razdejanju so se Kitajci dolgo časa upirali z bajoneti ter so jih Japonci šele s ponovnimi napadi, pri katerih so delovala zlasti letala, pregnali nazaj. Nova kitajska bojna črta, na katero so se umaknili, je zgrajena po najmodernejših dognanjih vojne tehnike. Strelski jarki so iz železobetona, za jarki pa so globoke! Ikaverne. Tudi topništvo ima betonirane postojanke. Kitajci so na svojo novo bojno črto ponosni in pravijo, da je Japonci ne bodo mogli prodreti.
Tudi na severu japonska zmaga.
Tudi na severnih bojiščih so dosegli Japonci več pomembnih uspehov, ki so jih pa izvojevali s strašnimi žrtvami. Osvojili so prelaz Nankav, za katerega so se borili cel mesec. Naskok se je posrečil šele potem, ko so uporabili strupene pline, s katerimi so onesposobili kitajsko obrambo. Japonci so osvojili tudi glavno mesto notranje Mongolije Kalgan, ki je važno trgovsko središče. Prav tako je v njihovih rokah že vsa proga Peking— Kalgan. Tudi na progi Tiencin—Putau so japonske čete prodrle že daleč naprej.
Obsežne kitajske priprave.
Te velike uspehe so dosegli Japonci le zaradi tega, ker so njihove čete bolje opremljene in bolje izvežbane in ker Kitajci še niso imeli časa zbrati vseh svojih razpoložljivih sil. Nankinška vlada je šele sedaj proglasila splošno mobilizacijo vseh moških od 18. do 45. leta, ki so sposobni za vojaško službo. Poleg tega so vse do zadnjega vladale med kitajskimi generali razprtije ter so se šele sedaj pobotali med seboj. Važno je zlasti pomirjen je med maršalom Čankajšekom in njegovim dosedanjim najhujšim nasprotnikom generalom Pajčungsijem. General Pajčungsi je bil imenovan po tem sporazumu za vrhovnega poveljnika vseh kitajskih vojaških sil. Za poveljnika kitajske armade pri šangaju pa je bil imenovan general čangčečung, ki velja za najboljšega kitajskega vojaškega stratega. Nova imenovanja na najvišjih poveljstvih pomenjajo, da so Kitajci zaenkrat med seboj pokopali vse razprtije ter se bodo složno uprli Japoncem.
Neizprosni napadi na civilno prebivalstvo.
Ves svet se zgraža zaradi neizprosne grozovitosti, s katero so začeli Japonci napadati kitajska mesta z letalskimi bombami. Napadajo pa ne samo mesta, v ka-terih^ so vojašnice in ki so važna kot železniška in industrijska središča, temveč tudi ona, kjer se nahaja samo civilno prebivalstvo. Japonci so povzročili dosedaj z bombami v teh mestih strahovite pokolje. Pri vsakem napadu je več tisoč civilistov ubitih in ranjenih. Več napadov so vpri-zorili japonski letalci že na kitajsko glavno mesto Nanking, zaradi česar se je kitajska vlada izselila v notranjost dežele. Tudi več stotisoč prebivalcev je že zapustilo Nanking. Japonska letala so poskusila napad tudi na Kanton, pa so jih kitajska lovska letala pregnala.
Kolera!
Da bo nesreča na Daljnem vzhodu še večja, se je pojavila v francoski mednarodni koncesiji med revnimi kitajskimi begunci kolera. Mednarodne oblasti so sicer takoj ukrenile vse potrebno, da se ta
Komsomol razpada.
Veličastna slovesnost slovenskih botevnlhov.
Pri Mariji Pomagaj so položili temelj za spomenik slovenskim žrtvam svetovne
vojne.
Preteklo nedeljo se je vršila na Brezjah veličastna manifestacija Zveze slovenskih bojevnikov, ki se vsako leto zbirajo tukaj pri zavetnici Slovencev, da se snidejo s svojimi tovariši iz svetovne vojne ter obnavljajo z njimi v ognju in krvi zapečateno prijateljstvo. Letošnje zborovanje bojevnikov na Brezjah je bilo še posebno pomembno, ker se je uresničila njihova dolgoletna želja, da se postavi slovenskim žrtvam svetovne vojne dostojen spomenik. V nedeljo je bila svečanost polaganja in blagoslovitve temeljnega kamna za ta spomenik.
Že v soboto zvečer se je pripeljalo na Brezje mnogo bojevnikov ter so imeli skupno zborovanje v samostanski dvorani. V nedeljo pa se je zbralo nad pet tisoč bojevnikov iz vse Slovenije. Svečanosti sta prisostvovala ljubljanski škof dr. G. Rožman in belgrajski nadškof dr. Ujčič, navzoč pa je bil tudi zastopnik kralja in kneza namestnika podpolkovnik Pavlič ter pokrovitelj tabora ban dr. Natlačen. Pred sv. mašo, ki jo je služil nadškof dr.
Ujčič, je imel ljubljanski škof dr. Rožman krasen nagovor na bojevnike. Po sv. maši je bilo skupno zborovanje na prostem, s katerega so slovenski bojevniki poslali pozdravne brzojave kralju Petru, knezu-namestniku Pavlu, voditelju Slovencev dr. Korošcu, predsedniku vlade dr. Stojadino-viču, vojnemu ministru generalu Mariču ter mariborskemu škofu dr. Tomažiču.
Kot prvi govornik je nastopil ban dr. Marko Natlačen. V svojem govoru je na-glašal, da žari v srcih slovenskih bojevnikov vedno ogenj ljubezni do naše zemlje in do naše države. — V imenu organizacije dobrovoljcev je pozdravil bojevnike primarij dr. Meršol, potem je govoril v imenu vojnih žrtev in invalidov predsednik Štefe, o tovarištvu bojevnikov je govoril radovljiški župan Resman, kot zadnji govornik pa je nastopil zdravnik dr. Pihlar, ki je slavil zasluge bojevnikov za naše osvobojenje. Temeljni kamen za spomenik slovenskim padlim borcem je blagoslovil škof dr. Rožman ob asistenci bivših vojaških kuratov.
Pehovshl pomocnlhl m no(no delo v peham ah
kužna bolezen ne razpase, toda nevarnost okužitve je silno velika. Proti koleri so takoj cepili vse mednarodno vojaštvo in civilno prebivalstvo, ki se nahaja v tej koncesiji.
Japonci povzročajo mednarodne incidente.
Japonski letalci in njihove bojne ladje so povzročile že več mednarodnih sporov. Najprej so Japonci proglasili blokado kitajske obale ter so zagrozili, da bodo zaplenili vsako ladjo, ki bo Kitajcem vozila vojni materijah Res so japonske ladje ustavile in preiskale več angleških in ameriških ladij. Proti temu pa so zlasti energično nastopili Američani, ki pravijo, da Japonska nima pravice proglašati blokade, dokler še ni formalno napovedala vojne. Japonci so nato odnehali.
Mnogo hujši je bil incident z Anglijo. Japonsko letalo je bombardiralo avtomobil, v katerem se je vozil angleški poslanik na Kitajskem ter ga je potem še napadlo s strojnico. Letalec je zadel poslanika ter ga občutno ranil. Zaradi tega je poslala Anglija Japonski ostro protestno noto, v kateri zahteva zadoščenje in odškodnino.
Kitajsko-ruska zveza.
Zadnje dni je presenetila svet zveza, ki so jo sklenili med seboj Kitajci in Rusi. Po tej pogodbi se obe državi obvezujeta, da ne bosta pomagali nobeni drugi sili, če bi eno od zaveznic napadla. Pogodba po svojem zunanjem izrazu ni tedaj naperjena proti nobeni drugi državi, ima pa gotovo še kakšne tajne dodatke. Predvsem
Uradniške plače bodo zvišane. Finančni minister dr. Letica je izjavil, da pripravlja vlada uredbo o zvišanju uradniških plač. In sicer bodo dobili uradniki in upokojenci do IV. 2. kategorije nazaj vse, za kolikor so jim bile svoječasno plače reducirane. Efekt tega zvišanja se bo poznal v letošnjem proračunu v višini 308 milijonov dinarjev. Zvišanje bo izvedeno ali 1. oktobra ali pa 1. novembra, vsekakor pa še pred koncem letošnjega leta.
Razburjenje zaradi konkordata se pole-ga. Med srbsko pravoslavno duhovščino se razburjenje zaradi konkordata polega. Itak se je borbe proti konkordatu udeleževal le neznaten del pravoslavnega duhovništva. Sedaj tudi ta del objektivneje gleda na to zadevo. Znaten del pravoslavnih duhovnikov je spregledal, da so se intrige proti konkordatu izrodile v pravo politično borbo, da pa v tem vprašanju sploh nimajo glavne besede cerkev in cerkveni krogi, ampak da so vodstvo te akcije proti vladi in proti konkordatu prevzeli opozicijski elementi, ki so doslej že večkrat podali dokaz, da se za cerkev in vero sploh ne brigajo in so ji celo sovražni. Tako je prišlo do tega, da smo večkrat videli duhovnike in komuniste hoditi po isti poti. Opozicija, zlasti pristaši JNS, bi še rada hujskala naprej, vendar jim ljudstvo več ne naseda. Mirna in trezna politika vlade je ljudem vlila zaupanje. Nekateri najhujši JNSarski razgrajači, kakor bivša ministra Popovič in Kojič sta že morala bežati pred razjarjenimi kmeti, ko sta začela zopet hujskati s konkordatom. Prav poseben obračun se pripravlja z vodjo vse hujskaške gonje popom dr. Vojo Janjičem. Ker je dvakrat poročen in mu prva žena še živi, zato mu po pravilnikih srbske pravoslavne cerkve grozi nevarnost, da bo javno izgubil duhovniško dostojanstvo.
Mussolini obišče Nemčijo. Odkar je postal Mussolini poglavar Italije, še ni zapustil italijanskega ozemlja, dasi so ga vabili na obiske že na vse strani. Mussolini je imel preveč rešpekta pred atentatorji, katerih se je v tujini upravičeno bolj bal kakor doma. Sedaj pa se je vendar odločil, da bo obiskal Hitlerja v njegovi poletni rezidenci v Berchtesgadenu, potem pa bo šel s Hitlerjem v Berlin. V Nemčiji delajo velikanske priprave za sprejem Mussolinija.
Nemci hočejo »nemško cerkev«. Dne 13. septembra se začne v Niirnbergu v Nemčiji kongres nemške narodnosociali-stične stranke. Na tem kongresu določi Hitler vsako leto smernice nemške zunanje in notranje politike. Lani na primer je na tem kongresu proglasil začetek boja proti katoliški Cerkvi, katerega je potem njegova stranka z vso doslednostjo izvajala. Letos nameravajo hitlerjevci baje še dalje. Po informacijah angleškega tiska bodo govorili na narodnosocialističnem kongresu v Niirnbergu Hitler, Gobels, Rosenberg in Kerrl in tam proglasili nemško narodno cerkev, v kateri bodo združeni pristaši vseh novih verskih struj v Nemčiji, tudi pristaši tako zvanega poganskega kulta. Ta novi pokret bodo pro-
bodo sedaj Rusi podpirali Kitajce z orožjem. Do konca novembra jim bodo dobavili 120 lovskih in 100 izvidniških letal, 200 tankov, med temi 25 izredno velikih, 5000 konj, 20.000 tovornih avtomobilov, 2500 motociklov, 1400 motornih vlačilcev za težke topove, poldrug milijon pušk,
1.200.000 topovskih granat, 60 milijonov nabojev za puške, poleg vsega tega bojnega materijala pa še strokovnjake za tehnično vojno. Polovico tega orožja bodo Kitajci plačali z zlatom, polovico pa z raznimi gospodarskimi koncesijami.
Kaj zasleduje Rusija?
Rusko-kitajska zveza je zelo vznemirila Japonce, pa tudi v Evropi je povzročila nervoznost. Zlasti je v zadregi Nemčija, ki ima z Japonci vojaško zvezo proti Rusiji, s Kitajsko pa ima dobre trgovske stike. Sedaj se bo morala odločiti ali za Kitajsko ali za Japonsko. Rusija zbira ob mandžurski meji ogromno vojsko. V Vladivostoku ima tisoč letal, 1200 tankov in
200.000 najmoderneje oboroženih vojakov. Neprestano pa prihajajo iz notranjosti države nove vojaške čete. Tudi v Zunanji Mongoliji koncentrirajo Rusi močno armado. Sodijo pa, da zaenkrat še ne bo prišlo do vojne med Rusijo in Japonsko. Rusi bodo skušali predvsem Kitajce tako ojačiti, da se bodo ti lahko uspešno upirali japonskemu prodiranju ter se bo tako vojna zavlekla. Japonci pa dolge vojne ne bodo mogli vzdržati, ker se bodo finančno čisto izčrpali. Potem bi udarili po Japoncih še Rusi ter bi imeli z izmučenim (nasprotnikom lahko klelo.
pagirali pod devizo: En narod, ena vera! Manifest o ustanovitvi nemške narodne vere je že dogotovljen in kancler Hitler ga bo tolmačil v svojem govoru v Niirn-bergu. Nova nemška narodna cerkev bo zgrajena na naslednjih dveh načelih: 1. Priznanje tradicionalne osebnosti Kristusa. 2. Opozicija proti judovskim temeljem nove zaveze. »New Cronicle« doznava glavne točke tega manifesta, ki se glasijo: Dosedanja cepitev nemškega naroda na razne religije in verske struje pome-nja žalitev Boga, čegar volja je vedno bila edinstven nemški narod. Kristus je temelj nove vere, toda ne kot potomec in predstavnik judovstva, temveč kot krvni sovražnik vseh judov ...
Žrtve kmečkih nemirov na Poljskem. Že zadnjič smo pisali o kmečki stavki na Poljskem. Kmetje ne dovažajo nobenih pridelkov na trg ter se nahaja mestno prebivalstvo v veliki stiski. Na več mestih je prišlo že do ogorčenih borb med kmeti in orožniki. V krakovskem in lvovskem okraju je bilo pri teh nemirih ubitih že 41 kmetov, 34 pa smrtnonevarno ranjenih.
Novi uspehi generala Franca. Baskovska fronta bo kmalu prenehala obstojati. Čete generala Franca nevzdržema prodirajo proti zapadu ter se bližajo luki Gi-jon. Nasprotniki se sploh več resno ne branijo ter se v trumah vdajajo. Od začetka ofenzive do sedaj so zajele Francove čete 67.000 mož, nad 200 topov in 23 tankov. V zasedeno ozemlje se vrača mir in red. V Santandru je že normalno življenje in tudi cerkve so že odprte ter se vrši v njih po dolgih mesecih rdečega nasilja zopet služba božja. V Santandru so ujeli tudi proslulega krvoloka anarhista Toresa, ki je načeloval morilski tolpi ter je sam osebno usmrtil 16 ljudi, dal pa je pobiti na stotine svojih političnih protiv-nikov. Da bi nekoliko zabrisali svoj poraz pri Santandru, so začeli rdeči z ofenzivo v Aragoniji. Ni se jim pa posrečilo, da bi bili dosegli kakšne pomembnejše uspehe.
Novo razburjenje radi Španije na vidiku. Po poročilih angleških listov je bila na seji francoske vlade na dnevnem redu tudi izmenjava brzojavk med Mussolinijem in generalom Francom ob priliki zavzetja Santandra. Francoska vlada je baje sklenila, da bo popolnoma preokrenila svojo politiko glede Španije. Ne bo več nevtralna, ampak misli dejansko podpreti rdečo špansko vlado. V ta namen bo odprla svojo mejo za prostovoljce in vojni materijal ter zahtevala razpust odbora za nevmešavanje. Dejansko je s to prakso že začela, ker so vse pribežnike od san-tanderske fronte na francosko ozemlje odpremili na drugi strani nazaj v rdečo Španijo, le da so se izgovarjali, da imajo že dovolj beguncev. Sedaj bo pa tudi ta izgovor odpadel...
O »svobodi vere pod valencijsko vlado«
piše zadnja »Delavska politika«, ki je baje brala v nekem španskem rdečem listu zanimiva 'poročila o samostanskem (življenju v Valenciji. Baje poroča v tem listu opatinja nekega samostana, da živi tam 140 nun, ki opravljajo šiviljska dela, za
njihovo prehrano pa da skrbi rdeča vlada. Tudi navaja izjavo nekega protestantskega pastorja, češ da v Madridu nihče n'e ovira verskega življenja. S takimi poročili skuša. »Delavska politika« zaslepiti svoje čitatelje, katerim je tudi že preveč grozodejstev, ki jih je vršila dosedaj na Španskem komunistična in anarhistična druhal. S takimi poročili se pač ne da zabrisati strašnega vtisa, ki ga je napravil v svetu umor 40.000 duhovnikov in redovnikov na Španskem, ki so padli kot žrtve rdečih teroristov.
Nemiri v Palestini so zavzeli zelo velik obseg. V dveh dneh so arabski teroristi ubili štiri nasprotnike. Ponavljajo se zopet atentati na omnibuse. V Jafi je prišlo do spopada med judi in Arabci, v katerem je bilo mnogo ljudi ranjenih. Zaradi teh neredov so se sestali v Jeruzalemu vojaški poveljniki angleških posadk. Na posvetovanju je bilo sklenjeno, da se bo v primeru trajanja neredov zopet razglasilo vojno stanje.
Italijani zopet nagovarjajo neguša. Zdi se, da so si Italijani zasedbo in pomirje-nje Abesinije lažje predstavljali kakor je v resnici. Dejstvo je, da so zopet ponudili abesinskemu negušu Haile Salasiju, da mu vrnejo abesinski prestol, če hoče vladati pod njihovo nadoblastjo. Za ne-
Cestni delavci Kremenca. Čeprav živimo daleč od sveta, prav za prav Bogu za hrbtom, smo se vendarle tudi mi počasi zavedli, da nam je edina rešitev organizacija. Zato smo šli na delo za njo, obrnili smo se na »Zvezo združenih delavcev«, da nas organizira.
V nedeljo 22. avgusta se je vršil v Kre-menci sestanek cestnih delavcev ob veliki udeležbi. Navzočih je bilo okrog 30 cestnih delavcev. Kljub slabemu vremenu in veliki oddaljenosti so vsi prišli na sestanek izredno točno. Najpreje nam je zastopnik centrale razložil pomen organizacije in njeno delo. Mi se dobro zavedamo, da smo organizacija mi sami in da bo organizacija delala tako, kakor bomo delali mi. Radi tega smo se za organizacijo zavzeli in upamo, da bomo v najkrajšem času lahko imeli občni zbor. Razmere v naših krajih so skrajno slabe. Delavstvo se izrablja preko vseh predpisov in zakonitih določil. Podjetniki ne poznajo osemurnega, ne deseturnega delavnika in tudi za minimalne mezde ne vemo, če se bodo in kako se bodo izvajale. Zato je prav, da se je tudi za nas zavzela organizacija, da nam pomaga do boljših razmer. Mi pa bomo gledali, da bomo izpolnjevali svoje dolžnosti do organizacije, plačevali članarino itd. in ji tako dali možnost, da se bori za nas.
Lesni delavci Gračnica. Pri nas se dolgo časa že dela na to, da se v tovarni podpetnikov Falter sklene sporazum. Pričakovali smo, da se bo to hitro uredilo, nazadnje pa smo videli, da hoče podjetnik delavstvo in delavske organizacije tako rekoč vleči za nos.
V Gračnico so že prišli zastopniki naše ZZD in zastopniki JSZ. Šele v Gračnici so zvedeli, da podjetnika ni doma, da se nahaja v Zagrebu. Zastopniki so počakali še do naslednjega dne in ko podjetnika še ni bilo, so se vrnili. Vemo, da bi podjetnik svojo odsotnost lahko že prej sporočil organizacijama, tako pa jima je povzročil stroške. Ukrenili bomo vse potrebno, da se tako izigravanje preneha in da se enkrat za vselej napravi red. Imamo tudi med delavci samimi težke razmere. Predvsem ne vrši v redu svojih dolžnosti starešina obratnih zaupnikov, ki postopa zelo pristransko in krivično. Tudi tega mi ne bomo dolgo trpeli, ampak bomo poskrbeli, da se tudi tu napravi red.
Mislinje. Tovariši! Ne bodimo maloduš-ni! V nas vseh mora biti volja do organizacijskega dela. Od centrale je bil vložen na naše podjetje osnutek kolektivne pogodbe. V prihodnjem tednu pričakujemo pogajanj. Upamo, da je g. podjetniku kakor nam prav toliko ležeče na tem, da se ustvari mirno sožitje in da zato s pogajanji ne bo odlašal.
Vavta vas. V nedeljo 5. septembra se bo vršil po prvi sv. maši prvi redni občni zbor naše podružnice v Društvenem domu v Vavti vasi. Tovariši! Eno leto je za nami. Eno leto truda, bojev, uspehov in tudi neuspehov. Dosegli smo toliko, kolikor smo bili močni, močni pa smo bili toliko, kolikor je bilo v nas delavske zavesti in organizacijske discipliniranosti. Naj na občnem zboru nihče ne manjka! Občni zbor naj bo prvi mejnik v našem delu. Da naj nam pregled našega dosedanjega dela, da naj nam smernice za delo v bodočnosti. Udeležba naj bo polnoštevilna!
guša, ki je sedaj precej obubožal, je taka ponudba zelo zapeljiva, vendar se še ni odločil. Za Italijane bi bilo velikega pomena, če bi dobili neguša na svojo stran, ker bi potem mnogo lažje pomirili uporne Abesince, na drugi strani pa bi na mah odstranili z dnevnega reda »abesinsko vprašanje« in ne bi jim bilo treba dajati zaradi priznanja Abesinije Italiji nikomur nobenih koncesij.
V Rusiji zopet streljajo. V Irkutsku je bilo ustreljenih 32 vidnih komunističnih voditeljev iz Sibirije, katere dolžijo, da so bili pristaši Trockega. Dne 28. avgusta so v Leningradu aretirali nekaj visokih uradnikov (števila ruski listi ne povedo) in so jih še isti dan ustrelili zaradi »veleizdaje«. Val preganjanja se v Rusiji nadaljuje ter se bodo prihodn je dni začeli v raznih večjih mestih Rusije veliki procesi proti novim osumljencem, ki jih je tajna policija aretirala.
Atentat na Trockega. Trocki prebiva v Mehiki, kjer ga stražijo močne straže, pa so kljub temu te dni poskušali neznani ljudje izvršiti nanj atentat. Štirje s puškami oboroženi atentatorji so se približali hiši ter so napadli stražnike. Razvila se je pravcata bitka, v kateri se je posrečilo stražnikom, da so atentatorje pregnali.
Stavbinci
Ljubljana. Rdečkarji po nekaterih ljubljanskih stavbah obkladajo naše člane z vsemi mogočimi priimki. Ne morejo verjeti, da smo mi tudi enakovredna organizacija, ki se bori za zboljšanje delavskih razmer. Vsem rdečim kričačem in jesihar-jem kličemo: Smo delavska organizacija in kot taki bomo znali napraviti konec vsemu kričanju, ki prihaja iz vaših vrst!
Kovinarji
Sv. Križ nad Jesenicami. Delavstvo naše fare se je docela in brez izjeme organiziralo v ZZD. Prava strokovna organizacija je za naš kraj velikega pomena in skrajni čas je že bil, da smo se zdramili in korajžno prijeli za delo. V kratkem se bo vršil ustanovni občni zbor, na katerem bomo izvolili može, katerim bomo vsi zaupali. Njim bomo izročili vodstvo organizacije, delali pa bomo vsi, kajti vsi skupaj smo organizacija.
Slaščičarji
Ljubljana. Vsi člani se prosijo, da poravnajo članarino, ker centrala zahteva od nas kot od vseh ostalih podružnic redne mesečne obračune. — Tovariši, še je čas, da si pomagamo iz zadrege našega poklicnega dela, da si pomagamo iz bednega življenja, da si zboljšamo plače in skrajšamo delovni čas. Še vedno nam je dana možnost, da se pomnoži naš delovni krog in še vedno imamo vse polno stanovskih tovarišev, ki jih bo treba, če ne drugače, pa »za ušesa« privleči v organizacijo, da se zdramijo iz nezavesti. Nihče naj si ne predstavlja, da se bomo za koga borili, ako ni organiziran, in da bo užival morda iste pravice po dovršeni naši borbi. Zavedajo naj se, da je naša podružnica že pravnoveljavna in da bodo prisiljeni obrniti svoja jadra za nami, če bodo želeli katerekoli pomoči. Bodimo tovariši, zvesti svojemu cilju in videli bomo, da smo na pravi poti do zboljšanja našega položaja.
Fotografi
V zvezi s kolektivno pogodbo pride sedaj na vrsto vprašanje, kako sestaviti indeks vseh fotografskih pomočnikov v naši banovini. Kakor imamo za Ljubljano in okolico urejeno v tem oziru najsibo glede kvalificiranih ali nekvalificiranih pomočnikov in pomočnic, tako bo treba poskrbeti tudi za druge kraje. Dobiti vse točne naslove pri Združenju fotografov je nemogoče. Kajti mojstrska organizacija vpiše pomočnike in pomočnice le glasom prijave, katero odda dotični mojster. Z mirno vestjo pa lahko računamo, da 30% mojstrov svojih pomočnikov in pomočnic niti ne prijavi, še manj pa odjavi, tako, da pridemo na 40% nevpisanih pomočnikov. Med te seveda računamo tudi tiste, ki so sicer vpisani v knjigo, seveda pod napačnimi podatki. To pa zato, ker ga prejšnji delodajalec ni odjavil, sedanji pa tudi ne prijavil. Združenje bi moralo pri točnem vodstvu knjig in vestnem delu to brazgotino — malomarnost svojih članov — izpopolniti s tem, da bi odposlalo koncem poslovnega leta nevestnim članom neizpolnjene pole s pozivom, naj točno navedejo število pomočnikov in pomočnic ter njihove naslove in vrnejo z obratno pošto. Ker pa žal tega ni (in najbrže tudi ne bo), je najbolje, če to delo zaenkrat primemo mi sami v roke. Edino na ta način bo možno dobiti točne naslove. Za tiste pa, ki
Politične vesti.
Vestnik ZZD.
na dopise ne bodo odgovorili, bo treba pa dobiti informacije potom oblasti. — Fotograf.
Splošne stroke Sv. Lovrenc na Pohorju. Naša podružnica je imela 29. avgusta svojo redno mesečno sejo odbora. Povabila pa je na to sejo tudi nekaj delavcev podjetja Losch-nigg radi nezadostno plačanih mezd nekaterim delavcem. Pri omenjenem podjetju smo pred kratkim zaključili stavko. Dne 11. avgusta smo s podjetnikom sklenili sporazum in so se določile precej povišane mezde. Ker pa človek ne more misliti na vsakega posameznika, so izostali nekateri delavci, katerim se plačujejo iste mezde kot prej. Odbor je prošnje omenjenih delavcev vzel v pretres in k seji povabil tudi prizadete delavce, nevedoč, da ima istočasno nasprotna organizacija NSZ in SGR (kamnolom) svoj ustanovni občni zbor. Po njihovem mnenju smo jim z našo sejo škodovali in so se v svoji zlobnosti obrnili na orožnike, da nam prepovedo sejo. Res je prišel v Društveni dom komandir, katerega smo z veseljem pozdravili, ker seje se lahko vrše brez vsakrš-
Svečana otvoritev časnikarsko razstave na ljubljansken) velesejmu. V zastopstvu vlade je 1. septembra na ljubljanskem velesejmu otvoril časnikarsko razstavo g. notranji minister dr. Anton Korošec. Otvoritvi je prisostvoval ban dr. Marko Natlačen, belgrajski nadškof dr. Ujčič ;in ibrigadni general Dodič kot zastopnik kralja.
25 letni jubilej dela. V Tiskarni sv. Cirila v Mariboru je obhajal 1. septembra 25 letnico dela stavec in dolgoletni meter časopisov g. Joško Bende. Marljivemu, vestnemu in požrtvovalnemu g. jubilantu čestita »Delavska fronta«, kateri je meter od njene prve številke, ter mu želi v podjetju v zdravju 50 letnico!
Primarij dr. Bobič umrl. V Mariboru je umrl v starosti 51 let dr. Hugon Robič, primarij der-matologičnega oddelka mariborske splošne bolnišnice.
Delavski duhovnik umrl. Nekaj let po prevratu je uspešno deloval med delavci v Studencih pri Mariboru kapucinski pater g. Henrik Putrih. Iz Maribora je bil prestavljen v kapucinsko naselbino v Osijek, kjer je po 12 letnem delovanju kot pridigar in spovednik umrl zadnje dni.
Od križev nad oltar! V zadnjem času smo morali od več krajev beležiti žalostno vest, da je bil oskrunjen s podžaganjem ali dinamitom evharistični križ. Zadnjo nedeljo, 29. avgusta, se je zgodilo v Vojniku pri Celju celo to, da so brezbožneži razdrli in razbili oltar, ki je bil postavljen sredi trga in bi se naj bil pel tamkaj tretji evangelij. V Vojniku so obhajali ta dan žegnanje in se je vršila procesija z Najsvetejšim. Te vrste divjaška žalitev verskega čuta našega dobrega slovenskega naroda je edinstvena in se mora oblast potruditi, da izsledi krivce ter jih strogo kaznuje drugim v svarilen zgled.
Tako znajo JNSarji! Zadnjo nedeljo se je vršil na Zaplazu pri Čatežu zelo dobro obiskan kmečki tabor. Iz zasede so napadli ne daleč od Zaplaza JNSarji tri taborske reditelje in so jih hudo poškodovali.
Avto zadel v z drvami naloženi voz. Na Tržaški cesti v Mariboru blizu mestnega vodovoda je treščil avto v dvovprežni in z drvami naloženi voz. Sunek je karoserijo čisto zmečkal in 37 letni Karel Pohar iz Selnice ob Dravi je dobil tako hudo poškodbo na glavi, da so ga oddali v mariborsko bolnišnico. Poharjev sopotnik je dobil le manjšo poškodbo.
Pri pogonu motorja ubit. Peter Guče je zagnal v št. Lovrencu pri Dravogradu motor s kljuko. Pri tem delu je kljuka imenovanega tako udarila v trebuh, da je kmalu po nesreči umrl.
Za las ušel smrti. V noči nerazsvetljene za-tvornice na železniškem prelazu na Tržaški cesti v Mariboru so že bile tolikokrat vzrok pro-
nih prijav oblasti. NSZ je zadnji čas vzkipela jeza do nas do vrhunca. Mi smo ji trn v peti. Ravno sedaj jo strašno peče, ker smo mi v tako kratkem času dosegli skoro stoodstotno več za naše delavstvo pri Sv. Lovrencu kakor pa oni, ki se s stvarjo ukvarjajo že tri leta. Res je potrebno, da se jim zahvalimo za njihove požrtvovalne korake do orožnikov. NSZ naj misli že naprej, v kakšni zadevi nas bodo njeni pripadniki blatili. Za bodoče rečemo samo to: Kakor pustimo mi vas pri miru, tako pustite pri miru nas tudi vi, ker drugače bomo prisiljeni iskati pravice še kje drugje. — Vse člane prosimo, da se držijo reda in točnosti. Polnoštevilno se udeležujte naših sestankov ter v redu vsakega prvega v mesecu poravnajte članarino! Sestanki se bodo vršili od 1. septembra dalje vsako prvo nedeljo v mesecu po prvi sv. maši v Društvenem domu. Od
1.	septembra bodo vsako nedeljo istotam od 8 do 10 za vse, ki rabijo kakih nasvetov ali podobno, uradne ure. Izjemoma se vrši prvi mesečni sestanek v soboto, dne 4. septembra ob osmih zvečer v Društvenem domu. Pridite vsi in točno!
metnih nesreč. V noči na ponedeljek je treščil v omenjeno zatvornico in jo je prelomil z osebnim avtomobilom g. Ivan Dokl. Avto je obstal tik ob tiru, po katerem se je pripeljala lokomotiva.
Tolovaj v noči nevarno obstrelil mater in očeta, 30 letni dninar Franc Sakelšek se je pred kratkim vselil s svojo družino v Apačah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju v hišo, v kateri sta pred nedavnim prebivala bogatejši posestnik Ivan Beranič in njegova sestra Marija. Be-ranič je kupil večje posestvo in se je preselil tja. Zadnjo nedeljo v noči se je priplazil skozi streho v Sakelšekovo hišo neznanec s krinko na obrazu. V veži ga je presenetila Sakelšekova žena, ki je šla v noči po vodo. Tolovaj je oddal na Sakelšekovo družino deset strelov. Sakelšekovo je zadel v tilnik, v pljuča in v trebuh. Prane Sakelšek je dobil kroglo v roko in nogo. Nepoškodovana sta ostala otroka. Ropar je hotel v spanju sigurno oropati Beraniča, za katerega pa ni znal, da se je preselil. Hudo ranjena Sakelšekova so oddali v ptujsko bolnišnico. Drugo jutro po roparskem napadu so našli pri Hajdini v obcestnem jarku neznanca, ki se je ustrelil in je imel pri sebi hranilno knjižico na 3000 din. Vse sumi, da je ta samomorilec napadel dninarjevo družino v Apačah.
Smrtna žrtev nočnega roparskega napada.
Zgoraj poročamo, kako se je splazil v noči tolovaj skozi streho v vežo hiše dninarja Sakelšeka v Apačah na Dravskem polju in je smrtnone-varno obstrelil Sakelšeka in njegovo 26 letno ženo Marjeto. Oba ranjenca so prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je Marjeta podlegla strelom. Ropar, ki se je sam ustrelil pri Hajdini, je znani zločinec Franc Potočnik, rojen leta 1915 na Ptujski gori. Potočnik je pobegnil pred tremi meseci iz mariborske kaznilnice in je znal, da hrani Beranič, kateremu je bil namenjen napad, doma
40.000	din gotovine. Pri samomorilcu so našli hranilno knjižico z vlogo 3670 din. Knjižica je last 45 letnega invalida in berača Ivana žafrana iz Slivnice pri Celju. Žafran se je kot berač mudil za Veliko Gospojnico na Ptujski gori in je prenočeval na škednju posestnika Korošca. V noči mu je izmaknil Potočnik gotovino in hranilno knjižico.	«
Vlomilci na delu. Za 6000 din manufakturne-ga blaga in tobačnih izdelkov so odnesli nočni vlomilci posestniku in trgovcu Ivanu Ferk na Pesnici pri Mariboru.
Izpuščeni kaznjenec okradel mojstra. K čevljarskemu mojstru Francu Gabrovec pri Ptuju se je priklatil bivši kaznjenec Ivan Kociper. Mojster je bil toliko dober, da je sprejel Kocipra za pomočnika. Prvo noč po sprejemu v službo je lopov odnesel čevljarju za 5000 din usnja ter čevljev.
Obsodba radi kurjih tatvin. Jožef in Tomaž Zemljič od Sv. Benedikta v Slov. goricah sta zagrešila 23 kurjih tatvin. Mariborsko sodišče je obsodilo Jožefa na dve leti, Tomaža pa na pet mesecev strogega zapora.
Zelo nevaren cigan pod ključem. V Fokovcih v Prekmurju je bil Vincenc Horvat tolovajski kolovodja tamošnje ciganske naselbine. Dolžijo ga 29 ropov in tatvin, katere je izvršil v družbi ciganskih tovarišev, ki so bili že poprej aretirani. Orožniki so že tudi imeli Horvata, ki se je pa po aretaciji sam zabodel v nogo in so ga morali oddati v bolnišnico v Mursko Soboto. Iz bolnišnice je pobegnil koj prvi večer in je začel ropati ter krasti s sopomagači. Orožniki so napravili zadnje dni večji pogon na tolovajskega poglavarja, kateri je streljal iz samokresa na zasledovalce. Orožnika, katerima se je zoperstavljal ciganski harambaša s streli, sta tudi rabila orožje in ranila nasilneža, kateri se je moral slednjič vdati in so ga prepeljali v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
Transmisija usmrtila otroka. Zelkov Vanček iz Mačkovcev v Prekmurju je šel z materjo v mlin. Komaj se je mati nekoliko oddaljila, že ga je zagrabila transmisija in mu je tako hudo polomila ude, da je hitro podlegel poškodbam.
Ob mlin. Vsled neprestanega deževja močno narasla Mura je odnesla tik pred Razkrižjem mlin Stanku Gregorinčiču. Z mlinom vred je uničene precej moke in zrnja, škoda znaša 60 tisoč dinarjev.
Prometna nesreča. Zadnjo nedeljo je podrl blizu Košnice pri Celju motocikel, na katerem sta se peljala iz Laškega proti Celju g. Lojk iz Celja in g. Turnšek iz Rečice ob Savinji, 34 letno Katarino Lamut in 33 letnega Ivana Konjar, delavca iz Smlednika pri Kranju. Pri padcu je dobila Lamutova pretres možganov, Konjar si je pa zlomil levo nogo v stopalu in ima hudo poškodbo na hrbtu. Ponesrečena so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Blaznež skočil iz tretjega nadstropja umobolnice. Iz tretjega nadstropja umobolnice v Novem Celju je skočil v soboto 34 letni brezposelni ključavničar Anton Zupanc iz Štor. Blaznež je obležal s tako hudimi notranjimi poškodbami, da jim je podlegel v celjski bolnišnici v ponedeljek 30. avgusta.
Hišnik obupal mul življenjem. V Celju so našli obešenega v kolarnici 35 letnega hišnika Martina Vengust, kateri je delal v mestni plinarni kot zidar.
Od konja hudo poškodovan hlapec. Čelno kost je zdrobil konj z udarcem s kopitom v Drobnem dolu pri Laškem 19 letnemu hlapcu Knez Jakobu, katerega so oddali v celjsko bolnišnico.
Podlegel od roparja prizadjanim poškodbam. Poročali smo, kako je bil od nenzanca v gozdu med Zalogom in Devico Marijo v Polju napaden 54: letni železniški sluga na zaloškem kolodvoru Josip Osterž. Enookemu revežu je tolovaj, ko ga je pobil do nezavesti od zadaj, odvzel aktovko, v kateri je nesel 51.000 din na pošto. Ostreža so oddali v ljubljansko bolnišnico, kjer je 31. avgusta umrl, ne da bi se bil prav zavedel. Preiskava glede roparskega napada v Zalogu se nadaljuje, a je bila doslej brezuspešna.
Dve smrtni žrtvi strele. Radi bližajoče se nevihte so spravljali oves z njive na Ostrožnem pri Celju Velnušekovi. Dež je do kože premočil 25 letno domačo hčerko Ano. Po povratu na dom se je Ana preoblačila v spalni sobi. Strela je udarila skozi električni vod in ubila dekle. — Ana Primc, kuharica iz Žužemberka, je bila komaj štiri dni poročena s posestnikom Jakobom Petrič iz Pušč. Pri delu na vrtu je mladoporo-čeno zajela nevihta, med katero je udarila strela in je smrtno zadela Petričevo.
Žrtev neprevidnega obešanja za avtomobil. 17 letni dijak Božo Erjavec, sin postajenačelni-ka v Kranju, se je odpeljal zadnjo soboto na kolesu, da bi obiskal prijatelje v Kočevju. Dohitel je pod šmarskim klancem tovorni avtomobil in se ga je oprijel od strani, da bi mu ne bilo treba peš v hrib. Med vožnjo je padel pod kolo avtomobila, ki mu je strlo prsni koš in so ga v obupnem stanju prepeljali v bolnišnico v Ljubljani, kjer je kljub zdravniški pomoči poškodbam podlegel.
Truplo neznane utopljenke. V strugi Save v Gorenjem Logu so odkrili truplo 6—8 let stare utopljenke, koje truplo je bilo že več mesecev v vodi.
Pojasnjena osebnost obešenca. Pred dnevi sc našli ob Savi pri Ježici ob črnuški strani neznanega obešenca, o katerem so sedaj ugotovili, da je Jožef Šenčur, pilarski pomočnik iz Ljubljane.
Od lastne žene ubit oče petih nepreskrbljenih otrok. Zadnjo nedeljo sta popivala v vinotoču v
Srednjem Lokencu pri Mokronogu delavec Stanislav Meserko in njegova žena Frančiška. Po vrnitvi na dom je žena pijanega moža zvezala tn mu odsekala glavo. Drugi dan, v ponedeljek, je naznanila orožnikom, da leži njen mož 150 m od doma ubit. Orožniki so koj prijeli ženo, ki je strašen zločin priznala. Rajni zapušča pet nepreskrbljenih otrok.
Dijak smrtna žrtev planin. S Prisanka nad Kranjsko goro je padel zadnjo nedeljo in se je ubil Anton švajgar, 17 letni dijak srednje tehnične šole v Ljubljani.
Brivski pomočnik smrtno ponesrečil v planinah. V globok prepad je padel na Košuti pri Tržiču in je obležal mrtev Ivan Kafka, 22 letni brivski pomočnik iz Zagreba.
Hlapca smrtno povozil avto. 57 letnega Franca Bečaj, hlapca iz Logatca in uslužbenega na Rakeku, je smrtno povozil pri Cerknici vojaški avtomobil.
Nesreča železniškega kretnika. Franca Barbiča, železniškega kretnika na Brezovici pri Ljubljani, je prišel v noči obiskat brat, ki je prišel od vojakov. Barbič je pustil brleti petrolejko in v to je nalival petrolej njegov brat. Naenkrat se je petrolej vžgal in že se je razširil po sobi ogenj. Iz spanja vzbujeni Barbič je hotel udušiti požarno nesrečo. Pri prenaglenem gašenju je dobil hude opekline po rokah in desni nogi.
Večji in manjši požari. Zadnjo nedeljo proti večeru je divjala nad dve uri huda nevihta nad Mariborom in okolico. V Hočah je udarila strela in požar je uničil kljub najhujšemu nalivu z živinsko krmo bogato založeno gospodarsko poslopje posestniku Novaku. — V Gorici pri Leskovcu je zgorelo veliko gospodarsko poslopje Alojziju Račič, ki je oškodovan za 60.000 din. -— V Drnovem pri Leskovcu je vpepelil podtaknjen ogenj 20.000 din vredno domačijo poseflt-nici Mariji Anžur. Iz goreče hiše so v zadnjem hipu rešili speča vnučka.
Mizarji v Sl. Vidu nad Ljubljano štrajftajo.
V št. Vidu nad Ljubljano se nahaja nekak center naše mizarske industrije. Skoro vsaka druga hiša je mizarsko podjetje, nekateri obrati so že prave tovarne za pohištvo. Razmere mizarskega delavstva pa v Št. Vidu nikakor niso ugodne. Že večkrat so se pojavila mezdna gibanja, dokler ni lani dobilo delavstvo kolektivne pogodbe, ki je bila veljavna za vse območje šentvidskega združenja mizarskih mojstrov. Pogodba je predpisovala upoštevanje osnovne socialne zakonodaje in določala mezdno skalo. Toda nekatera podjetja se pogodbe niso držala in nekaj mizarskih pomočnikov ima le po 2.50 do 3 din mezde na uro. Socialne zakonodaje pa mnoga podjetja sploh niso upoštevala. Pomočniki so upali, da bodo sčasom pridobili vse mojstre za izvajanje pogodbe, ki so jo podpisali, zato niso izvajali konsekvenc.
Kolektivna pogodba je bila odpovedlji-va ob koncu aprila letos, sicer pa bi ostala v veljavi za nadaljnji mesec vselej po prvem, če bi je noben izmed pogodbenikov ne odpovedal. Vendar so mnogi mojstri odpovedali pogodbo že pred zakonitim rokom pozimi. Okrajno glavarstvo kot pristojna instanca ni moglo odobriti odpovedi, zato so morali mojstri odpovedati pogodbo pozneje v predpisanem času.
Sklicani sta bili dve obravnavi, toda do sporazuma ni prišlo, ker so delodajalci trdovratno odklanjali sklenitev kolektivne pogodbe. Spor med podjetji in pomočniki je trajal štiri mesece. Pomočniki so mirno čakali na sporazum in so se tudi zavedali, kako resne gospodarske posledice bi imela stavka pred obrtno razstavo v Št. Vidu, ter niso začeli zaradi tega stavkati že prej. Toda po razstavi so mojstri še odločneje odklanjali sklenitev ko-
Domače vesti.
Rene Bazin	40
Žito poganja.
Roman.
Po stoštiriinpetdeseti izdaji prevedel Viktor Cokan.
— Presneto ste posrečeni! je rekel. Štiri dni veseljačenja! Jaz pa sem vas imel za dobrega volarja! Moja žena mi je dobro rekla: »še ustrelil se bo!« Prav ničesar ni razumela v soboto zvečer, ko ste vi odšli... In prav taki ste kot so drugi — brez srca za delo. Kje ste bili?
Gilbert je naredil negotovo kretnjo.
— Mnogo krajev sem videl, je rekel.
— In sedaj se hočete vrniti? Poznam to, toda povedati vam moram ... nadomestil sem že vas; nekega mladega mimoidočega človeka sem dobil, brez dvoma ni boljši od vas ... to pač, kar se sedaj najde.
— Ne, ne prosim vas, da bi me zopet sprejeli; domov se vračam.
— A tako! Tudi prav. Takoj vas bom torej izplačal ... Gospod Walmery mi bo že vrnil...
Delovodja je odprl predal, vzel iz denarnice zlatnike in jih spuščal drugega za drugim na mizo.
— Sto frankov ... Sto dvajset... Sto štirideset... Toliko je. Bo dovolj ?
— Bo.
— In še, moj dečko, pismo je za vas. Opoldne je prišlo.
Odprl je predal in ponudil pismo. Gilbert je spoznal po pečatu, da je iz Fontenej. Dal je zlatnike na mizo, vzel pismo, raztrgal ovoj. Kvečjemu dve vrstici je prebral in že so se mu oči napolnile s solzami.
— Ah! Moj Bog! je rekel. Gospod Mihael je umrl.
Prenehal je z branjem. Roke so mu omahnile ob telesu. Po licu in po obrazu so mu tekle solze in on jih ni obrisal, ni jih skrival...
— V nedeljo je umrl... Štefan mi piše ... Moj prijatelj je umrl!
Heilman, dasi malo občutljiv za bolečino drugih, je bil ganjen radi tolike žalosti.
— Kdo je bil to? Eden vaših sorodnikov?
— Ne.
— Pa menda ja ne vaš gospodar?
— Nimam ga. To je neki plemič, gospod Heilman. Kosil sem pri 'njegovem očetu in nato pri njem. Rad nas je imel; pogovarjal se je z mano: on bi lahko spremenil deželo.
Štel je na prste:
— Pet ur odtod v Pariz, nato še šest ali sedem. Morda bom prepozno prišel za pogreb...
Heilman se je hotel narediti brezbrižnega in pokazati se, da je gospodar. Toda čisto na dnu je tudi on občudoval tega mimoidočega in mu je bilo žal za njim.
— Gilbert, čuden človek ste... Prvi ste, ki sem ga slišal tako govoriti... Poslušajte, morda bi se še dalo vse to urediti...
— Kako? Ali vlak takoj odpelje?
— Ne vem in tudi tega ne mislim. Ne, Kloke; toda ostanete lahko pri nas ...
Gilbert je dvignil roke, kakor da bi se zbudil iz sna.
— Ne, ne! Ne silite me s tem, kar bi morda sprejel... Pustite me iti...
Pognal se je naprej, zgrabil denar in ga sunil v žep. V tem hipu so se vrata, ki vežejo obednico s sobo gospoda Heilmana, odprla. Neka žena se je pojavila na napol odprtih vratih. Glavo je imela
obrnjeno nazaj proti nekomu, ki ji je sledil in ki mu je brez dvoma nekaj govorila.
— Gilbert! je zaklical Heilman. Gilbert, se ne boste poslovili od gospodinje?
Toda Gilbert je že izginil. Bežal je. Bil je že na dvorišču, dosegel je skedenj in stopil v temo. Heilman je hotel za njim, da bi ga poklical, toda žena ga je ustavila. Prav je imela in mož je odnehal.
— Pusti ga, je rekla; ne poznaš ga še prav: .mnogo je že trpel.
Gilbert je vstopil v hlev. Hlastno je zmetal skupaj svojo obleko, z usnjenim pasom je prevezal zavoj in ga vrgel čez ramo. Nato je vzel svojo palico, ko pa je šel mimo svojih volov, je zadržal korak.
— Zbogom, volički! Dobro delajte, ko vas bodo drugi vodili; jaz pa grem domov.
Ena izmed živali je rahlo zamukala.
— Odgovarja mi, si je rekel volar.
Spoznal je Grivca, ki je imel nizek glas in je kratko dihal. Hitro je šel po poti, šel preko sadovnjaka do malih odprtih vrat.
Polja so ga kmalu videla na svojih premočenih prahah, nato na poti, ki vodi v Onaing. Polja so bila zravnana in gola. Vas je spala. Iz nekaterih dimnikov se je še dvigal dim, ki ga je podil vzhodni veter. Mož ni mislil več na kmetijo, ki jo je zapuščal. Vse njegove misli in predstave so bile v Nievr. Trepetal je in si je ponavljal: »Nič več ne bom videl gospoda Mihaela! Moj edini prijatelj je mrtev!« Ko je prišel na kolodvor, je vprašal:
— V Fontenej, v Nievr bi rad šel. Bom zjutraj že tam ?
— Vlak št. 2916 bo takoj odšel. Vzemite si vo-« zovnico do Pariza. Od Pariza pa boste že prišli v svoj kraj.
Stran 4
DELAVSKA FRONTA
4. september 1937
lektivne pogodbe in pomočnikom ni kazalo drugega kakor začeti stavkati.
Zahteve delavstva niso pretirane, zahteva le: Doslej veljavna kolektivna pogodba se naj obnovi z istimi mezdami, čeprav so se medtem življenjske potrebščine podražile za 30%; upošteva naj se socialna zakonodaja ter predpisi o delovnem času.
Nekatera podjetja so sama sprevidela, da so zahteve delavstva minimalne in so sporočila, da so pripravljena podpisati kolektivno pogodbo.
Dve podjetji, in sicer Černe in Erman-Arhar, sploh nista odpovedali kolektivne pogodbe, toda delavstvo tudi pri njiju ne dela iz solidarnosti. Stavka je popolna.
Viničarski vestnik.
VINIČARSKI RED
(Konec)
Za tako strokovno službo, kakor je baš viničarska, bi se naj zahteval strokovni izpit in kdor nima strokovnega izpita, se mu naj bi ne smela izdati viničarska knjižica, kajti lastnik take knjižice brez strokovnega znanja dela gospodarju silno škodo, mnogo več nego vremenske nepri-like, toča ali peronospora in več nego slana, sam sebi pa daje slabo spričevalo in si ne upa prav na račun za opravljena dela k svojemu gospodarju. Končno skoro noben mladih viničarjev ne zna cepiti, ne na zeleno, tem manj pa na suho.
Strokovno izpitno komisijo bi naj tvorili: okrajni kmetijski referent, en trsni-čar, en izkušen starejši vinogradnik in dva starejša izkušena viničarja. Slednje štiri naj izvolijo pristojne strokovne organizacije. To komisijo naj finansirajo okrajni kmetijski odbori in vinogradniške organizacije, torej naj se ne obremenjuje jže itak silno slabo plačanega vinogradnega delavca. Le na podlagi spričevala, izdanega od take komisije, vidiranega od okr. načelstva, naj se izda viničarsko knjižico upravičenemu prosilcu. Takim izkušnjam naj se pritegne tudi naknadno vse one lastnike viničarskih knjižic, torej viničarje, katerih službena doba kot viničarju ni potekla nad pet let od datuma izdaje viničarske knjige, oziroma kateri viničar ni prekoračil 35 let starosti. Izpit naj bo praktičen in teoretičen. Taka komisija bi se naj sešla dvakrat na leto, da ne bo torej okrajni kmetijski referent vsled tega preveč obremenjen.
Pisec teh vrstic nima namena kritizirati, pač pa kot prizadeti manjši vinogradnik želi zboljšati stanje vinogradnikov in dvigniti ugled viničarja. Merodajni uvidevni faktorji naj si prizadevajo, da se viničarski red v toliko izpopolni. S tem bo — po mojem mnenju — tudi boljše za res izvežbane viničarje, ker ne bo tolikšne izbire in če se bo zahtevala strokovna izobrazba za viničarje, ne bo viničarjev cela armada več, kolikor se jih rabi. S tem bi se pa gmotni položaj dobrih viničarjev izboljšal, ker bodo viničarji iskani. — V. & Lj.
Širite »Delavsko fronto"!
Sc to in ono.
Vse za $oio
hnllge id potrebščine i
Tiskarni sv. Cirila
o
f MarlDoru:
Koroška cesta 5y Aleksandrova cesta 6, Kralja Petra trg 6.
¥ Pfniu:
Slovenski trg 7.
Posle zadovoljni?
Naše narodno gospodarstvo v juliju (po
statistiki OUZD v Ljubljani). Število zavarovancev OUZD v Ljubljani je v juliju prekoračilo 100.000 in doseglo povprečno 100.862 zavarovancev. Članstvo pa še vedno narašča in znaša trenutno že 102.852 zavarovanih delavcev (po stanju 21. avgusta). Tako visokega števila zavarovancev, kot je bil dosežen 21. avgusta v primerjavi z istim datumom prejšnjih let, OUZD še nikdar ni imel. Od celokupnega letnega prirastka, ki znaša v juliju 1937
11.123 delavcev, odpade največ na stavbno industrijo, in sicer 2296 delavcev, na gozdno-žagarsko industrijo 2069 delavcev, na tekstilno industrijo 1872 delavcev, na industrijo kamenja in zemlje 1017 delavcev itd. Pomembnejšega nazadovanja ne izkazuje nobena industrija. V se-zijskem pogledu naj omenimo prirast v stavbni industriji 427 delavcev, gostilne, kavarne, krčme (tujski promet) 385 delavcev, industrija kamenja in zemlje 214 delavcev itd. Pomembnejših sezijskih nazadovanj v tem mesecu ni.
Nova emisija državnih obveznic za financiranje javnih del. Leta 1935 je izšla uredba, da financira država velika javna dela z izdajo obveznic v višini ene milijarde dinarjev. Za 500 milijonov teh obveznic naj bi se prodalo doma, za 500 pa v inozemstvu. Prve pol milijarde pa so podpisale samo naše velike državne banke ter je od tega denarja porabljenega že 459 milijonov dinarjev. Sedaj je vlada sklenila, da bo tudi drugo polovico milijarde obveznic spravila v promet doma in ne v inozemstvu, ker so se razmere na domačem denarnem trgu že tako izboljšale, da bo zlahka doma dobiti toliko denarja.
Smrt največjega bogataša. V starosti 82 let je umrl bivši finančni minister
Združenih držav Andrew Mellon, katerega so že pred leti cenili za petega najbogatejšega moža na svetu. Po njegovi smrti so znova precenili njegovo premoženje ter so ugotovili, da je Mellon v resnici bil najbogatejši človek, ki je pokojnega Rockefellerja in Forda celo daleč presegel. Vrednost vseh Mellonovih podjetij se ceni na 10.500.000.000 dolarjev — kar je fantastična vsota. Če se odbijejo pri tem tuja sredstva, ki so v ta podjetja tudi investirana, potem razni drugi odbitki, kakor davki v slučaju prodaje itd., bi preostalo Mellonu kljub temu še dve milijardi 492 (milijonov dolarjev. To je tako fantastična vsota, da s takim premoženjem pač še ni v zgodovini noben človek razpolagal. Rockefellerju je ostalo potem, ko je razdal del premoženja raznim dobrodelnim ustanovam, še 150 milijonov dolarjev, Forda pa cenijo na 628 milijonov. Oba sta prav za prav v primeri z Mellonom »reveža«. Ogromnost Mel-lonovega premoženja razvidimo šele iz teh-le zgledov: Če bi hotel Mellon živeti samo od obresti svojega kapitala, bi lahko porabil na dan 200.000 dolarjev, na vsako minuto 200 dolarjev (8000 din na minuto). Če bi hotel svoje premoženje naložiti v zlatu, bi porabil za to 15% vsega zlata, kar so ga na svetu izza časa Krištofa Kolumba pa do danes izkopali. Mellon je začel kot majhen bankir s premoženjem 700 dolarjev, katere mu je izročil njegov oče. Potem je začel špekulirati z delnicami ter je nalagal svoj dobiček vedno v plodonosna podjetja. Imel je izredno dober čut, da je vedno pravočasno našel stroko, ki je dajala največ dobička. Tako se je udejstvoval najprej v jekleni, potem v petrolejski industriji, nazadnje pa se je popolnoma vrgel na industrijo aluminija, s katerim je največ zaslužil. V svojem testamentu je zapustil ta mož 980 milijonov za dobrodelne namene, v življenju pa je bil izredno trd go-gospodar.
Državno nogometno prvenstvo se je v nedeljo nadaljevalo v drugem kolu. Nesrečo je imel zopet slovenski zastopnik v ligi. SK Ljubljana je v Zagrebu izgubila proti Hašku 3:0. V Zagrebu se je vršila Se tekma med Gradjanskim in Concordijo, ki jo je dobil Gradjanski z rezultatom 5:1. V Sarajevu je Slavija premagala Hajduka 2:1, v Belgradu pa Bask Jugoslavijo 1:0 in BSK Jedinstvo 2:0. Na tekmi med BSK tn Jedinstvom je prišlo do mučnih incidentov. Prvenstvena tablica je sedaj naslednja: Gradjanski je na prvem mestu s štirimi točkami, za njim Bledi Hašk, ki ima tudi štiri točke, nato se vrstijo z dvema točkama Jugoslavija, Hajduk, Bask, BSK, Concordija, Slavija, brez točk pa sta Ljubljana in Jedinstvo. Gradjanski si je pridobil že v prvih dveh tekmah velik naskok. Prihodnjo nedeljo ne bo ligaških tekem, pač pa meddržavna tekma med Romunijo in Jugoslavijo v Belgradu. Državno prvenstvo se bo nadaljevalo v nedeljo 12. septembra.
V domačem nogometu so se vršile le manj pomembne tekme. V Ljubljani so imeli brzotur-nir Korotana, na katerem so igrali: Korotan— Grafika 2:1, SK Ljubljana n.—Jadran 2:0, SK Ljubljana II.—Korotan 1:0, Grafika—Jadran 0:0, SK Ljubljana H.—Grafika 1:1. Pokal si je priborilo drugo moštvo SK Ljubljane. — V Mariboru se je vršila prijateljska tekma SK Železničar—SK Slavija 10:0, v Celju sta igrala Olimp —Hrastnik 4:3, v Tržiču ljubljanska Svoboda— SK Ljubelj 6:2, v Murski Soboti SK Mura— Grazer FC 3:2.
Plavanje. V Dubrovniku se je vršila meddržavna plavalna tekma med Jugoslavijo in če-hoslovaško. Za to tekmo so naši plavalni klubi pozabili na medsebojne spore ter so sestavili izredno močno reprezentanco, ki je na vseh moških točkah premagala Cehoslovake. Naši so postavili izvrstne rezultate ter so v štafeti trikrat 100 m plavali bolje od evropskega rekorda, v štafeti štirikrat 200 m prosto pa so postavili čas, ki je skoraj enak evropskemu rekordu. Med plavači so se zlasti odlikovali Slovenci Vilfan, Cerer in Žižek, ki so največ doprinesli k naši zmagi. Veliko je pripomogel tudi naš skakač Ziherl, ki je premagal nevarnega češkega rivala. Tudi waterpolisti so se postavili ter so zmagali nad češkimi nasprotniki. V damskih disciplinah pa se nismo odrezali tako dobro, zato je razmerje točk le 62:58 v našo korist.
Kolesarstvo. Ljubljanski Hermes je priredil v nedeljo na svojem dirkališču v šiški kolesarske dirke, katerih so se udeležili številni klubi s svojimi najboljšimi dirkači. Program je bil zelo pester ter je obsegal dirke novincev, dirke prvorazrednih, dirko juniorjev, dirko ciljev, zasledovalno' dirko, izločilno dirko, dirko s fingiranim defektom itd. Kot najboljši dirkač se je to pot izkazal Mariborčan Rozman, ki je v večini dirk odnesel prvo mesto. Od mlajših se je odlikoval Pančur (Sava), ki je zmagoval z veliko lahkoto.
Turnir SK Planine v namiznem tenisu se je
vršil v nedeljo na Stadionu v Ljubljani. Poleg prireditelja so se udeležili turnirja še člani prosvetnih društev Trnovo, Sv. Jakob, šiška, Kranj in SK Mladika. Udeležba je bila zelo dobra, najbolj pa so se izkazali člani SK Planine, ki utegnejo v kratkem igrati v jugoslovanskem namiznem tenisu vidno vlogo.
Novo športno igrišče v Domžalah si gradi ta-mošnji SK Disk. Zaenkrat je izgotovljeno nogometno ‘grišče, predvideni pa so načrti tudi za ostale športne prostore, čim bo imel klub na razpolago sredstva. Igrišče bo ograjeno ter bo eno najlepših v Domžalah. Otvoritev bo na praznik 8. septembra pod pokroviteljstvom bana dr. Natlačena.
Borba za svetovno prvenstvo v boksu se je vršila v ponedeljek zvečer v Newyorku pred
40.000	gledalci med ameriškim črncem Lousom in angleškim prvakom Farom. Po napeti borbi je zmagal črnec, in sicer šele v 15. rundi po točkah. Far se mu je pokazal kot skoraj enakovreden nasprotnik. Louis pa se bo moral za naslov svetovnega prvaka še enkrat boriti z Nemcem Schmelingom. Borba se bo vršila prihodnje leto.
Gilbert je stopil v oddelek, kjer je bil en sam potnik. Stegnil se je po klopi, obleko si je del pod glavo in zaprl oči. Spanje ni prišlo. Gilbert je mislil na naslednji dan, na delo, na skrbi prihodnjih dni. Rekel si je:
— Tako bom živel zanaprej, kakor če bi me gospod Mihael videl.
XV.
Gospodarjev odhod.
Skoro nepričakovano je umrl Mihael Meksime, v noči od nedelje na ponedeljek. Novica je šla kakor blisk po deželi: »Gospod iz Fontenej je umrl.« — »Stari?« — »Ne, mladi.« — »Škoda, boljši je bil od starega; ni bil ošaben.« V ponedeljek in v torek so od jutranjega do večernega zvonenja fontenejski zvonovi dolgo zvonili, da so oznanili smrt. Vsi gozdovi, vse poseke, vse grmovje po gričih, vse je vztrepe-tovalo, ko so glasovi pribežali mimo, in tudi nekaj src, ki so Mihaela ljubila.
Grad je ostal štiri in dvajset ur zaprt, prazen in nem. Nato so začeli vežo predelovati v blestečo se kapelo. Neka nenavajena živahnost je prelomila tišino ceste, dvorišča, sosednjih skednjev. Na klic markiza, ki je prišel v ponedeljek zvečer, so prihiteli delavci iz trga in z dežele. Šum žag in kladiv se je dvignil okoli zidov. Radovednost, nekoliko človeško sočutje, nekoliko žalost, vse to se je vzbudilo v enem trenutku. Kočije graščakov so prihajale po cesti; kmetje so prihajali, sprva bolj redko, pozneje v skupinah, da ga poškrope z blagoslovljeno vodo; drugi, ki niso vstopili, so se odkrili pred vrati in hodili okoli doma, ki ga je smrt odprla vsem.
Markiza so srečavali tu in tam. Pazil je na vse; dajal je navodila, prvikrat je gospodoval na Fonte-
nej, pozdravljali so ga že oddaleč, spoštovali, ubogali na mig. Radi njegove bolesti je porasel njegov ugled skoro do prijateljstva. Pravil je: »Gospa Meksime ne more priti, vsa je potrta; sočustvujte z njo.« Govoril je kot še nikdar in smilil se je ljudem, ker so videli, da trpi. Imen kmetov, služabnikov, pastirjev, celo najstarejših, vsega se je tako dobro spominjal kot svojih konjenikov. »Miha, moj prijatelj, pojdite odpret klet; pripravite potrebno; nočem, da bi se tuje roke dotikale bivališča naših mrtvih. On jim tega ne bi dovolil. Pojdite, moj prijatelj, vem, da bo vse dobro.« Rekel je še: »Gospod župnik, vse življenje vam bom hvaležen, da ste bili pri njegovi zadnji uri. Namestu mene ste bili, brez dvoma ste bolje opravili kot bi opravil jaz; bolje ste ga razumeli; midva sva bila tako različna, on in jaz: vzgoja, delo, celo najini ideali so bili različni. Oh, gospod župnik, hudo mi je, da nisem poznal svojega sina. Kajti te razlike, koliko sem trpel radi njih, je odkrila v vsej globini šele smrt. On je imel prav. In midva sva sedaj za vedno ločena, kakor sva bila vse življenje daleč drug od drugega ...«
V sredo zjutraj ob zori so Renard in zakristan, kolar in fontenejski kovač nehali razbijati v cerkvi, nehali so razpenjati pred vrati, ki vodijo na pokopališče, visoke črne zavese, posejane s solzami, ki so podoba toliko drugih in ki ne padejo. Župnija ni imela boljših zaves, zato so šli iskat vse za pogreb prvega razreda v Korbini. Ljudje so se podvizali, pomagali so jim delavci iz mesta. Odpirali so zavoje sveč, postavili so pri vhodu tako visoke in lepe pare, da še ljudje iz trga niso videli lepših. Vozovi trgovcev so se ustavljali; otroci, stare žene, mlade matere, vse je bilo okoli pokopališčnega zida in vsi so nestrpno čakali. Vonj po blagu od zaves, po vosku
in plesni je napolnjeval staro cerkev in je težil zrak.
Ura je prišla. Pred gradom na velikem, s peskom posutem dvorišču se je nabralo veliko ljudi, nekaj na levi, nekaj na desni strani ceste. To so bili ljudje iz Fontenej, iz sosednih trgov, delavci, dninarji, obrtniki, mali posestniki, trgovci, med vsemi so bile pomešane ženske, nekatere so nosile žalni pajčolan. Govorili so potihem. Šum se je stopnjema večal, a včasih je popolnoma utihnil. Vozovi so prihajali, se ustavljali pred gradom in se urejali v vrsto pred konjušnicami, ki so bile napol zakrite z drevjem. Bili so to vozovi vseh modelov in vseh dob, avtomobili in zaprte kočije, ki so pripeljale sorodnike ali prijatelje Meksimejev, notarjev koleselj, trgovčev dvokolesnik, elegantne kočije ali angleški vozovi velikih posestnikov, izvoščki, ki so jih ponajeli po sosednjih kolodvorih. Posestnik z Viži je prišel peš, še svež in rdeč, dasi je bil že star, napol je odgovarjal na pozdrave, ki so prihajali od vseh strani. »Poznaš tega velikana?... — Trgovec je iz trga. — Si videl gospoda Žakmena? — Ne? Niti gospodične Tončke ne?...« Oči so sledile vozovom, prerivali so se, da bi bolje videli, poskušali so razločiti obraze za šipami, razumeti besede, kretnje^ obraze novodošlih, ki so vstopali skozi črno prevlečena grajska vrata, za katerimi so se gibale nerazločne sence. Množica se je stalno večala. Kmetje so prihajali v skupinah, prihajali so iz gozdov, s polj ter so se plaho umikali pogledom. Dvorišče je polno kakor trg na semanji dan.
(Dalje sledi.)
Izdajatelj in odgovorni urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska Tiskarna sv.Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).